Thaumatoporellni boundstone do wackestone z večjimi bioklasti in korozijskimi votlinicami korozijskimi votlinicami

Vzorci: 14,10; 16,00

Struktura kamnine je nehomogena zaradi večjih bioklastov, kot je lupina megalodontidne školjke, v zbrusku 14,10 pa korozijska votlinica. Vzorca sta sive barve. 40 % predstavljajo zrna, 40 % osnova in ostalo kalcitni cement.

Zrna so srednje sortirana, če ne upoštevamo velikih bioklastov in korozijskih votlinic. Med seboj se zrna po večini ne dotikajo. Zrna so zaobljena, oblika biogenih zrn je močno pogojena s primarno obliko. Kamnino označujejo talusi Thaumatoporella, ki se pojavljajo znotraj sedimenta ali pa kažejo skorjasto rast preko večjih lupin megalodontid (Slika 15). Ostale alokemične komponente so peloidi, kortoidi, lupinice školjk, foraminifere Involutinidae, Lagenida in ostrakodi (Slika 16). Prisotna je tudi bioturbacija, vendar samo v zbrusku 14,10.

Vezivo predstavlja predvsem mikrit, ki je bil ponekod deloma izpran in nadomeščen s kalcitnim cementom. Opazi se tudi meja med prevleko Thaumatoporelle in prikamnino (Slika 16). V zbrusku 14,10 so prisotne tudi fenestre in manjša sedimentna zapolnitev okraste barve po robovih korozijske votlinice. V lupini megalodontide so vidni rahlo rdečkasto rjavi pobarvani vrhovi kalcitnega cementa (podobno tudi v zbrusku 14,10), kar kaže na naknadno korozijo cementa. Prav tako se v prej navedenem zbrusku pojavlja več kalcitnih žilic.

Mikrofacies je primerljiv s SMF 18 in SMF 8, ima tudi značilnosti SMF 21; mikrofacies lahko umestimo v odprto (16,00) ali restriktivno laguno (14,10).

Slika 15: a in b Thaumatoporella (14,10).

26

Slika 16: a Involutinidae in geopetalno zapolnjevanje s kalcisiltitom ob robu korozijske votlinice (fotografija ni orientirana v normalno lego; 14,10) b Lagenida (16,00) c Thaumatoporella sp. (16,00) d s črtkano črto označena meja med kalcimikrobno prevleko Thaumatoporella in prikamnino (16,00) e

prekristaljena bioklastična zrna (16,00).

27 5.2.3. Bioklastični floatstone

Vzorci: 2,10; 24,50; 29,00

Struktura zbruska je nehomogena zaradi opazne razlike v velikostnem razponu med zrni.

Zbrusek je sive barve, z nekaj malega okrastih sedimentnih zapolnitev in temnejših klastov, ki morda vsebujejo Fe minerale. Zrna v zbrusku predstavljajo približno 50 %, 30 % je osnove in 20 % cementa (Slika 17).

Zrna so zelo slabo sortirana in se med seboj po večini ne dotikajo. Imamo vse od polzaobljenih do zaobljenih zrn. Oblika biogenih zrn je močno pogojena s primarno obliko. Predstavniki alokemičnih komponent so predvsem bioklasti, kot so lupine megalodontidnih in drugih školjk ter ostalega biodrobirja. Prisotnih je tudi veliko intraklastov in peloidov, predvsem opazno je večje število favreinskih peletov (v 24,50 in 29,00 le teh ni toliko). V 2,10 je opazna tudi Thaumatoporella. V zbruskih 24,50 in 29,00 je opaznih več foraminifer (Legenida, Textularia, Frondicularia woodwardi, Aulotortus, Triasina hantkeni, Valvulinidae) in apnenčastih zelenih alg. Posebnost v 24,50 so tudi ovalni kortoidi zapolnjeni z znotrajzrnskim kalcitom (Slika 18).

Ortokemične komponente večinoma predstavljajo mikrit, ki je na nekateri predelih opazno bolj gost in kalcitni cement. Slednji se je izločal tam, kjer se je mikrit izpral in tudi v korozijskih votlinicah. Med zrni se je najprej izločil obrobni vlaknat cement, nato pa druzimozaičen. V okroglih bioklastih, za katere sklepam, da gre za prečne preseke spodnjih delov megalodontidnih školjk, se nahaja kalcisiltit, ki ima na videz malenkost okrast odtenek. Zbrusek 24,50 je intenzivno prepreden z kalcitnimi žilicami večih generacij. Geopetalne zapolnitve se pojavijo v manjšem deležu v zbrusku 29,00.

Mikrofacies je primerljiv s SMF 8; značilen za odprto laguno in globoki šelf, vendar glede na fosilno združbo lahko umestimo mikrofacies v odprto laguno.

Slika 17: zbrusek 2,10 z večjimi bioklasti.

28

Slika 18: a s puščicami označeni favreinski peleti (2,10) b bioklast z geopetalno zapolnitvijo gostejšega mikrita, makroskopsko okrastega odtenka in peloidni packestone z bolj izpranim mikritom

v spodnjem delu c označen stik z delom kamnine, kjer je mikrit bolj izpran – wackestone (2,10) d Thaumatoporella sp.(2,10) e Triasina hantkeni (29,00) f Aulotortus (29,00).

29 5.2.4. Onkoidni floatstone

Vzorec: 2,95

Nehomogena struktura vzorca zaradi večjih zrn onkoidov, ki se pojavljajo v enem delu zbruska.

Kamnina je sive barve. Delež zrn je 40 % osnove 45 % in približno 15 % cementa.

Zrna so slabo sortirana in se med seboj po večini ne dotikajo. Večinoma so zaobljena, saj je oblika biogenih zrn vezana na primarno obliko. Od karbonatnih zrn izstopajo onkoidi. Ovoje sestavljajo skorje kalcimikrobov. Opazili smo tudi zrna Thaumatoporella. Veliko je tudi peloidov, intraklastov in nekaj kortoidov. Od biogenih zrn najdemo nekaj lupin školjk, ostrakodov, foraminifer (Textularia, Involutinidae) in briozoje (Slika 19).

Kot vezivo prevladuje mikrit, ki je na nekaterih mestih izpran in ga je nadomestil kalcitni cement. Ponekod se kaže izpranost na mestih, kjer je verjetno potekala bioturbacija. Prisotne so tudi manjše korozijske votlinice s kalcitnim cementom, ki so ponekod geopetalno zapolnjene. Vidna je tudi orientacija klastov vzporedno s plastnatostjo.

Mikrofacies je primerljiv s SMF 22; značilen je predvsem za restriktivno laguno.

Slika 19: a levi del fotografije predstavlja onkoid b briozoj c onkoidi in njihova usmerjenost v zbrusku d Thaumatoporella sp. v tangencialnem preseku (2,95)

30 5.2.5. Stromatolitni bindstone

Vzorec: 30,77

Dokaj nehomogena struktura zbruska zaradi se izmenjujočih različnih mikrofacielnih horizontov. Osrednji del zbruska predstavlja stromatolitni bindstone (Slika 20), v spodnjem in vrhnjem delu pa opazujemo emerzijsko brečo (glej poglavje, 5.2.6.) kot tudi peloidni wackestone z velikim bioklastom (glej poglavje 5.2.1.).

Stromatolitni horizont vsebuje številne izsušitvene razpoke. Na prehodu iz stromatolitnega horizonta v horizont peloidnega wackestone-a, so opazni stiloliti z netopnimi minerali, makroskopsko vidni v rdeče rjavih odtenkih.

Mikrofacies je primerljiv s SMF 20; značilen je predvsem za restriktivno laguno, pojavlja pa se tudi v nadplimskem evaporitnem pasu ter tudi odprti laguni.

Slika 20: Stromatolitni bindstone

31 5.2.6. floatstone s »črnimi prodniki«

Vzorec: 32,00, spodnji del 30,77

Struktura je nehomogena zaradi večjih intraklastov, skoncentriranih v zgornjem delu zbruska.

Vzorec je sive barve, razen izstopajočih temno sivih do črnih intraklastov (»black pebbles«).

Zrna predstavljajo okoli 60 % zbruska, 30 % je osnove in 10 % cementa.

Zrna v obdajajoči kamnini so neenakomerno porazdeljena in slabo sortirana. Med seboj se dotikajo, in sicer gre za večinoma točkovne kontakte. Opazujemo lahko razpon od zelo oglatih do dobro zaobljenih zrn, pri čemer pa je oblika biogenih zrn močno pogojena s primarno obliko.

Velika zrna predstavljajo temno obarvani, slabo zaobljeni do oglati intraklasti tipa »črnih prodnikov« (ang. black pebbles), ki dosegajo velikosti do 1 cm. Ti intraklasti so tipa wackestone, katerega zrna predstavljajo peloidi in manjši intraklasti. Matična kamnina med črnimi prodniki je tipa delno izprani packstone in mestoma wackestone. Večino zrn v njej predstavljajo peloidi in intraklasti. Pojavljajo pa se tudi foraminifere Cornuspira sp., Pilammina, Glomospirella, Triasina hantkeni in Aulotortus tumidus (ponekod skoraj v celoti prekristaljene), školjčne lupinice, ostakodi, zelene alge in kortoidi. (Slika 21).

Ortokemične komponente zajemajo predvsem mikrit, kateri je na nekaterih predelih izpran.

Izprane predele je najprej zapolnil obrobni vlaknat cement po robovih zrn, nato pa še druzimozaičen. Korozijske votlinice so v zelo majhnem obsegu. Pojavljajo se kalcitne žilice povsod po površini zbruska.

Mikrofacies je primerljiv s SMF 24; značilen je predvsem za nadplimski evaporitni pas.

32

Slika 21: a in b temno siv do črn peloidni intraklast (»black pebbles«) c Aulotortus tumidus d Cornuspira sp. e Triasina hantkeni f Glomospirella (32,00)

33 5.3. Mikrofacies korozijskih votlinic

Pod tem poglavjem so združeni vsi zbruski, katere smo vzorčili na sedimentološkem profilu, kjer so se kazali znaki zakrasevanja. Razdelili smo jih na pet mikrofaciesov.

5.3.1. Intraklastični (»črni prodniki«) / litoklastični floatstone (apnenčeva breča)

Vzorci: 7,35; 8,10; 9,10; Kr-1; Kr-2; Kr-3 (vzorci z oznako Kr, so locirani na »glavni« plastnici) Struktura je nehomogena, medtem ko je pri Kr-1 in Kr-3 dokaj homogena. Gre za apnenčevo intraformacijsko brečo, ki se nahaja znotraj korozijskih votlinic (Slika 22 in 23). V zbrusku prevladuje rdeča sedimentna zapolnitev s sivimi in temno sivo-črnimi intraklasti (»črni prodniki«) ter živo rumenimi in rdečimi manjšimi klasti. Slednji so verjetno prevlečeni in impregnirani z železovimi minerali, ki so oksidirali. Zrna predstavljajo približno 50 %, osnova (kalcisiltit) zajema 40 %, ostalih 10 % pa je cement. V zbruskih z oznako Kr-1, 2 in 3 je delež zrn precej manjši (15%), ostalo pa zajema osnova.

Zrna so slabo sortirana in se po večini med seboj ne dotikajo. Zaobljenost variira od zelo oglatih do tudi zaobljenih zrn. Prepoznali smo litoklaste tipa intraklastični peloidni packestone do wackestone. V osnovi se poleg litoklastov pojavljajo v veliki meri temno sivi do črni intraklasti (»črni prodniki«), na podlagi katerih se ta mikrofacies razlikuje od drugih. Temno barvo povezujemo z mineralnimi prevlekami znotraj njih. Poleg zgoraj omenjenih so prisotni tudi kalcitni drobci in drobni nepresevni minerali. Bioklastov skoraj ni. Ponekod so prisotni neprepoznavni drobci biogenih zrn, medtem ko se v zbrusku Kr-2 in 3 morda kažejo odlomki ostrakodov (Slika 24).

Vezivo predstavlja gost mikrit do kalcisiltit, ki je praviloma rdečkasto-oranžno obarvano.

Temno sivi-črni litolasti v zbrusku 7,35 imajo korozijske votlinice, katere kasneje zapolni deloma tudi vezivo, ki ga opazujemo med klasti. V nekaterih klastih (7,35, 8.10) je vezivo naknadno raztopljeno (2. faza korozijskega raztapljanja) in v njemu opazujemo velike korozijske votlinice, zapolnjene predvsem s cementom. V zbrusku 7.35 se pojavi nato še raztapljanje oz. bolj rečeno, mikrolomljenje kalcitnega notranjega cementa zadnje faze (3) (kalcitna mikrobreča) ter zapolnjevanje s kalcisiltitnim sedimentom, ki doteka v področje kalcitne mikrobreče po razpoki. Zbrusek Kr-2 seka sivkasta sedimentna zapolnitev, prisotne pa so tudi majhne kalcitne žilice.

34

Slika 22: korozijske votlinice z rdečo sedimentno zapolnitvijo slikane na profilu (8 m). V zgornjem delu apnenčeva breča z makroskopsko vidnimi temno sivi-črni intraklasti. V spodnjem delu pa je na

terenu opazno večgeneracijsko zapolnjevanje, označeno s številkami.

Slika 23: Apnenčeva breča na vrhu »glavne« plastnice. Korozijske votlinice, kjer smo pobrali vzorec Kr-3 se nahajajo malenkost izven glavne smeri profiliranja.

35

Slika 24: a in b rdeča kalcisiltitna sedimentna zapolnitev z litoklasti, drobnimi nepresevnimi minerali, ponekod temno sivimi – črnimi intraklasti in kalcitnimi drobci (9,10 in Kr-1) c temno siv do črn intraklast (8,10) d temnejše, delno opake impregnacije zunanjega roba litoklasta, v osnovi vidna

foraminifera družine Nodosaridae (8,10) e temno sivi-črni litoklasti z opaznim predhodnim raztapljanjem (7,35) f večfazno korozijsko raztapljanje (7,35).

36