PEDAGOŠKA FAKULTETA
KLARA JORDAN
ANALIZA VKLJUČEVANJA PREDŠOLSKIH OTROK V ORGANIZIRANE GIBALNE DEJAVNOSTI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA 2021
PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA
KLARA JORDAN
MENTOR: izr. prof. dr. Jera Gregorc
ANALIZA VKLJUČEVANJA PREDŠOLSKIH OTROK V ORGANIZIRANE GIBALNE DEJAVNOSTI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA 2021
Podpisana Klara Jordan, rojena 6. septembra 1998 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Analiza vključevanja predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti pri mentorici izr.
prof. dr. Jeri Gregorc avtorsko delo. Uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni, teksti niso prepisani brez ustrezne navedbe avtorja.
________________________
Ljubljana, april 2021
GIBALNE DEJAVNOSTI
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, april 2021
Število strani: 53 Število tabel: 2 Število grafov: 11 Število virov: 35 Število prilog: 1
POVZETEK
Namen diplomskega dela je bil analizirati vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti.
V raziskavo je bilo zajetih 50 staršev, ki imajo doma predšolskega otroka, starega od 3 do 5 let.
Spletni anketni vprašalnik je bil anonimen, reševanje pa prostovoljno. Izdelali smo ga s pomočjo spletne strani Google obrazci. Vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo pridobili informacijo o starosti otrok in izobrazbi staršev. V drugem delu vprašalnika pa smo pridobili informacije o vključitvi otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Starše smo vprašali, ali so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, kakšni so razlogi, da jih obiskujejo oziroma jih ne, katere organizirane gibalne dejavnosti obiskujejo, koliko so jih preizkusili ter kakšni so razlogi, da so otroci zamenjali ali prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti.
Ugotovili smo, da večina otrok ni vključenih v organizirane gibalne dejavnosti, vendar pa so jih v svojem življenju že preizkusili. Ugotovili smo tudi, da ni povezave med izobrazbo staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki so jih je otroci preizkusili. Našli pa smo zelo šibko povezanost med izobrazbo staršev in povprečnim časom, ki ga otroci preživijo na organiziranih gibalnih dejavnostih na teden.
Ključne besede: gibalna dejavnost, organizirane gibalne dejavnosti, predšolski otrok, družina, izobrazba staršev, menjava organiziranih gibalnih dejavnosti
University of Ljubljana, Faculty of education, April 2021 Pages: 53 Tables: 2 Graphs: 11 Sources: 35 Annexes: 1
ABSTRACT
The aim of the dissertation project is to analyze the level of involvement in organized physical activity among preschool children.
Parents of preschool children aged 3 to 5 were asked to participate in the study by taking an online Google Forms questionnaire (N=50). A two-part questionnaire firstly asked about their education level and their child's age, and then asked for information about their child's involvement in organized extracurricular physical activity. The questions covered whether the child partakes in any organized physical activity and the reasons why or why not, which physical activity is the child involved in, how many have they previously taken part in, and why have they stopped with a particular activity or changed to a different one.
The study finds that most children do not currently partake in any organized physical activity but have previously been enrolled. We conclude that there is no direct correlation between parents' education level and the number of different activities their child has tried out. However, we find a slight dependency between parents' education level and average time their child is involved in organized physical activity per week.
Keywords: physical activity, organized physical activity, preschool child, family, parents' education, changing organized physical activities
1 UVOD ... 1
2 PREDMET IN PROBLEM ... 2
2.1 GIBALNI RAZVOJ OTROKA ... 2
2.2 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI OTROKA ... 3
2.3 GIBALNA DEJAVNOST ... 5
2.3.1 VPLIV DRUŽINE NA OTROKOVO GIBALNO DEJAVNOST ... 8
2.3.2 PRIPOROČILA ZA VSAKODNEVNE GIBALNE DEJAVNOSTI IN AKTIVNOSTI OTROK, STARIH OD 0 DO 6 LET ... 9
2.4 ORGANIZIRANE GIBALNE DEJAVNOSTI ...10
2.4.1 ORGANIZIRANE GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK SKUPAJ S STARŠI ... 11
2.5 DOSEDANJE RAZISKAVE ...11
2.6 PONUDBA ORGANIZIRANIH GIBALNIH DEJAVNOSTI ...14
3 CILJI ...17
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...18
5 METODE DELA ...19
5.1 METODA ...19
5.2 VZOREC ...19
5.3 PRIPOMOČKI ...19
5.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ...20
5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ...20
6 REZULTATI ...21
6.1 REZULTATI PO RAZISKOVALNIH VPRAŠANJIH...26
6.1.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1 ... 26
6.1.2 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2 ... 27
6.1.3 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3 ... 28
6.1.4 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 4 ... 29
6.1.4 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 5 ... 30
7 RAZPRAVA ...31
8 ZAKLJUČEK ...34
9 VIRI IN LITERATURA ...35
10 PRILOGE ...39
Priloga 1: Vprašalnik ... 39
Slika 1: Starost otrok ...21
Slika 2: Izobrazba staršev ...21
Slika 3: Razlogi, da otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti ...22
Slika 4: Organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci obiskovali v preteklosti...23
Slika 5: Razlogi za izpis otrok iz organiziranih gibalnih dejavnosti ...24
Slika 6: Razlogi za vključenost otrok v organizirane gibalne dejavnosti ...24
Slika 7: Organizirane gibalne dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo ...26
Slika 8: Število različnih organiziranih gibalnih dejavnosti, ki so jih otroci preizkusili ...27
Slika 9: Razlogi za prepis otrok iz ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo ...28
Slika 10: Povezava med izobrazbo staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki jih je otrok preizkusil ...29
Slika 11: Povezava med izobrazbo staršev in povprečnim časom, ki ga otrok preživi na organiziranih gibalnih dejavnostih na teden ...30
KAZALO TABEL Tabela 1: WHO, Slovenska in Avstralska priporočila za vsakodnevne gibalne dejavnosti in aktivnosti otrok, starih od 0 do 6 let ... 9
Tabela 2: Vključenost otrok v organizirane gibalne dejavnosti ...22
KAZALO PRILOG Priloga 1: Vprašalnik ...39
1
1 UVOD
Gibanje je tako za otroke in malčke kot tudi za odrasle izrednega pomena. V predšolskem obdobju so gibalne dejavnosti ključne, saj vplivajo na gibalni razvoj otrok, poleg tega pa vplivajo tudi na spoznavne, čustvene in socialne lastnosti in sposobnosti. Preko gibalnih dejavnosti se otroci učijo in pridobivajo nove izkušnje, zato je pomembno, da v gibanju uživajo in da jim gibanje predstavlja veselje. Prav tako pa ima v predšolskem obdobju velik pomen družina. Družinski člani in sorodniki so tisti, ki otrokom predstavijo gibalne dejavnosti, zato je priporočljivo, da jih otroci vidijo uživati v gibanju, saj jim to sporoča, da je gibanje nekaj zanimivega in prijetnega. Obstaja pa tudi velik izbor organiziranih gibalnih dejavnosti, v katere lahko starši svoje otroke vpišejo že v predšolskem obdobju. Na organiziranih dejavnostih lahko otroci sodelujejo sami, lahko pa z njimi sodeluje tudi eden od staršev. Organizirane gibalne dejavnosti otrokom prav tako prinesejo veliko novega znanja in novih spretnosti. Od staršev pa je odvisno, ali želijo vključiti svoje otroke v organizirane gibalne dejavnosti ali ne.
V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, koliko otrok, starih od 3 do 5 let, je vključenih v organizirane gibalne dejavnosti, v katere in kakšni so razlogi staršev, da so svoje otroke vključili v gibalne dejavnosti. Ugotoviti smo želeli, ali so otroci vključeni v svojo prvo organizirano gibalno dejavnost ali so jih preizkusili že več. Zanimalo nas je, zakaj otroci menjajo gibalne dejavnosti, kako pogosto in kakšne razloge imajo za to. Prav tako nas je zanimalo, kakšni so razlogi, da otroci niso vključeni v organizirane gibalne dejavnosti ter zakaj so z njimi prenehali.
2
2 PREDMET IN PROBLEM
V diplomskem delu raziskujemo, ali so predšolski otroci, stari od 3 do 5 let, vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, v katere ter kakšni so razlogi staršev, da so svoje otroke prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo. V ta namen podrobno preučimo koristi gibalnih dejavnosti, še posebej organiziranih. Predstavimo pomen količine in intenzivnosti ter vrste gibalnih dejavnosti ter ugotavljamo pomen družine pri oblikovanju otrokovega življenjskega sloga.
2.1 GIBALNI RAZVOJ OTROKA
Gallahue in Ozmun (2006, v Videmšek in Pišot, 2007) pravita, da je otrokov razvoj celosten in poteka na telesnem, gibalnem, kognitivnem, socialnem in čustvenem področju usklajeno.
»Otrok, ki se ustrezno gibalno razvija, ima ugodnejše možnosti za komuniciranje in socialno interakcijo z okoljem ter za oblikovanje novih spoznanj o sebi in okolici. Hkrati pa mu to predstavlja tudi pomemben prispevek k lastni preventivi in obrambni mehanizem pred vplivi sodobnega, sedentarnega življenjskega sloga« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 47).
Zajec idr. (2009) so zapisali, da so dednost, okolje in lastna dejavnost dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj. Posameznikove sposobnosti, značilnosti in lastnosti pa pogojujejo delovanje vseh treh dejavnikov hkrati.
Dednost
Otrok se rodi s prirojenimi dispozicijami, ki jih imenujemo dednostni dejavniki. Ti dejavniki predstavljajo prirojene biološke osnove, ki so temelj človekovih značilnosti in sposobnosti. Od okolja, ki otroka obdaja, in otrokove lastne aktivnosti pa je odvisno, koliko se bodo le-te v prihodnosti razvile (Zajec idr., 2010).
Okolje
Poleg dednosti je za otrokov razvoj pomembno tudi okolje, v katerega se otrok rodi in v katerem odrašča. Pri tem je pomemben življenjski stil okolja, ki obkroža otroka, bolezni, prehranjevanje in gibalna dejavnost. Okolje lahko vpliva na otrokov razvoj pozitivno in tudi negativno.
Pomembno je, da je otrokovo okolje stimulativno, dovolj vsebinsko bogato in raznoliko, saj je to pogoj, da bo otrok uspešen pri vzpostavitvi primernega odnosa z osebami in objekti v okolju (Zajec idr., 2010).
3 Lastna aktivnost
Ali bo otrok v odnosu do okolja aktiven ali pasiven, ostaja pod vprašajem tudi, če ima otrok potrebne prirojene dispozicije in mu nudimo primerno okolje. Zato je otrokova lastna aktivnost pomembna, saj predstavlja njegovo aktivno in zavestno delovanje (Tancig, 1997, v Zajec idr., 2010). Lastna aktivnost se prepleta z okoljem in dednostjo, predstavlja pa prevzemanje stališč in odločanje po lastni volji (Zajec idr., 2010).
»Otroci naj bi bili dejavni soustvarjalci lastnega znanja, spretnosti in nenazadnje tudi lastnega razvoja« (Tancig, 1997, v Zajec idr., 2010, str. 80).
2.2 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI OTROKA
Pistotnik (2017) je zapisal: »Gibanje človeka pri dnevnih opravilih, pri profesionalnem delu in pri športu, je v veliki meri odvisno od njegovih gibalnih sposobnosti, pa tudi od njegovih značilnosti in gibalnih znanj. Sposobnosti so naravne danosti človeka, ki so odvisne od delovanja različnih upravljavskih sistemov v telesu in se kažejo v zmožnosti izkoristka teh potencialov pri doseganju zastavljenih gibalnih ciljev« (str. 15).
Podobno kot druge človekove sposobnosti so tudi gibalne sposobnosti v neki meri prirojene, v neki meri pa pridobljene (Pistotnik, 2017). Večina avtorjev navaja šest gibalnih sposobnosti.
Gibljivost
Ima pomemben vpliv na kakovost življenja posameznika. Visoka raven gibljivosti nam omogoča lažje prenašanje naporov, manjše možnosti za nastanek poškodb, nam ponuja psihofizično sproščenost itd. Gibljivost je sposobnost, ki nam omogoča izvajanje gibov z največjimi amplitudami (Šarabon, 2007a, v Škof, 2010). Pistotnik (2017) trdi, da gibljivost vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika in je ena od osnovnih gibalnih sposobnosti.
Moč
Je sposobnost opravljanja dela v nekem času (Šarabon, 2007b, v Škof, 2010). Pistotnik (2017) pa moč pri človeku definira kot sposobnost premagovanja zunanjih sil in kot učinkovito uporabo sil, ki se formirajo pri krčenju mišic. Moč se deli na tri osnovne oblike, to so eksplozivna moč, repetitivna moč in statična moč.
Eksplozivna moč »…je sposobnost aktiviranja maksimalnega števila gibalnih enot v čim krajšem možnem času …« (Pistotnik, 2017, str. 55).
4
»Repetitivna moč je sposobnost opravljanja dolgotrajnega mišičnega dela na osnovi izmeničnega mišičnega napenjanja in sproščanja (kontrakcij in relaksacij)…« (Pistotnik, 2017, str. 56).
»Statična moč je sposobnost dolgotrajnega mišičnega napenjanja ob odsotnosti gibanja (ni premikanja mišičnih pripojev)…« (Pistotnik, 2017, str. 58).
Ravnotežje
Je sposobnost, ki nam omogoča zaznavanje položaja, gibanja in drže posameznih delov telesa v prostoru in času. Na podlagi kompleksnega sodelovanja različnih senzoričnih sistemov, kot so mišični, kitni, kožni, organ za vid, sklepni receptorji in ravnotežni organ, se oblikujejo motorični odgovori za vzpostavljanje oziroma vzdrževanje ravnotežja (Šarabon, 2007c, v Škof, 2010).
Hitrost
»… je sposobnost izvesti gibanje v najkrajšem možnem času …« (Pistotnik, 2017, str. 100).
Koordinacija
»… je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja sestavljenih gibalnih nalog …«
(Pistotnik, 2017, str. 78).
Natančnost (preciznost)
»… je sposobnost določitve prave smeri in sile pri zadevanju cilja ali pri gibanju v prostoru …«
(Pistotnik, 2017, str. 115).
»Za zgodnje otroštvo je značilno, da je razvoj nekaterih gibalnih sposobnosti, na primer hitrosti in koordinacije, zelo intenziven, razvoj drugih, na primer ravnotežja, moči, gibljivosti in vzdržljivosti, pa nekoliko počasnejši« (Malina idr., 2004, v Zajec idr., 2009, str. 114).
5 2.3 GIBALNA DEJAVNOST
Človek se z gibanjem seznani že ob rojstvu in ta ga spremlja vse do smrti. Temelj gibalnega razvoja pri človeku je predšolsko obdobje, ko je otrokov organizem najbolj izpostavljen vplivom okolja. Prav takrat so za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj ključnega pomena ustrezne gibalne dejavnosti, saj vplivajo tudi na druge otrokove sposobnosti in lastnosti, kot so čustvene, socialne in spoznavne (Videmšek idr., 2003).
»Telesna dejavnost ima v vseh življenjskih obdobjih človeka nenadomestljivo vlogo. Nujno potrebna je za normalen biološki, socialni in mentalni razvoj ter za zdravje mladih ljudi, v zrelih letih in starosti pa redna in primerno izbrana športna oz. telesna dejavnost ohranja vitalnost človeka, ga varuje pred boleznimi in mu omogoča boljšo kakovost življenja« (Škof, 2010, str.
20).
Gibanje ima v otrokovem razvoju velik pomen, zato je pomembno, da si otrok že v rani mladosti ustvari pozitiven odnos do gibalnih dejavnosti. Starši in družina otroka imajo pri ustvarjanju pozitivnega odnosa do gibalnih dejavnosti pomembno vlogo. Ključno je, da mu omogočijo, da skozi igro razvija gibalne sposobnosti in tako postopoma usvoji gibalno dejavnost kot nekaj, kar mu bo skozi celotno življenje pomagalo ohranjati zdravje in mu ponujalo sproščanje ob psihičnih napetostih (Videmšek idr., 2003).
Videmšek idr. (2014) so zapisali: »Seveda pa je samo ena ura v tednu, ki jo starši dejavno preživijo skupaj z otrokom, premalo učinkovita, če ostale dneve v tednu preživijo »pasivno«.
Kadar le utegnejo, naj gredo z otrokom na sprehod, v naravo, kjer lahko tudi tečejo, se z otrokom povzpnejo na bližnji hrib, mu pomagajo pri plezanju in premagovanju različnih naravnih ovir in plezal na otroškem igrišču, se z njim žogajo … Od približno otrokovega petega leta starosti pa lahko skupaj uživajo tudi v različnih športih, kot so rolanje, kolesarjenje, smučanje, plavanje itd.« (str. 10).
Pomembno je, da se starši zavedajo, da lahko skupaj s svojimi otroki prosti čas preživljajo tudi na aktiven način in tako preživijo več časa z njimi, poleg tega pa jim dajejo pozitiven zgled.
Starši pogosto vplivajo na otroka in njegovo ljubezen do gibalnih dejavnosti. Otroci se radi zgledujejo po starših in če vidijo, da se gibalne dejavnosti udeležujejo s pozitivnim odnosom in v njej uživajo, lahko to nanje močno vpliva. Vpliva pa tudi na to, kako bodo v prihodnosti gledali na gibalne dejavnosti in kako se jih bodo udeleževali (Videmšek idr., 2003).
6
Ključno je, da se otroku v zgodnjem predšolskem obdobju ustvari ljubezen do aktivnega preživljanja prostega časa in gibalnih dejavnosti, saj bo to vplivalo na njegovo življenje. Tudi, ko otrok odraste, je bistveno, da je gibalno aktiven, saj to vpliva na dolžino in kvaliteto življenja.
Poleg tega, da sta zdrava prehrana in redna telesna aktivnost pomembni za dobro odpornost organizma, zmanjšata tudi nevarnost za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka. Prav tako pa gibanje tudi zmanjša raven stresa in tako ugodno vpliva na duševno zdravje (Videmšek idr., 2003).
»Otroci, ki niso dovolj telesno aktivni, imajo veliko večje možnosti, da jih že v najstniških letih presenetijo težave z zdravjem srca in ožilja« (Murray in Lopez, 1997; Erikssen, 2001;
McMurray, Bangdiwala, Harrell in Amorim, 2008, v Škof, 2010, str. 64).
Otrok se preko gibalne aktivnosti uči in odkriva svet, prav tako pa lahko tudi rečemo, da je gibalna dejavnost tudi ustrezno socializacijsko sredstvo (Videmšek idr., 2003).
»Gre za proces socializacije preko gibalne aktivnosti, ki otroka postopno navaja na življenje v skupnosti. Skozi gibalno aktivnost otrok izraža svoja čustva in se uči, da tudi drugi izražajo podobna čustvovanja. Na ta način se otrok uči identificirati se s skupino in si z gibalnimi izkušnjami postopoma gradi svojo etnično pripadnost, samopodobo ter se uči oblik socialnega vedenja, kot so spolna vloga, agresivnost in prosocialno vedenje« (Marjanovič Umek, &
Zupančič, 2004; Walker, 1992; Pišot et al., 2002; Herkowitz, 1983, v Zurc, 2008, str. 19).
Gibalne dejavnosti lahko izvaja otrok sam, lahko skupaj s starši, prav tako pa jih lahko izvaja tudi skupaj z drugimi otroki. Kadar pri gibalnih dejavnostih ni sam, mora sodelovati z drugimi, prav tako si mora z drugimi deliti pripomočke in prostor, kjer izvajajo dejavnosti. Gibalne dejavnosti z več sodelujočimi od njega zahtevajo sodelovanje in prizadevanje za dosego skupnega cilja (Videmšek idr., 2003).
»…Tudi starši imajo tu vedno bolj pomembno vlogo. Že v zgodnjem obdobju so njegovi glavni socializatorji; vzgajajo ga, navdušujejo, vodijo in mu z identifikacijskimi vedenjskimi vzorci nasploh odpirajo pot v svet odraslih« (Tušak, 2008, v Videmšek idr., 2018).
Pomen gibalne dejavnosti je jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce (1999). Pomembno je, da se otrokom v vrtcu vsakodnevno omogoči gibanje v prostoru in na prostem ter se jih spodbuja, da z izvajanjem različnih gibalnih dejavnosti spoznavajo in razvijejo svoje gibalne sposobnosti.
Prav tako imajo otroci v vrtcu na voljo veliko možnosti za skupinske gibalne dejavnosti, ki
7
otroke zopet pripeljejo do tega, da morajo med seboj sodelovati in si pomagati. Otroci se tako socializacijsko in emocionalno krepijo (Kurikulum za vrtce, 1999).
V Kurikulumu za vrtce (1999) so opredeljeni naslednji globalni cilji:
− »Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,
− zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju,
− omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti,
− razvijanje gibalnih sposobnosti,
− pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti,
− usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,
− postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti,
− spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti«
(Kurikulum za vrtce, 1999).
Kurikulum za vrtce (1999) nato tudi z drugimi, bolj podrobnimi cilji opisuje, kakšne cilje naj si vzgojiteljice v vrtcu postavljajo za področje gibanja, da bodo pri otrocih razvijale njihove gibalne sposobnosti in spretnosti. Nekaj ciljev:
− »Razvijanje prstne spretnosti oziroma t.i. fine motorike,
− sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoje, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje, itn.),
− spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger,
− spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in »športnega obnašanja« (Kurikulum za vrtce, 1999).
Prijetno in zaupno vzdušje je pri spontanih in vodenih dejavnostih izjemno pomembno.
Otroci se radi gibajo in se z veseljem vključujejo v različne gibalne dejavnosti. Vseeno pa je pomembno, da otroci pri izvajanju gibalnih dejavnosti čutijo, da imajo možnost raziskovanja in odkrivanja novih, izvirnih rešitev nalog ter da so del učenja tudi neuspeli poskusi izvajanja gibalnih dejavnosti. Ti so nekaj čisto normalnega in so velikokrat tudi polni smeha in veselja (Kurikulum za vrtce, 1999).
»Gibalna dejavnost je integralni del otrokovega vedenjskega repertoarja, je medij, skozi katerega se otrok neposredno vključuje v okolje, ki ga obdaja, se seznanja z različnimi razsežnostmi okolja, hkrati pa mu omogoča pridobivanje bogatih izkušenj in doživetij, še
8
posebej v obdobju zgodnjega otroštva. Gibanje otroku omogoča celovito spoznavanje sveta« (Thelen, 2002, v Pišot in Planinšec, 2005).
2.3.1 VPLIV DRUŽINE NA OTROKOVO GIBALNO DEJAVNOST
Tušak idr. (2003) pravijo, da okolica začne vplivati na otroka takoj po rojstvu. Veliko možnosti, da si bo otrok ustvaril pozitivno mnenje o gibalni dejavnosti in telesni aktivnosti pripisujejo temu, da je okolje okoli otroka naravnano v prid telesne aktivnosti.
»Glede na veliko vlogo družine pri razvoju posameznika lahko mirno zapišemo, da ima že komaj rojeni otrok veliko večjo možnosti, da poseže po športu kot obliki življenja, če mu mladi starši v novo nastali družinski skupnosti predstavljajo model športnega delovanja« (Tušak idr., 2003, str. 52).
Drev (2013) pravi, da so starši lahko na različne načine aktivni skupaj s svojimi otroki. Skupaj lahko tečejo, hodijo v hribe, sprehajajo psa, se igrajo igre z žogo, kolesarijo itd. Najbolj je pomembno, da si starši zapomnijo, da otroci potrebujejo najmanj 60 minut telesne dejavnosti na dan. Avtorica prav tako pravi, da si lahko starši skupaj z otrokom naredijo načrt aktivnosti in se tako skupaj dogovorijo, kdaj in na kakšen način bodo tisti dan aktivni.
Izobrazba staršev je eden iz med dejavnikov za vključevanje otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Višja izobrazba staršev v večini primerov pomeni tudi boljše ekonomsko stanje družine, prav tako pa lahko izobrazba staršev vpliva na njihovo mnenje o gibalni dejavnosti in njeni pomembnosti. Starši, ki imajo več denarja, lahko le-tega porabijo, da svojim otrokom kupijo razne pripomočke, ki jih še dodatno motivirajo za izvajanje gibalne dejavnosti (Tušak idr., 2003).
»Prve izkušnje otrok morajo biti zaznamovane predvsem z željo po uživanju, druženju in zabavi. Skozi tak pristop se bodo malčki postopno naučili tudi nekaterih sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje v življenju. Tako bodo imeli na prve športne aktivnosti lepe spomine«
(Tušak idr., 2003, str. 73).
9
2.3.2 PRIPOROČILA ZA VSAKODNEVNE GIBALNE DEJAVNOSTI IN AKTIVNOSTI OTROK, STARIH OD 0 DO 6 LET
Tabela 1: Prikaz priporočil za vsakodnevne gibalne dejavnosti in aktivnosti otrok, starih od 0 do 6 let
0-1 leta 1-2 leti 3-4 leta 5-6 let
Telesna dejavnost
Večkrat dnevno igra na tleh, dojenčki, ki se še ne premikajo potrebujejo vsaj 30 minut igre na trebuščku tekom dneva.
Vsaj 180 minut tekom dneva, več kot je
aktivnosti, bolje za otroka.
Vsaj 180 minut tekom dneva, od tega vsaj 60 minut visoko intenzivne igre oz. dejavnosti.
Vsaj 60 minut intenzivne aktivnosti tekom dneva ter nekaj ur raznolikih gibalnih dejavnosti.
Aktivnosti v sedečem položaju
Priporočljivo poslušanje branja knjig in
pripovedovanja zgodb z otrokovim vključevanjem.
Priporočljivo poslušanje branja knjig in
pripovedovanja zgodb z otrokovim vključevanjem.
Priporočljivo poslušanje branja knjig in
pripovedovanja zgodb z otrokovim aktivnim
vključevanjem.
Priporočljivo čim več časa, ki je namenjen sedenju, zamenjati z dodatnimi gibalnimi dejavnostmi.
Omejitev gibanja
Omejitve gibanja kot so sedenje v avtosedežu, vozičku, stolu idr.
ne smejo biti daljše od 1 ure brez prekinitve.
Omejitve gibanja kot so sedenje v avtosedežu, vozičku, stolu idr.
ne smejo biti daljše od 1 ure brez prekinitve.
Omejitve gibanja kot so sedenje v avtosedežu, vozičku, stolu idr.
ne smejo biti daljše od 1 ure brez prekinitve.
Omejitve gibanja kot so sedenje na stolu, v avtu idr. je potrebno čim večkrat prekiniti.
Uporaba elektronskih
naprav
Uporaba elektronskih naprav (gledanje v zaslone) ni
priporočljiva.
Do 2 let: Uporaba elektronskih naprav (gledanje v zaslone) ni
priporočljiva 2 leti:
Uporaba elektronskih naprav (gledanje v zaslone) omejena maksimalno na 1 uro na dan.
Uporaba elektronskih naprav (gledanje v zaslone) omejena na maksimalno 1 uro na dan.
Uporaba elektronskih naprav (gledanje v zaslone) omejena na maksimalno 2 uri na dan.
Spanje
0-3 mesece:
potrebujejo 14-17 ur spanca skupaj z dnevnimi počitki 4-11 mesecev:
potrebujejo 12-16 ur spanca skupaj z dnevnimi počitki
Potrebno
vzpostaviti reden ritem spanja (odhod v posteljo in vstajanje).
Potrebujejo 11-14 ur spanca skupaj z dnevnimi počitki.
Potreben reden ritem spanja.
Potrebujejo 10-13 ur spanca, ki lahko vsebuje počitek, ni pa nujno.
Potreben reden ritem spanja.
Potrebujejo neprekinjenih 9-11 ur spanja.
(VIR: World Health Organization, 2019, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019 in Australian government, Department of health, 2019)
10
Iz tabele 1 lahko razberemo smernice za vsakodnevne gibalne dejavnosti in aktivnosti otrok, starih od 0 do 6 let. Ugotovimo lahko, da so poleg gibalnih priporočil zapisana tudi priporočila glede uporabe elektronskih naprav in spanja predšolskih otrok. Eden od načinov zagotavljanja zadostne količine gibanja pa so tudi organizirane gibalne dejavnosti.
2.4 ORGANIZIRANE GIBALNE DEJAVNOSTI
»Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je za optimalni razvoj ter zdravje otrok in mladostnikov potrebnih najmanj 30 minut, veliko bolj priporočljivo pa 1 uro intenzivne telesne dejavnosti dnevno« (Škof idr., 2016, v Videmšek idr., 2018).
V Sloveniji otroci običajno obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti enkrat do dvakrat tedensko, dobro pa je, da je tudi družina skupaj gibalno aktivna v svojem prostem času (Virgilio, 2006, v Videmšek idr., 2018). Videmšek idr. (2018) pa pravijo, da če se otrok vadbe veseli, ni nič narobe, da obiskuje organizirano gibalno dejavnost tudi večkrat tedensko.
Bačanac in Škof (2016) pravita, da so v predšolskem obdobju za oblikovanje otrokovih gibalnih temeljev najbolj pomembni starši oziroma skrbniki. Pravita, da v tem obdobju otrok želi dokazati staršem, kaj se je naučil in kaj že zna, ter da ga še ne zanima tekmovanje. Avtorja pravita, da je čas za vključitev otroka v organizirano gibalno dejavnost z vstopom otroka v šolo, lahko pa tudi eno leto pred tem. Odgovor na vprašanje, kdaj vključiti otroka v sistematično ukvarjanje s športom, pa ni tako preprost. Vendar pa Gullich in Ermisch (2014) v Bačanac in Škof (2016) pravita, naj se vključitev v izbrani šport najprej začne pri 6. letih oziroma 7. letih.
Bellman in Peile (2006) v Videmšek idr. (2018) pravita, da najpogosteje starši svoje otroke začnejo vključevati v organizirane gibalne dejavnosti pri dveh ali treh letih starosti. Pri teh letih otrok že bolje in lažje razume navodila, prav tako pa je tudi bolj samostojen.
»Danes je v Sloveniji veliko ponudnikov športnih programov za otroke, tako da se lahko zgodi, da za vabljivo reklamo tiči nestrokovno organizirana in vodena vadba, ki ima lahko tudi negativen učinek na otrokov razvoj. Pri vključitvi otroka v določeno športno dejavnost je potrebno preveriti zlasti strokovnost izvajalcev, ki morajo izvajati dejavnosti primerne otrokovi razvojni stopnji. Starši bi se morali ob izbiri ponudnika vadbe za otroka dobro pozanimati, kdo in kako jo vodi, saj to lahko pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj in tudi na njegov odnos do športa v kasnejših letih« (Videmšek idr., 2018, str. 187).
11
2.4.1 ORGANIZIRANE GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK SKUPAJ S STARŠI
Organizirane gibalne dejavnosti, na katerih so poleg otrok prisotni tudi starši, so tako za otroke kot tudi za starše zelo pomembne in dobrodošle. Starši lahko tako redno spremljajo otrokov gibalni razvoj ter se hkrati s svojimi otroki zabavajo in sprostijo (Videmšek idr., 2014).
V Sloveniji se lahko v organizirane gibalne dejavnosti otroci vključijo že v prvem letu starosti.
Organizirani programi plavanja ponujajo vključitev otroka, starega 6 mesecev. Pri programu plavanja in tudi drugih različnih programih organiziranih gibalnih dejavnosti z otrokom do 1.
leta starosti sodeluje eden od staršev, po navadi je to mama. Pri takih vadbah je mama ves čas z otrokom, to pa otroku daje občutek varnosti. (Videmšek idr., 2014, v Videmšek idr., 2018).
Kljub temu da je otrok pri dveh ali treh letih starosti že sposoben svoje želje in čustva izraziti z besedami, pa je še vedno zelo navezan na svoje starše, zato je pomembno, da je nekdo od staršev pri dejavnosti prisoten. To otroku daje občutek varnosti, zato se bolj sprosti in bolje sodeluje pri dejavnosti (Bellman in Peile, 2006, v Videmšek idr., 2018).
Videmšek idr. (2014) so zapisali, da so organizirane gibalne dejavnosti, pri katerih sodelujejo tudi starši, zelo dobrodošle in imajo kar nekaj prednosti. Otroci lahko izvajajo zahtevnejša gibanja, starši pa jim med tem zagotovijo varnost. Staršem vadba ponuja aktivno sprostitev, pri kateri spremljajo svoje otroke in njihov gibalni razvoj. Med gibalnimi dejavnostmi se pripeti veliko nerodnih in smešnih situacij, zato se vsi skupaj zabavajo, kar ustvarja veselo in prijetno vzdušje. Tako se med starši in otroki poglablja tudi čustvena vez.
2.5 DOSEDANJE RAZISKAVE
Černe (2013) je želel s svojo raziskavo ugotoviti, ali si starši želijo, da bi njihov otrok obiskoval organizirane gibalne dejavnosti v vrtcu, koliko otrok je do začetka njegove raziskave že obiskovalo organizirane gibalne dejavnosti izven vrtca, koliko denarja so starši pripravljeni odšteti za dodatne dejavnosti, katera ura jim najbolj ustreza in katere organizirane gibalne dejavnosti starši želijo, da bi njihov otrok obiskoval. Na vzorcu 223 staršev predšolskih otrok je ugotovil, da si je 88 % staršev želelo, da bi njihov otrok obiskoval športno vadbo v okviru dodatne dejavnosti v vrtcu. Ugotovil je, da 54 % otrok anketirancev obiskuje športno dejavnost izven vrtca. Večina teh otrok (39 %) obiskuje splošno vadbo, 23 % otrok obiskuje plesne urice, 14 % otrok pa se udeležuje plavanja. Druge organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci tudi obiskovali, pa so: tenis, borilne veščine, gimnastika in plezanje. Ugotovil je, da bi 40 % staršev za organizirane gibalne dejavnosti mesečno odštelo do 20 EUR, 6 % staršev pa bi odštelo tudi
12
več kot 30 EUR. Prav tako pa je ugotovil, da bi večini staršev (56 %) najbolj ustrezalo, da bi gibalne dejavnosti potekale med 15.30 in 16.30 uro.
Iličić (2008) je z raziskavo ugotavljala, kdaj potekajo organizirane gibalne dejavnosti, ob koncu tedna, med prazniki ali v času počitnic. Prav tako je ugotavljala, ali starši svoje otroke spodbujajo k izvajanju gibalnih dejavnosti ter ali jim pri tem pomagajo tudi njihovi sorodniki, katere so najbolj priljubljene gibalne dejavnosti otrok ter ali za njihovo izvajanje otroci potrebujejo kakšno posebno motivacijo ali ne. Med 26 starši predšolskih otrok, starih od 3 do 6 let, je ugotovila, da se 16 otrok (61,5 %) udeležuje ene organizirane vadbe, kar 10 otrok (38,5
%) pa se udeležuje dveh. Ugotovila je, da se 16 otrok (61,5 %) udeležuje organizirane vadbe enkrat na teden, 9 otrok (34,6 %) se je udeležuje dvakrat na teden, 1 otrok (3,8 %) pa se organizirane vadbe udeležuje trikrat na teden. Za 10 otrok (34,5 %) vadba traja 45 minut, za 19 otrok (65,5 %) pa vadba traja 60 minut. Najljubše gibalne dejavnosti otrok pa so kolesarjenje, plavanje, tek, sankanje, smučanje, rolanje idr.
Jeglič (2012) je v svoji raziskavi ugotavljala, koliko staršev predšolskih otrok se vključuje v organizirane gibalne dejavnosti in zakaj ter ali njihova vključitev vpliva na vključitev otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Za raziskovanje je uporabila anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 121 staršev otrok, starih od 2 do 6 let. Ugotovila je, da je 82 % staršev vključenih v organizirane gibalne dejavnosti. Ugotovila je, da 81 % vseh staršev svoje otroke vključuje v organizirane gibalne dejavnosti. Prav tako je ugotovila, da 86,9 % staršev, ki so vključeni v gibalne dejavnosti, vanje vključuje tudi svoje otroke. Raziskovala je tudi, koliko denarja so starši mesečno pripravljeni odšteti za organizirane gibalne dejavnosti, in dobila podobne rezultate, kot jih je dobil Černe (2013) v svoji raziskavi. 42 % staršev bi odštelo od 15 do 20 EUR mesečno, tistih staršev, ki so pripravljeni plačati več kot 30 EUR, pa je pri njeni raziskavi 16 %.
Hudelja (2014) je svojo raziskavo delala v Beli krajini. Ugotavljala je gibalno dejavnost družin v Beli krajini in preučevala prenos izbranih dejavnikov zdravega načina življenja med starši in otroki. Na anketni vprašalnik ji je odgovorilo 110 staršev, ki so bili naključno izbrani. Polovica anketirancev živi v mestu, druga polovica pa na vasi ali predmestju. Ugotovila je, da je večina staršev (88,2 %) gibalno aktivnih zaradi boljšega počutja, 7,3 % staršev je gibalno aktivnih zaradi vzdrževanja telesne kondicije, pet anketiranih pa ni gibalno aktivnih. Rezultati so pokazali, da je 51,8 % staršev aktivnih skupaj s svojimi otroki večkrat na teden, 35,4 % staršev
13
je s svojimi otroki aktivnih vsak dan, 10,9 % je skupaj aktivnih samo med vikendi, ena družina pa je odgovorila, da nikoli niso aktivni skupaj s svojimi otroki.
Čebokli idr. (2009) so izvedli raziskavo, s katero so raziskovali vzroke, zakaj starši vpisujejo svoje otroke v organizirane gibalne dejavnosti. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 61 staršev otrok, starih od 3 do 8 let, ki so imeli otroka vpisanega v splošno gibalno dejavnost. Z raziskavo so Čebokli idr. ugotovili, da so pobudniki za vključitev otrok v organizirane gibalne dejavnosti v večini (55 %) otroci sami, na drugem mestu pobudnikov pa so starši (36 %). Raziskava je pokazala, da je najpomembnejši razlog, zakaj starši vključijo otroke v organizirane gibalne dejavnosti, razvijanje gibalnih sposobnosti, najmanj pomemben razlog pa, da imajo nekaj časa zase. Prav tako je raziskava pokazala, da se večina staršev strinja s tem, da imajo organizirane gibalne dejavnosti največji vpliv na gibalni in telesni razvoj otroka, prav tako pa starši menijo, da imajo najmanjši vpliv na socialni razvoj. Z raziskavo so prav tako ugotavljali, koliko staršev se tudi samih ukvarja s športom. Rezultati so pokazali, da se samo 6 % staršev, ki imajo otroke vključene v organizirane gibalne dejavnosti, nikoli ne ukvarja s športom.
Logaj (2015) je s svojo raziskavo ugotavljala, ali se starši zanimajo za vključitev svojega otroka v organizirane gibalne dejavnosti in ali se zavedajo pomembnosti teh dejavnosti za otroka na območju Zagorja ob Savi. V anketi je sodelovalo 65 staršev od 5 do 6 let starih otrok. Največ staršev (43 %), ki so odgovorili na njeno anketo, ima končano štiri ali petletno srednjo šolo. Z anketnim vprašalnikom je ugotovila, da je večina otrok (58 %) vključena v organizirane gibalne dejavnosti in da se je več kot polovica staršev (58 %) pozanimala o usposobljenosti vaditelja pred vpisovanjem otroka. Starši, ki svojega otroka nimajo vpisanega v organizirane gibalne dejavnosti, so najpogosteje odgovorili (30 %), da je razlog v tem, da so programi predragi.
Drugi najpogostejši razlog (26 %) pa je, da so organizirane gibalne dejavnosti predaleč. Logaj je s svojo raziskavo tudi ugotovila, da so starši na lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (se popolnoma strinjam) najvišjo povprečno oceno (4,75) dali trditvi »Otroci razvijajo gibalne sposobnosti«. Nato pa sta sledili še trditvi »Učijo se sodelovanja v skupini«, s povprečno oceno 4,69, ter »Spoznajo in poskušajo upoštevati pravila« s povprečno oceno 4,66. Najnižjo povprečno oceno (2,43) pa so starši dodelili trditvi »V vrtcu se otroci dovolj športno udejstvujejo, zato dodatne aktivnosti ne potrebujejo«.
14
2.6 PONUDBA ORGANIZIRANIH GIBALNIH DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo trenutne ponudbe organiziranih gibalnih dejavnosti za predšolske otroke. Zaradi trenutnih razmer (Covid-19) smo jo izvedli preko spletnih strani ponudnikov. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj športnih društev in klubov, ki ponujajo organizirane gibalne dejavnosti za predšolske otroke.
Zavod G-rega je zavod, ki ponuja tečaje rolanja in plavanja ter splošno telovadbo. Za otroke, stare od 3 do 6 let, ponuja začetni plavalni tečaj, ki traja celo leto. Tečaje izvaja v Ljubljani ter v Kamniku, potekajo enkrat tedensko in trajajo 90 minut (60 minut učne ure ter čas pred in po učni uri). Za otroke, stare od 5 do 8 let, pa ponuja nadaljevalni tečaj plavanja za razširjanje plavalnega znanja. Otroci so razdeljeni v homogene skupine, tečaj pa poteka enkrat ali dvakrat tedensko in traja 90 min (60 minut učne ure ter čas pred in po učni uri). Tečaj rolanja ponuja za vse otroke, ki se želijo naučiti rolati. Poteka v Ljubljani in traja dva meseca. Zavod pa ponuja tudi telovadbo za predšolske otroke. »Malček skakalček« je telovadba, namenjena otrokom od 2. do 3. leta starosti skupaj s starši. Program obsega 25 ur, vadba pa poteka enkrat tedensko po 60 minut. »Gibalna abeceda« pa je program, ki je namenjen otrokom, starim od 3 do 5 let.
Program obsega 25 ur, vadba pa poteka enkrat tedensko po 60 minut. Oba programa telovadb izvajajo v Ljubljani, Trzinu in Preserjah pri Radomljah (Zavod G-rega, 2019).
Plavalni klub Kamnik organizira plavalne tečaje za najmlajše. Ta program je namenjen otrokom od 3. do 5. leta starosti in je usmerjen v prilagajanje na vodo. Tečaj, ki ga izvajajo v bazenu Cirius Kamnik, traja 10 ur in poteka enkrat tedensko po eno uro. Otroci so razdeljeni v homogene skupine, v katerih je od 4 do 6 otrok. Prav tako Plavalni klub Kamnik organizira plavalne tečaje za otroke, stare od 5 do 10 let. Namenjeni so razširjanju plavalnega znanja in jih prav tako izvajajo v bazenu Cirius Kamnik. Potekajo dvakrat tedensko po eno šolsko uro (Plavalni klub Kamnik, b.d.).
ABC športa ponuja veliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti za predšolske otroke:
telovadbo, nogomet, žogarijo, judo, rolanje in baletno pripravnico. Za otroke, stare od 1 do 3 let, ponuja telovadbo skupaj s starši, za tiste, od 4 do 6 let, pa ponuja splošno telovadbo brez spremstva staršev. Nogomet lahko obiskujejo otroci od 4. leta dalje, žogarijo lahko obiskujejo otroci, stari od 4 do 8 let, isti starostni skupini pa je namenjen tudi judo. Rolanje poteka v mesecu juniju za otroke, starejše od 4 let. Baletno pripravnico pa lahko obiskujejo otroci, stari od 5 do 7 let. Vse vadbe potekajo na različnih lokacijah v Ljubljani (ABC športa, b. d.).
15
Plezalni klub Kamnik sprejema tudi predšolske otroke in sicer otroke, stare od 4 do 5 let, in otroke, stare od 6 do 7 let. Otroci obeh skupin imajo vadbe trikrat na teden po eno uro (Plezalni klub Kamnik, b. d.).
Plesni klub Šinšin sprejema tudi predšolske otroke in jim ponuja izbiro med baletom in breakdancem. Na balet se lahko vpišejo otroci, stari 5 in 6 let, kjer se skozi igro navajajo na red in disciplino ter se spoznavajo z osnovnimi baletnimi koraki in izrazi. Na breakdance pa se lahko vpišejo otroci, starejši od 5 let, kjer se lahko poleg učenja plesnega stila udeležujejo tudi tekmovanj, »battle« turnirjev in odrskega nastopanja. Klub ponuja tudi vadbe staršev z otroki.
Vadba poimenovana »Mamica moja« je namenjena mamicam po porodu, kjer lahko okrepijo svoje telo ter se hkrati družijo in zabavajo s svojim dojenčkom. Vadba poimenovana »Family time« pa je vadba, na kateri starši skupaj z otrokom telovadijo in se zabavajo. Telovadba združi otroške igre in krepilne vaje za odrasle. Priporočeno je, da sta skupaj en starš in en otrok, priporočena starost otroka pa je od 2 do 7 let. Klub izvaja tudi plesne tečaje v vrtcih in osnovnih šolah po Kamniku (Plesni klub Šinšin, 2021).
Sankukai karate klub Kamnik ponuja malo šolo karateja, ki sprejema otroke, stare 5 in 6 let.
Vadbe potekajo enkrat tedensko in trajajo 45 minut. Otroci se na vadbah preko zabavnih in poučnih igric naučijo osnovnih karate tehnik (Sankukai zveza Slovenije, 2021).
Otok športa ponuja tečaje rolanja in drsanja. Tečaj rolanja lahko obiskujejo otroci, stari od 4 do 10 let, ne glede na to, ali so že kdaj stali na rolerjih ali ne. Tečaj drsanja pa lahko obiskujejo otroci od 4. leta dalje. Tečaj izvajajo v Domžalah, Snoviku in v Kamniku v zimskih mesecih.
(Otok športa, b. d.).
Judo klub Kamnik sprejema predšolske otroke od 3. do 6. leta starosti. Otroci predšolske skupine obiskujejo judo dvakrat na teden, vadba pa traja 45 minut (Mala šola juda, b. d.).
Tenis klub Kamnik ponuja za otroke, stare od 3 do 5 let, program »teniški vrtec«. Vadba poteka enkrat na teden in traja eno uro. Otroci, vključeni v ta program spoznajo teniške osnove skozi igro, razvijajo motorične sposobnosti, cilj programa pa je, da otroci osvojijo teniško igro po tleh (Tenis klub Kamnik, 2014).
Klub za ritmično gimnastiko TIM ponuja gimnastiko za otroke od 4. do 6. leta starosti. Vadbe potekajo enkrat tedensko v Ljubljani (Klub za ritmično gimnastiko TIM, 2017).
16
Problem diplomskega dela je bil analizirati vključenost otrok, starih od 3 do 5 let, v organizirane gibalne dejavnosti. Želeli smo ugotoviti, v katere so vključeni, koliko različnih so že preizkusili ter kakšni so bili razlogi, da so zamenjali organizirane gibalne dejavnosti. Prav tako je bil problem diplomskega dela ugotoviti, ali obstaja povezava med izobrazbo staršev in številom preizkušenih organiziranih gibalnih dejavnosti ter številom minut, ki jih otroci v povprečju preživijo na organiziranih gibalnih dejavnostih na teden.
17
3 CILJI
V skladu s predmetom in problemom smo si zastavili naslednje cilje:
− Ugotoviti, v katere organizirane gibalne dejavnosti so otroci vključeni.
− Ugotoviti, koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil.
− Ugotoviti, kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti.
− Ugotoviti, ali/kako izobrazba staršev vpliva na število gibalnih dejavnosti, ki jih je otrok preizkusil.
− Ugotoviti, ali/kako izobrazba staršev vpliva na čas, ki ga otrok preživi na organiziranih gibalnih dejavnostih.
18
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V skladu s cilji raziskave smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
− V1: V katere vrste organiziranih gibalnih dejavnosti so vključeni otroci?
− V2: Koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil?
− V3: Kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti?
− V4: V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev preizkusili več oziroma manj organiziranih gibalnih dejavnosti?
− V5: V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?
19
5 METODE DELA
5.1 METODA
V diplomskem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.
5.2 VZOREC
Vzorec raziskave predstavlja 50 staršev otrok, starih od 3 do 5 let, ki so izpolnili spletni anketni vprašalnik. Starši so vprašalnik rešili prostovoljno, zaradi varovanja osebnih podatkov pa je anketa anonimna.
5.3 PRIPOMOČKI
Za izvedbo raziskave smo oblikovali spletni anketni vprašalnik na spletni strani Google obrazci.
Anketni vprašalnik je bil namenjen vsem staršem, ki imajo doma otroka, starega od 3 do 5 let.
Anketni vprašalnik je razdeljen na dva dela. V prvem delu sta vprašanji demografskega tipa, ki se navezujeta na starost otroka in izobrazbo staršev. V drugem delu vprašalnika pa se vprašanja navezujejo na pridobitev informacij o tem, ali so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti. Če niso vključeni, nas zanima, kakšni so razlogi za to, ali so bili otroci kdaj vključeni v organizirane gibalne dejavnosti in v katere ter kakšni so razlogi, da so otroci prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti. Če so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti, pa nas zanima, katere organizirane gibalne dejavnosti obiskujejo, kolikokrat na teden jih obiskujejo, koliko časa traja ena vadba, ali obiskujejo več vadb (če jih, kolikokrat na teden in koliko časa traja ena vadba), koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti so otroci že preizkusili, katere so že preizkusili, kakšni so bili razlogi, da so otroke prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo, in kakšni so razlogi, da otroci trenutno obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
V nagovoru anketirancem pred začetkom spletnega anketnega vprašalnika smo se predstavili ter razložili, zakaj potrebujemo rešen spletni anketni vprašalnik. Prosili smo jih tudi, da zaradi trenutne situacije, v kateri smo (Covid-19), rešijo anketni vprašalnik, kot da ukrepov zaradi epidemije ne bi bilo in bi njihovi otroci lahko obiskovali organizirane gibalne dejavnosti.
Celoten vprašalnik je na vpogled na voljo v prilogi (Priloga 1).
20 5.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki smo ga razposlali staršem otrok, starih od 3 do 5 let, preko socialnega omrežja Facebook ter staršem ciljne skupine otrok, ki obiskujejo Vrtec Antona Medveda Kamnik. Prav tako smo jo posredovali vsem prijateljem in znancem, za katere vemo, da imajo doma 3 do 5 let starega otroka.
5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom Microsoft Excel. Z omenjenim programom smo podatke prikazali z grafi in jih tudi pojasnili. Povezanost podatkov med seboj smo izračunali s Pearsonovim koeficientom korelacije.
21
6 REZULTATI
Najprej bomo predstavili splošne rezultate ankete, nato pa bomo rezultate analizirali še po raziskovalnih vprašanjih.
Slika 1: Starost otrok
Iz slike 1 lahko razberemo, da je vzorec sestavljen iz 26 % staršev, ki imajo doma 3 leta starega otroka, 40 % staršev, ki imajo doma 4 leta starega otroka, in 34 % staršev, ki imajo doma 5 let starega otroka.
Slika 2: Izobrazba staršev
0,00%
5,00%
10,00%
15,00%
20,00%
25,00%
30,00%
35,00%
40,00%
45,00%
3 leta 4 leta 5 let
0,00%
5,00%
10,00%
15,00%
20,00%
25,00%
30,00%
35,00%
40,00%
45,00%
Srednja poklicna izobrazba
Gimnazijska, srednje poklicno- tehnična izobrazba
Visokošolski strokovni in univerzitetni
program
Magisterij stroke Doktorat znanosti
22
Iz slike 2 lahko razberemo izobrazbo staršev, ki so odgovorili na anketni vprašalnik. 10 % staršev ima srednjo poklicno izobrazbo, 26 % staršev ima gimnazijsko ali srednjo poklicno- tehnično izobrazbo. Največ staršev, 42 %, ki so odgovorili na anketo, ima visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, 14 % staršev ima narejen magisterij, 8 % staršev pa ima doktorat.
Tabela 2: Vključenost otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Odgovor Število Odstotek
Da. 22 44 %
Ne. 28 56 %
Skupna vsota 50 100 %
Iz tabele 2 lahko razberemo, da večina otrok (56 %) ni vključena v organizirane gibalne dejavnosti, 44 % otrok pa je v organizirane gibalne dejavnosti vključenih.
Slika 3: Razlogi, da otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti
Na sliki 3 lahko vidimo, da je najpogostejši odgovor staršev (30 %) na vprašanje, zakaj otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti, ta, da raje vidijo, da se njihovi otroci gibljejo v naravi kot pa v zaprtem prostoru. Naslednji najpogostejši razlog (16 %), ki smo ga razbrali iz ankete, pa je, da so starši mnenja, da so njihovi otroci za organizirane gibalne dejavnosti še
2%
9%
9%
14%
16%
14%
2%
30%
2%
Hodi na tečaje.
Organizirane gibalne dejavnosti so predaleč.
Organizirane gibalne dejavnosti so predrage.
Otrok se že dovolj giblje.
Smo mnenja, da je za organizirano gibalno dejavnost še…
Ta čas raje izkoristimo skupaj.
Trenutno nam situacija ne dopušča.
Raje vidimo, da se giblje v naravi kot v zaprtem prostoru.
Vse ponujene dejavnosti so za starejše otroke.
23
premajhni. Pogosto so starši tudi mnenja, da čas, ki bi bil namenjen organiziranim gibalnim dejavnostim, raje izkoristijo skupaj ali da se njihovi otroci že dovolj gibljejo. Nekaj staršev je odgovorilo tudi, da so organizirane gibalne dejavnosti predrage ter da so organizirane gibalne dejavnosti predaleč. Najmanj pogosti razlogi (2,33 %), ki so jih navedli starši, pa so, da otrok hodi na tečaje, da so vse ponujene dejavnosti za starejše otroke ter da jim trenutna situacija ne dopušča, da bi otroke vključili v organizirane gibalne dejavnosti.
Slika 4: Organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci obiskovali v preteklosti
Na sliki 4 je prikazano, katere organizirane gibalne dejavnosti so otroci, ki trenutno ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti, obiskovali. Večina otrok (66 %), ki ne obiskuje organiziranih gibalnih dejavnosti, tudi prej nikoli ni obiskovala organiziranih gibalnih dejavnosti. Ples je organizirana gibalna dejavnost, ki jo je obiskovalo 13 % otrok. Druge organizirane gibalne dejavnosti, ki so jih otroci (3 %) obiskovali, pa so: plavanje, nogomet, judo, gimnastika ter tečaj smučanja, plavanja in rolanja.
3%
3%
3%
3%
13%
3%
3%
3%
66%
Gimnastika.
Judo.
Nogomet.
Plavanje.
Ples.
Tecaj plavanja.
Tečaj rolanja.
Tečaj smučanja.
Ni obiskoval.
24
Slika 5: Razlogi za izpis otrok iz organiziranih gibalnih dejavnosti
Iz slike 5 lahko razberemo razloge, zakaj so otroci prenehali obiskovati organizirane gibalne dejavnosti. Dva najpogostejša razloga (26 %) sta, da so bili kot družina premalo skupaj ter da so se organizirane gibalne dejavnosti končale. Razloga, ki sta dobila 11 % glasov, sta, da otroku ni bilo všeč in da so bile organizirane gibalne dejavnosti predrage. Razlog, da so organizirane gibalne dejavnosti predaleč, je dobil 5 % glasov, nekdo od staršev pa je kot razlog navedel, da je bila dejavnost otroku všeč, vendar ni sodeloval (5 %).
Slika 6: Razlogi za vključenost otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Na sliki 6 so prikazani razlogi staršev, zakaj so njihovi otroci vključeni v organizirane gibalne dejavnosti. Najpogostejši razlog, ki predstavlja 50 % odgovorov, je, da menijo, da otrokom organizirane gibalne dejavnosti pomagajo pri razvoju. Drugi najpogostejši razlog, ki predstavlja
16%
5%
26%
5%
11%
26%
11%
Drugo.
Bilo ji je všeč, ampak ni sodelovala.
Kot družina smo bili premalo skupaj.
Organizirana gibalna dejavnost je bila predaleč.
Organizirana gibalna dejavnost je bila predraga.
Organizirana gibalna dejavnost se je končala.
Otroku ni bilo všeč.
50%
22%
25%
3%
Menimo, da otroku pomaga pri razvoju.
Na organizirani gibalni dejavnosti ima otrok še dodatno možnost druženja s sovrstniki.
Otrok tako želi.
Zaradi izrednega navdušenja nad plavanjem in vodo.
25
25 % odgovorov, je, da otroci tako želijo. Razlog, da imajo otroci na organiziranih gibalnih dejavnostih še dodatno možnost druženja s sovrstniki, so starši navedli v 22 %. Eden od staršev (3 %) pa je navedel razlog »zaradi izrednega navdušenja nad plavanjem in vodo«.
26
6.1 REZULTATI PO RAZISKOVALNIH VPRAŠANJIH
6.1.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1: V katere vrste organiziranih gibalnih dejavnosti so vključeni otroci?
Slika 7: Organizirane gibalne dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo
Iz slike 7 lahko razberemo, da otroci obiskujejo kar nekaj različnih organiziranih gibalnih dejavnosti. Največ otrok (21 %) obiskuje ples. Drugi dve najbolj obiskani organizirani gibalni dejavnosti (17 %) sta plavanje in plezanje. Splošno vadbo obiskuje 14 % otrok, obiskujejo pa tudi tenis, planinarjenje, nogomet, karate, judo, gimnastiko, capoeiro, atletiko in borilne veščine.
V spletenem anketnem vprašalniku je 28 staršev (56 %) odgovorilo, da njihovi otroci ne obiskujejo organiziranih gibalnih dejavnosti, 22 staršev (44 %) pa je odgovorilo, da njihovi otroci obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti. Za prvo raziskovalno vprašanje smo tako uporabili podatke staršev, katerih otroci obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
Na podlagi analize zgornjega grafa (glej Slika 7) smo pridobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje. Analiza vprašanja »Katero organizirano gibalno dejavnost obiskuje vaš otrok?« nam je prikazala, katere organizirane gibalne dejavnosti obiskujejo otroci. Ugotovili smo, da otroci obiskujejo naslednje organizirane gibalne dejavnosti: ples, plezanje, plavanje, splošno vadbo, tenis, planinarjenje, nogomet, karate, judo, gimnastiko, capoeiro, atletiko in borilne veščine.
3%
3%
3%
3%
3%
3%
3%
3%
17%
21%
17%
14%
3%
Atletiko.
Borilne veščine (akademija gibanja).
Capoeira.
Gimnastiko.
Judo.
Karate.
Nogomet.
Planinarjenje.
Plavanje.
Ples.
Plezanje.
Splošno vadbo.
Tenis.
27
6.1.2 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2: Koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil?
Slika 8: Število različnih organiziranih gibalnih dejavnosti, ki so jih otroci preizkusili
Na sliki 8 lahko vidimo, da 42 % otrok še ni preizkusilo organiziranih gibalnih dejavnosti, večina otrok (58 %) pa jih je že preizkusila. Tisti otroci, ki so preizkusili organizirane gibalne dejavnosti, so po večini preizkusili dve. Najmanj otrok (6 %) je preizkusilo štiri organizirane gibalne dejavnosti.
Na podlagi podatkov, pridobljenih s spletnim anketnim vprašalnikom, smo dobili odgovor na drugo raziskovalno vprašanje »Koliko različnih organiziranih gibalnih dejavnosti je otrok preizkusil?«. V analizo smo vključili vse odgovorjene ankete ne glede na to, ali otroci obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti ali ne. Analiza podatkov je pokazala, da je dobra polovica otrok že preizkusila organizirane gibalne dejavnosti. Otroci, ki so preizkusili organizirane gibalne dejavnosti, pa so v večini preizkusili dve.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
Nič Eno Dve Tri Štiri
28
6.1.3 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3: Kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti?
Slika 9: Razlogi za prepis otrok iz ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo
Na sliki 9 so prikazani razlogi, zakaj so starši prepisali svojega otroka z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo. Večina staršev (42 %) ima svojega otroka vpisanega v organizirane gibalne dejavnosti, vendar ga ni še nikoli prepisala. Tisti starši, ki so svojega otroka prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo, pa so kot najpogostejši razlog (25 %) navedli, da je otrok tako želel. Drugi najpogostejši razlog za premestitev otroka je bil, da so se organizirane gibalne dejavnosti zaključile. Razlogi, ki so jih starši še navedli, so bili, da jim ni bil všeč vaditelj, da so bile organizirane gibalne dejavnosti prenaporne za otroke ter da otroci niso pokazali interesa.
Podobno kot pri raziskovalnem vprašanju 1 so tudi tukaj v analizo podatkov vključeni le otroci, ki obiskujejo organizirane gibalne dejavnosti.
Na podlagi vprašanja, zastavljenega v spletnem anketnem vprašalniku, smo pridobili odgovor na tretje raziskovalno vprašanje »Kakšni so bili razlogi za zamenjavo organizirane gibalne dejavnosti?«. Najpogosteje se je pojavil odgovor, da starši še niso prepisali svojega otroka z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo. Najpogostejši razlog, zakaj so starši svojega otroka prepisali z ene organizirane gibalne dejavnosti na drugo, pa je bil ta, da je otrok tako želel.
8%
42%
4%
17%
25%
4%
Ni nam bil všeč voditelj.
Nismo ga prepisali na nobeno drugo organizirano gibalno dejavnost.
Organizirana gibalna dejavnost je bila prenaporna za otroka.
Organizirana gibalna dejavnost se je končala.
Otrok je tako želel.
Otrok ni pokazal interesa.
29
6.1.4 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 4: V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev preizkusili več oziroma manj organiziranih gibalnih dejavnosti?
Slika 10: Povezava med izobrazbo staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki jih je otrok preizkusil
Iz slike 10 lahko razberemo izobrazbo staršev in povprečno število preizkušenih organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka. Tako lahko razberemo, da so otroci staršev, ki imajo narejen magisterij, preizkusili največ, in sicer 1,9 organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka. Sledijo otroci staršev, ki imajo gimnazijsko ali srednjo poklicno-tehnično izobrazbo, s povprečnim številom 1,3 organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka. Nato sledijo otroci staršev, ki imajo srednjo poklicno izobrazbo, s povprečnim številom 1,2 preizkušenih organiziranih gibalnih dejavnosti na otroka, za njimi so otroci staršev, ki imajo visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo s povprečno 1 preizkušeno organizirano gibalno dejavnostjo na otroka, najmanjše povprečno število pa imajo otroci, ki imajo starše z doktoratom, in sicer 0,8 organizirane gibalne dejavnosti na otroka.
S pomočjo grafa (glej Slika 10) in z izračunom Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo pridobili odgovor na četrto raziskovalno vprašanje »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev preizkusili več oziroma manj organiziranih gibalnih dejavnosti?«. Izkazalo se je, da je Pearsonov korelacijski koeficient 0,00884, kar pomeni, da med stopnjo izobrazbe staršev in povprečnim številom organiziranih gibalnih dejavnosti, ki jih je otrok preizkusil, ni povezave.
0,8
1,9 1,0
1,3 1,2
Doktorat znanosti (3. bol. st.) Magisterij stroke (2. bol. st.) Visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.) Gimnazijska, srednje poklicno-tehnična izobrazba (4-letna) Srednja poklicna izobrazba (3-letna)
30
6.1.4 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 5: V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?
Slika 11: Povezava med izobrazbo staršev in povprečnim časom, ki ga otrok preživi na organiziranih gibalnih dejavnostih na teden
Slika 11 nam prikazuje izobrazbo staršev in povprečno število minut, ki jih otroci na teden preživijo na organiziranih gibalnih dejavnostih. Z zgornjega grafa lahko razberemo, da največ časa na organiziranih gibalnih dejavnostih preživijo otroci staršev, ki imajo srednjo poklicno izobrazbo. Na teden na organiziranih gibalnih dejavnostih povprečno preživijo 63 minut. Na drugem mestu so otroci staršev, ki imajo narejen magisterij, s povprečno 58 minutami na teden.
Za njimi so otroci staršev, ki imajo gimnazijsko ali srednjo poklicno-tehnično izobrazbo, s povprečno 53 minutami na teden. Sledijo otroci, katerih starši imajo visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, s povprečno 33 minutami na teden. Najmanj časa (15 minut) pa na organiziranih gibalnih dejavnostih preživijo otroci staršev, ki imajo narejen doktorat.
Podobno kot pri raziskovalnem vprašanju 4 smo tudi tukaj uporabili analizo grafa in Pearsonov korelacijski koeficient, da smo pridobili odgovor na peto raziskovalno vprašanje »V kolikšni meri so otroci bolj izobraženih staršev več ali manj časa vključeni v organizirane gibalne dejavnosti?«. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta je 0,13, kar kaže na zelo šibko povezanost. To pomeni, da večja kot je izobrazba, povprečno manj časa otrok preživi na organiziranih gibalnih dejavnostih.
15
58 33
53 63
Doktorat znanosti (3. bol. st.) Magisterij stroke (2. bol. st.) Visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.) Gimnazijska, srednje poklicno-tehnična izobrazba (4-letna) Srednja poklicna izobrazba (3-letna)
