Za izvedbo raziskave smo oblikovali spletni anketni vprašalnik na spletni strani Google obrazci.
Anketni vprašalnik je bil namenjen vsem staršem, ki imajo doma otroka, starega od 3 do 5 let.
Anketni vprašalnik je razdeljen na dva dela. V prvem delu sta vprašanji demografskega tipa, ki se navezujeta na starost otroka in izobrazbo staršev. V drugem delu vprašalnika pa se vprašanja navezujejo na pridobitev informacij o tem, ali so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti. Če niso vključeni, nas zanima, kakšni so razlogi za to, ali so bili otroci kdaj vključeni v organizirane gibalne dejavnosti in v katere ter kakšni so razlogi, da so otroci prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti. Če so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, pa nas zanima, katere organizirane gibalne dejavnosti obiskujejo, kolikokrat na teden jih obiskujejo, koliko časa traja ena vadba, ali obiskujejo več vadb (če jih, kolikokrat na teden in koliko časa traja ena vadba), koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti so otroci že preizkusili, katere so že preizkusili, kakšni so bili razlogi, da so otroke prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo, in kakšni so razlogi, da otroci trenutno obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
V nagovoru anketirancem pred začetkom spletnega anketnega vprašalnika smo se predstavili ter razložili, zakaj potrebujemo rešen spletni anketni vprašalnik. Prosili smo jih tudi, da zaradi trenutne situacije, v kateri smo (Covid-19), rešijo anketni vprašalnik, kot da ukrepov zaradi epidemije ne bi bilo in bi njihovi otroci lahko obiskovali organizirane gibalne dejavnosti.
Celoten vprašalnik je na vpogled na voljo v prilogi (Priloga 1).
20 5.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki smo ga razposlali staršem otrok, starih od 3 do 5 let, preko socialnega omrežja Facebook ter staršem ciljne skupine otrok, ki obiskujejo Vrtec Antona Medveda Kamnik. Prav tako smo jo posredovali vsem prijateljem in znancem, za katere vemo, da imajo doma 3 do 5 let starega otroka.
5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom Microsoft Excel. Z omenjenim programom smo podatke prikazali z grafi in jih tudi pojasnili. Povezanost podatkov med seboj smo izračunali s Pearsonovim koeficientom korelacije.
21
6 REZULTATI
Najprej bomo predstavili splošne rezultate ankete, nato pa bomo rezultate analizirali še po raziskovalnih vprašanjih.
Slika 1: Starost otrok
Iz slike 1 lahko razberemo, da je vzorec sestavljen iz 26 % staršev, ki imajo doma 3 leta starega otroka, 40 % staršev, ki imajo doma 4 leta starega otroka, in 34 % staršev, ki imajo doma 5 let starega otroka.
22
Iz slike 2 lahko razberemo izobrazbo staršev, ki so odgovorili na anketni vprašalnik. 10 % staršev ima srednjo poklicno izobrazbo, 26 % staršev ima gimnazijsko ali srednjo poklicno-tehnično izobrazbo. Največ staršev, 42 %, ki so odgovorili na anketo, ima visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, 14 % staršev ima narejen magisterij, 8 % staršev pa ima doktorat.
Tabela 2: Vključenost otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Odgovor Število Odstotek
Da. 22 44 %
Ne. 28 56 %
Skupna vsota 50 100 %
Iz tabele 2 lahko razberemo, da večina otrok (56 %) ni vključena v organizirane gibalne dejavnosti, 44 % otrok pa je v organizirane gibalne dejavnosti vključenih.
Slika 3: Razlogi, da otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti
Na sliki 3 lahko vidimo, da je najpogostejši odgovor staršev (30 %) na vprašanje, zakaj otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti, ta, da raje vidijo, da se njihovi otroci gibljejo v naravi kot pa v zaprtem prostoru. Naslednji najpogostejši razlog (16 %), ki smo ga razbrali iz ankete, pa je, da so starši mnenja, da so njihovi otroci za organizirane gibalne dejavnosti še
2%
Smo mnenja, da je za organizirano gibalno dejavnost še…
Ta čas raje izkoristimo skupaj.
Trenutno nam situacija ne dopušča.
Raje vidimo, da se giblje v naravi kot v zaprtem prostoru.
Vse ponujene dejavnosti so za starejše otroke.
23
premajhni. Pogosto so starši tudi mnenja, da čas, ki bi bil namenjen organiziranim gibalnim dejavnostim, raje izkoristijo skupaj ali da se njihovi otroci že dovolj gibljejo. Nekaj staršev je odgovorilo tudi, da so organizirane gibalne dejavnosti predrage ter da so organizirane gibalne dejavnosti predaleč. Najmanj pogosti razlogi (2,33 %), ki so jih navedli starši, pa so, da otrok hodi na tečaje, da so vse ponujene dejavnosti za starejše otroke ter da jim trenutna situacija ne dopušča, da bi otroke vključili v organizirane gibalne dejavnosti.
Slika 4: Organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci obiskovali v preteklosti
Na sliki 4 je prikazano, katere organizirane gibalne dejavnosti so otroci, ki trenutno ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti, obiskovali. Večina otrok (66 %), ki ne obiskuje organiziranih gibalnih dejavnosti, tudi prej nikoli ni obiskovala organiziranih gibalnih dejavnosti. Ples je organizirana gibalna dejavnost, ki jo je obiskovalo 13 % otrok. Druge organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci (3 %) obiskovali, pa so: plavanje, nogomet, judo, gimnastika ter tečaj smučanja, plavanja in rolanja.
3%
3%
3%
3%
13%
3%
3%
3%
66%
Gimnastika.
Judo.
Nogomet.
Plavanje.
Ples.
Tecaj plavanja.
Tečaj rolanja.
Tečaj smučanja.
Ni obiskoval.
24
Slika 5: Razlogi za izpis otrok iz organiziranih gibalnih dejavnosti
Iz slike 5 lahko razberemo razloge, zakaj so otroci prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti. Dva najpogostejša razloga (26 %) sta, da so bili kot družina premalo skupaj ter da so se organizirane gibalne dejavnosti končale. Razloga, ki sta dobila 11 % glasov, sta, da otroku ni bilo všeč in da so bile organizirane gibalne dejavnosti predrage. Razlog, da so organizirane gibalne dejavnosti predaleč, je dobil 5 % glasov, nekdo od staršev pa je kot razlog navedel, da je bila dejavnost otroku všeč, vendar ni sodeloval (5 %).
Slika 6: Razlogi za vključenost otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Na sliki 6 so prikazani razlogi staršev, zakaj so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti. Najpogostejši razlog, ki predstavlja 50 % odgovorov, je, da menijo, da otrokom organizirane gibalne dejavnosti pomagajo pri razvoju. Drugi najpogostejši razlog, ki predstavlja
16%
Bilo ji je všeč, ampak ni sodelovala.
Kot družina smo bili premalo skupaj.
Organizirana gibalna dejavnost je bila predaleč.
Organizirana gibalna dejavnost je bila predraga.
Organizirana gibalna dejavnost se je končala.
Otroku ni bilo všeč.
50%
22%
25%
3%
Menimo, da otroku pomaga pri razvoju.
Na organizirani gibalni dejavnosti ima otrok še dodatno možnost druženja s sovrstniki.
Otrok tako želi.
Zaradi izrednega navdušenja nad plavanjem in vodo.
25
25 % odgovorov, je, da otroci tako želijo. Razlog, da imajo otroci na organiziranih gibalnih dejavnostih še dodatno možnost druženja s sovrstniki, so starši navedli v 22 %. Eden od staršev (3 %) pa je navedel razlog »zaradi izrednega navdušenja nad plavanjem in vodo«.
26
6.1 REZULTATI PO RAZISKOVALNIH VPRAŠANJIH
6.1.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1: V katere vrste organiziranih gibalnih dejavnosti so vključeni otroci?
Slika 7: Organizirane gibalne dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo
Iz slike 7 lahko razberemo, da otroci obiskujejo kar nekaj različnih organiziranih gibalnih dejavnosti. Največ otrok (21 %) obiskuje ples. Drugi dve najbolj obiskani organizirani gibalni dejavnosti (17 %) sta plavanje in plezanje. Splošno vadbo obiskuje 14 % otrok, obiskujejo pa tudi tenis, planinarjenje, nogomet, karate, judo, gimnastiko, capoeiro, atletiko in borilne veščine.
V spletenem anketnem vprašalniku je 28 staršev (56 %) odgovorilo, da njihovi otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti, 22 staršev (44 %) pa je odgovorilo, da njihovi otroci obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti. Za prvo raziskovalno vprašanje smo tako uporabili podatke staršev, katerih otroci obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
Na podlagi analize zgornjega grafa (glej Slika 7) smo pridobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje. Analiza vprašanja »Katero organizirano gibalno dejavnost obiskuje vaš otrok?« nam je prikazala, katere organizirane gibalne dejavnosti obiskujejo otroci. Ugotovili smo, da otroci obiskujejo naslednje organizirane gibalne dejavnosti: ples, plezanje, plavanje, splošno vadbo, tenis, planinarjenje, nogomet, karate, judo, gimnastiko, capoeiro, atletiko in borilne veščine.
3%
27
6.1.2 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2: Koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil?
Slika 8: Število različnih organiziranih gibalnih dejavnosti, ki so jih otroci preizkusili
Na sliki 8 lahko vidimo, da 42 % otrok še ni preizkusilo organiziranih gibalnih dejavnosti, večina otrok (58 %) pa jih je že preizkusila. Tisti otroci, ki so preizkusili organizirane gibalne dejavnosti, so po večini preizkusili dve. Najmanj otrok (6 %) je preizkusilo štiri organizirane gibalne dejavnosti.
Na podlagi podatkov, pridobljenih s spletnim anketnim vprašalnikom, smo dobili odgovor na drugo raziskovalno vprašanje »Koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil?«. V analizo smo vključili vse odgovorjene ankete ne glede na to, ali otroci obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti ali ne. Analiza podatkov je pokazala, da je dobra polovica otrok že preizkusila organizirane gibalne dejavnosti. Otroci, ki so preizkusili organizirane gibalne dejavnosti, pa so v večini preizkusili dve.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
Nič Eno Dve Tri Štiri
28
6.1.3 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3: Kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti?
Slika 9: Razlogi za prepis otrok iz ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo
Na sliki 9 so prikazani razlogi, zakaj so starši prepisali svojega otroka z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo. Večina staršev (42 %) ima svojega otroka vpisanega v organizirane gibalne dejavnosti, vendar ga ni še nikoli prepisala. Tisti starši, ki so svojega otroka prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo, pa so kot najpogostejši razlog (25 %) navedli, da je otrok tako želel. Drugi najpogostejši razlog za premestitev otroka je bil, da so se organizirane gibalne dejavnosti zaključile. Razlogi, ki so jih starši še navedli, so bili, da jim ni bil všeč vaditelj, da so bile organizirane gibalne dejavnosti prenaporne za otroke ter da otroci niso pokazali interesa.
Podobno kot pri raziskovalnem vprašanju 1 so tudi tukaj v analizo podatkov vključeni le otroci, ki obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
Na podlagi vprašanja, zastavljenega v spletnem anketnem vprašalniku, smo pridobili odgovor na tretje raziskovalno vprašanje »Kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti?«. Najpogosteje se je pojavil odgovor, da starši še niso prepisali svojega otroka z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo. Najpogostejši razlog, zakaj so starši svojega otroka prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo, pa je bil ta, da je otrok tako želel.
8%
42%
4%
17%
25%
4%
Ni nam bil všeč voditelj.
Nismo ga prepisali na nobeno drugo organizirano gibalno dejavnost.
Organizirana gibalna dejavnost je bila prenaporna za otroka.
Organizirana gibalna dejavnost se je končala.
Otrok je tako želel.
Otrok ni pokazal interesa.
29
6.1.4 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 4: V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev preizkusili več oziroma manj organiziranih gibalnih dejavnosti?
Slika 10: Povezava med izobrazbo staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki jih je otrok preizkusil
Iz slike 10 lahko razberemo izobrazbo staršev in povprečno število preizkušenih organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka. Tako lahko razberemo, da so otroci staršev, ki imajo narejen magisterij, preizkusili največ, in sicer 1,9 organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka. Sledijo otroci staršev, ki imajo gimnazijsko ali srednjo poklicno-tehnično izobrazbo, s povprečnim številom 1,3 organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka. Nato sledijo otroci staršev, ki imajo srednjo poklicno izobrazbo, s povprečnim številom 1,2 preizkušenih organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka, za njimi so otroci staršev, ki imajo visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo s povprečno 1 preizkušeno organizirano gibalno dejavnostjo na otroka, najmanjše povprečno število pa imajo otroci, ki imajo starše z doktoratom, in sicer 0,8 organizirane gibalne dejavnosti na otroka.
S pomočjo grafa (glej Slika 10) in z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo pridobili odgovor na četrto raziskovalno vprašanje »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev preizkusili več oziroma manj organiziranih gibalnih dejavnosti?«. Izkazalo se je, da je Pearsonov korelacijski koeficient 0,00884, kar pomeni, da med stopnjo izobrazbe staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki jih je otrok preizkusil, ni povezave.
0,8
1,9 1,0
1,3 1,2
Doktorat znanosti (3. bol. st.) Magisterij stroke (2. bol. st.) Visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.) Gimnazijska, srednje poklicno-tehnična izobrazba (4-letna) Srednja poklicna izobrazba (3-letna)
30
6.1.4 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 5: V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?
Slika 11: Povezava med izobrazbo staršev in povprečnim časom, ki ga otrok preživi na organiziranih gibalnih dejavnostih na teden
Slika 11 nam prikazuje izobrazbo staršev in povprečno število minut, ki jih otroci na teden preživijo na organiziranih gibalnih dejavnostih. Z zgornjega grafa lahko razberemo, da največ časa na organiziranih gibalnih dejavnostih preživijo otroci staršev, ki imajo srednjo poklicno izobrazbo. Na teden na organiziranih gibalnih dejavnostih povprečno preživijo 63 minut. Na drugem mestu so otroci staršev, ki imajo narejen magisterij, s povprečno 58 minutami na teden.
Za njimi so otroci staršev, ki imajo gimnazijsko ali srednjo poklicno-tehnično izobrazbo, s povprečno 53 minutami na teden. Sledijo otroci, katerih starši imajo visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, s povprečno 33 minutami na teden. Najmanj časa (15 minut) pa na organiziranih gibalnih dejavnostih preživijo otroci staršev, ki imajo narejen doktorat.
Podobno kot pri raziskovalnem vprašanju 4 smo tudi tukaj uporabili analizo grafa in Pearsonov korelacijski koeficient, da smo pridobili odgovor na peto raziskovalno vprašanje »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?«. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta je 0,13, kar kaže na zelo šibko povezanost. To pomeni, da večja kot je izobrazba, povprečno manj časa otrok preživi na organiziranih gibalnih dejavnostih.
15
58 33
53 63
Doktorat znanosti (3. bol. st.) Magisterij stroke (2. bol. st.) Visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.) Gimnazijska, srednje poklicno-tehnična izobrazba (4-letna) Srednja poklicna izobrazba (3-letna)
31
7 RAZPRAVA
Za raziskovanje smo v diplomskem delu uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. S spletnim anketnim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na spletni strani Google obrazci, smo zbrali podatke o vključitvi predšolskih otrok, starih od 3 do 5 let, v organizirane gibalne dejavnosti, ki so nam jih anonimno zaupali njihovi starši.
Spletni anketni vprašalnik smo oblikovali tako, da je razdeljen na dva dela. Najprej smo zastavili dve vprašanji, ki sta demografskega tipa in se navezujeta na starost otroka in izobrazbo staršev. V drugem delu spletnega anketnega vprašalnika pa nas je zanimalo, ali so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti ali ne. V skladu z odgovorom, ki so ga podali starši, smo zastavili nadaljnja vprašanja. Če so starši odgovorili, da njihovi otroci niso vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, nas je zanimalo, kakšni so razlogi za to, ali so otroci kdaj bili vključeni v kakšne organizirane gibalne dejavnosti in katere ter kakšni so razlogi, da so otroci prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti. Če so starši odgovorili, da so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, pa nas je zanimalo, katere organizirane gibalne dejavnosti obiskujejo, kolikokrat na teden jih obiskujejo, koliko časa traja ena vadba, ali obiskujejo več vadb (če jih, kolikokrat na teden in koliko časa traja ena vadba), koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti so otroci že preizkusili, katere so že preizkusili, kakšni so bili razlogi, da so otroke prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo in kakšni so razlogi, da otroci trenutno obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
Starše, ki so odgovorili na spletni anketni vprašalnik, smo v nagovoru prosili, naj odgovarjajo, kot bi odgovarjali v času pred ukrepi (Covid-19).
Spletni anketni vprašalnik je prostovoljno rešilo 50 staršev predšolskih otrok, starih od 3 do 5 let. Iz analize anketnega vprašalnika smo lahko razbrali, da ima 26 % staršev doma 3 letnega otroka, 40 % staršev ima doma 4 letnega otroka, 34 % staršev pa ima doma 5 letnega otroka.
Prav tako smo iz analize vprašalnika razbrali, da ima največ staršev (42 %) visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, najmanj staršev (8 %) pa ima doktorat.
Iz analize spletnega anketnega vprašalnika smo ugotovili tudi, da večina otrok (56 %), katerih starši so rešili spletni anketni vprašalnik, ni vključenih v organizirane gibalne dejavnosti.
Večina otrok (58 %) pa je v svojem življenju organizirane gibalne dejavnosti že preizkusila.
Starši, ki svojih otrok nimajo vključenih, so kot najpogostejši razlog, zakaj njihovi otroci niso vključeni, podali razlog, da raje vidijo, da se otroci gibljejo v naravi kot pa v zaprtem prostoru.
Logaj (2015) pa je pri svoji raziskavi kot večinski odgovor na vprašanje, »Zakaj otroci ne
32
obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti?«, dobila razlog, da so programi predragi. Starši, ki imajo svoje otroke vpisane v organizirane gibalne dejavnosti (44 %), pa so kot najpogostejši razlog, zakaj so njihovi otroci vpisani, navedli, da organizirane gibalne dejavnosti pomagajo otrokom pri razvoju. Podobne rezultate so v svoji raziskavi dobili tudi Čebokli idr. (2009), pri katerih so starši kot glavni razlog za vključevanje otrok v organizirane gibalne dejavnosti navedli razvijanje gibalnih sposobnosti. Prav tako pa je tudi Logaj (2015) dobila rezultate, kjer so starši najvišjo povprečno oceno dali trditvi, da otroci z organiziranimi gibalnimi dejavnostmi razvijajo gibalne sposobnosti.
Ugotovili smo tudi, da so nekateri otroci, ki trenutno niso vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, v preteklosti organizirane gibalne dejavnosti obiskovali. Kot razlog, zakaj so otroci prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti, so starši najpogosteje navedli dva odgovora. Prvi je bil, da so se organizirane gibalne dejavnosti končale, drugi pa, da so bili kot družina premalo časa skupaj.
Prvo raziskovalno vprašanje se je glasilo »V katere vrste organiziranih gibalnih dejavnosti so vključeni otroci?«. S pomočjo analize spletnega anketnega vprašalnika smo pridobili odgovor na to vprašanje. Ugotovili smo, da je največ otrok vključenih v organizirano gibalno dejavnost ples, sledita pa ji plavanje in plezanje. Zastopane pa so tudi druge organizirane gibalne dejavnosti, in sicer: splošna vadba, tenis, planinarjenje, nogomet, karate, judo, gimnastika, capoeira, atletika in borilne veščine. Černe (2013) je v svoji raziskavi ugotovil, da so otroci najpogosteje vključeni v splošno vadbo, plesne urice in plavanje, druge organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci tudi obiskovali, pa so: tenis, borilne veščine, gimnastika in plezanje.
Drugo raziskovalno vprašanje se je glasilo »Koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil?«. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je 24 % otrok preizkusilo že dve organizirani gibalni dejavnosti, 20 % otrok je preizkusilo eno, 8 % otrok je preizkusilo tri, nekaj otrok pa je preizkusilo tudi štiri organizirane gibalne dejavnosti.
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju »Kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti?« smo dobili odgovor, da je najpogostejši razlog za zamenjavo organiziranih gibalnih dejavnosti ta, da so otroci tako želeli. Drugi razlogi so bili tudi, da so se organizirane gibalne dejavnosti zaključile, da jim ni bil všeč vaditelj, da je bilo za otroke prenaporno in da otroci niso pokazali interesa.
Pri četrtem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev preizkusili več oziroma manj organiziranih gibalnih dejavnosti?«. Z izračunom
33
Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo pridobili odgovor, da ni povezave med stopnjo izobrazbe staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki so jih otroci preizkusili. Otroci staršev, ki imajo narejen magisterij, so povprečno preizkusili 1,9 organiziranih gibalnih dejavnosti. Povprečno manj kot eno organizirano gibalno dejavnost pa so preizkusili otroci, katerih starši imajo narejen doktorat.
Pri petem raziskovalnem vprašanju pa smo se vprašali »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?«. Prav tako smo z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta pridobili odgovor, in sicer se je izkazalo, da je zelo šibka povezanost med izobrazbo staršev in povprečnim časom, ki ga otroci
Pri petem raziskovalnem vprašanju pa smo se vprašali »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?«. Prav tako smo z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta pridobili odgovor, in sicer se je izkazalo, da je zelo šibka povezanost med izobrazbo staršev in povprečnim časom, ki ga otroci