Nekaj vprašanj oz. trditev v vprašalniku za vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice je bilo namenjenih tudi posnetku stanja o sodelovanju otrok v življenju in delu vrtca. V nadaljevanju besedila bomo prikazali ocene anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice na tiste trditve, ki se navezujejo na sodelovanje otrok pri soustvarjanju podobe vrtca. Najprej bomo predstavili oceno, koliko po mnenju anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic
vzgojiteljice drži trditev, da 'vrtec vklju!uje otroke v soustvarjanje podobe vrtca in življenja v njem'.
Tabela 12: Ocene anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice: Vrtec vklju!uje otroke v soustvarjanje podobe vrtca in življenja v njem.
f f %
v celoti drži 148 44,8
v glavnem drži 169 51,2
ne morem oceniti 8 2,4
v glavnem ne drži 5 1,5
Skupaj 330 100,0
Skoraj vse (96,0 %) anketirane vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice ocenjujejo, da trditev, da vrtec vklju!uje otroke v soustvarjanje podobe vrtca in življenja v njem, drži. Najve! (51,2 %) anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice ocenjuje, da trditev, da vrtec vklju!uje otroke v soustvarjanje podobe vrtca in življenja v njem, v glavnem drži. Da navedena trditev v celoti drži, jih navaja 44,8 %. Pet (1,5 %) anketiranih vzgojiteljic oz. pomo!nic vzgojiteljice ocenjuje, da trditev v glavnem ne drži, osem (2,4 %) pa jih navaja, da navedene trditve ne more oceniti. Odgovori na to vprašanje kažejo, da po ocenah vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice otroci v naših vrtcih soustvarjajo podobo vrtca in življenja v njem.
Vprašalnik je tudi preverjal, ali na izvedbeni ravni otroci sodelujejo pri posameznih dejavnostih, ki so povezane s podobo vrtca. Vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice so odgovorile, ali so v teko!em letu v njihovem oddelku izvedli posamezno aktivnost, med njimi: sodelovanje otrok pri urejanju igralnice in vklju!evanje otrok v urejanje zunanjih površin vrtca, npr. igriš!a ali atrija. Pri tem so morale vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice v tabeli na petstopenjski lestvici (od vedno do nikoli) ozna!iti, kako pogosto so to dejavnost izvedle.
Tabela 13: Odgovori anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice na trditev, da so v teko!em letu v njihovem oddelku otroci sodelovali v aktivnosti urejanja igralnice.
f f %
vedno 118 36,2
skoraj vedno 121 37,1 skoraj nikoli 14 4,3
nikoli 6 1,8
Skupaj 326 100,0
Ve!ina (73,3 %) anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice je odgovorila, da so otroci v teko!em letu vedno (36,2 %) ali skoraj vedno (37,1 %) sodelovali pri urejanju igralnice. Dobra petina (20,6 %) jih je odgovorila, da so otroci pri urejanju igralnice v teko!em letu sodelovali ob!asno. 4,3 % vseh anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice pa je odgovorilo, da v teko!em letu otroci skoraj nikoli niso sodelovali pri urejanju igralnice, 1,8 % pa, da niso sodelovali nikoli.
Pomen besedne zveze 'urejanje igralnice' v tem vprašanju ni bil natan!no opredeljen. Vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice so ga lahko interpretirale na razli!ne na!ine – od samo pospravljanja igralnice po kon!ani dejavnosti pa do sodelovanja otrok pri opremljanju igralnice. Primerjava odgovorov v Tabeli 13 in Tabeli 14, v kateri so prikazani odgovori strokovnih delavk na eksplicitno opredeljene trditve, pri kateri dejavnosti v zvezi z urejanjem prostora vrtca dejansko sodelujejo otroci, pa pokaže, da ob (pre)splošno zastavljenem vprašanju (glejte Tabela 13) ve!ina strokovnih delavk odgovarja, da otroci vedno in skoraj vedno (73,3 %) sodelujejo pri urejanju igralnice. Ob konkretnejšem vprašanju (glejte Tabelo 14), pri katerih dejavnostih otroci sodelujejo, pa je najve! (83,7 %) anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice odgovorilo, da otroci sodelujejo pri izbiri vrste koti!kov za igro in ureditvi koti!kov za igro (83,4 %). Najmanj (17,2 %) anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice je izbralo odgovor, da otroci sodelujejo pri izbiri oz.
nakupu igra! in opremljanju igralnice (7,9 %). Lahko torej sklepamo, da so otroci v ve!ji meri vklju!eni v dejavnosti, ki jih uvrstimo v kategorijo sodelovanja otrok pri urejanja prostora, kot pa v kategorijo sodelovanja otrok pri opremljanju igralnice (npr. barva sten, pohištvo …) in izbire oz. nakupa igra! in materialov.
Tabela 14: Odgovori anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice (anketiranke so lahko obkrožile ve! možnih odgovorov).
Otroci sodelujejo pri: f DA f % Rang
opremljanju igralnice (npr. barva sten,
pohištvo…) 26 7,9 5,5
razporeditvi opreme v igralnici 152 45,9 3
izbiri vrste koti!kov za igro 277 83,7 1
ureditvi koti!kov za igro 276 83,4 2
57 17,2 4
drugo 26 7,9 5,5
Tabela 15: Odgovori anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice na trditev, da so v teko!em letu v njihovem oddelku otroci sodelovali v aktivnosti urejanja zunanjih površin, npr. igriš!a ali atrija.
f f %
vedno 81 24,6
skoraj vedno 73 22,2
ob!asno 121 36,8
skoraj nikoli 31 9,4
nikoli 23 7,0
Skupaj 329 100,0
Najve! (36,8 %) anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice je v zadnjem letu ob!asno vklju!ilo otroke v urejanje zunanjih površin vrtca. "etrtina (24,6
%) je otroke v teko!em letu vedno vklju!evala v urejanje zunanjih površin vrtca, dobra petina (22,2 %) pa je v teko!em letu otroke skoraj vedno vklju!evala v urejanje zunanjih površin vrtca. Slaba desetina (9,4 %) anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice v teko!em letu otrok skoraj nikoli ni vklju!evala v urejanje zunanjih površin, npr. igriš!a ali atrija, 7,0 % pa, da otrok v teko!em letu nikoli niso vklju!ile v urejanje zunanjih površin vrtca.
Vprašanje je, kaj je anketiranim vzgojiteljicam in pomo!nicam vzgojiteljice pomenila besedna zveza 'urejanje zunanjih površin vrtca' – je to pospravljanje igriš!a po kon!ani dejavnosti, sajenje rož v atriju ali kaj drugega? Pri tem se postavlja tudi vprašanje, v katerih dejavnostih, ki sodijo v 'urejanje zunanjih površin vrtca', so otroci sploh lahko vklju!eni, saj nekatere dejavnosti lahko ogrožajo varnost otrok (npr. uporaba razli!nih orodij).
Pri udejanjanju na!ela, da morajo »/…/ prostore vrtca praviloma sooblikovati tudi otroci« (Kurikulum … 1999: 23), je, kot poudarja J. Barši, klju!na vloga vzgojiteljice. Otroci naj izkusijo, da oni to » /.../ smejo in zmorejo« (2004: 114).
Kot poudarja avtorica, pa tak pristop »/…/ terja precej angažiranega odraslega, ki mu ni vseeno, !e se v prostoru otrok ne po!uti dobro« (prav tam: 122).
Strokovne delavke v vrtcih je treba usposobiti in senzibilizirati, da bodo otroku dajale možnost za dejavno in ustvarjalno sooblikovanje prostora (Rodari 1996 v Barši 2004: 115).
Dokumentiranje
V prvem delu besedila smo predstavili otrokovo osebno mapo (portfolio) kot eno izmed mogo!ih oblik spremljanja napredka otrok oz. kot pripomo!ek za dokumentiranje otrokovega u!enja. Vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice so
ocenjevale trditev, da izdelke otrok, ki nastanejo v okviru projektov, hranijo v otrokovem portfoliu.
Tabela 16: Ocene vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice: Izdelke otrok, ki nastanejo v okviru projektov, hranijo v otrokovem portfoliu.
f f %
v celoti drži 96 29,5
v glavnem drži 121 37,2
ne morem oceniti 31 9,5
v glavnem ne drži 46 14,2
sploh ne drži 31 9,5
Skupaj 325 100,0
Ve!ina anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice (66,7 %) ocenjuje, da trditev, da izdelke otrok, ki nastanejo v okviru projektov, hranijo v otrokovi osebni mapi (portfoliu), drži. Najve! (37,2 %) jih ocenjuje, da ta trditev v glavnem drži. Da trditev v celoti drži, pa ocenjuje 29,5 % anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice, medtem ko jih 14,2 % ocenjuje, da trditev v glavnem ne drži. Da trditev sploh ne drži, ocenjuje slaba desetina (9,5 %) vseh anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice in prav tako slaba desetina (9,5 %) se jih glede trditve ne more opredeliti.
Sklenemo lahko, da glede na odgovore ve!ina anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice oblikuje otrokovo osebno mapo. Vprašanje, na katero nimamo odgovora, pa je, v kolikšni meri pri njenem oblikovanju sodelujejo otroci in kako osebno mapo pojmujejo strokovne delavke vrtca – ali je zanje osebna mapa pripomo!ek za spremljanje otrokovega napredka in otrokovega u!enja? Prav tako je vprašanje, kako so anketirane vzgojiteljice in pomo!nice vzgojiteljice razumele besedo 'projekt' in projektno delo. V vrtcih namre!
»[p]rojekti RE nastajajo v veliki skupini otrok /…/« in »/…/ predstavljajo del življenja vrtca; z njim vzgojitelji/-ce spodbujajo otroke k odlo!itvi, da sami ali skupaj s sovrstniki izberejo, kaj bodo delali« (Devjak et al., 2009: 10).
V tem delu besedila smo predstavili ocene vzgojiteljic, pomo!nic vzgojiteljice in staršev o udejanjanju nekaterih konceptualnih rešitev predšolske vzgoje v življenju in delu vrtcev v Sloveniji. Odgovori na vprašanja in ocene trditev, pridobljenih na osnovi analize obravnavanih vprašalnikov, kažejo zaradi vsaj treh razlogov samo osnovno, povsem splošno sliko. Prvi!: vzorec vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice, vklju!en v raziskavo, ni bil reprezentativen. V raziskavi so namre! sodelovale strokovne delavke, zaposlene v vrtcih, vklju!enih v projekt 'Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških na!el koncepta Reggio Emilia na podro!ju predšolske
vzgoje 2008–2013'. Drugi!: vprašalnik je bil obširen, a tudi zato precej splošen in pomensko nenatan!en. Tretji!: tam, kjer zaradi nekaterih metodoloških pomanjkljivosti v sestavi vprašalnikov to sploh bilo mogo!e, smo lahko opravili le vsebinsko primerjavo pridobljenih podatkov.
Sklep
V besedilu smo obravnavali pedagoški pristop Reggio Emilia in analizirali pomen, ki ga ta pripisuje povezovanju vrtca z lokalnim okoljem, sodelovanju vrtca in staršev, sodelovanju otrok pri oblikovanju vrt!evskega prostora, in vlogo, ki jo ima v tem pristopu dokumentiranje otrokove dejavnosti. Iz Bele knjige (1995) in tudi iz sistemskih (Zakon o vrtcih 1996, 2005) in kurikularnih rešitev (Kurikulum za vrtce 1999) sledi, da smo v našem prostoru opravili celovit razmislek o razsežnostih življenja in dela vrtca, na katerem gradi pedagoški pristop RE. To ne pomeni, da med javnimi vrtci v Sloveniji in tistimi, ki temeljijo na pedagoškem pristopu RE, ni razlik na ravni konceptualnega razmisleka. Nekatere smo posebej izpostavili in jih analizirali že v besedilu z naslovom Problematika participacije otrok v pedagoškem pristopu Reggio Emilia (Ho!evar et al. 2009). Pokazali smo npr., da vrtci RE ne gradijo na zapisanem kurikulumu, ki bi vnaprej dolo!al cilje vzgojno-izobraževalnega dela, saj zagovorniki tega pristopa verjamejo, da mora biti izvedbeni kurikulum rezultat nenehnega dogovarjanja in pogajanja med otroki in vzgojitelji ter med vzgojitelji samimi. V Sloveniji se nismo odlo!ili za tak pristop, ampak predšolska vzgoja v vrtcih temelji na zapisanem Kurikulumu za vrtce (1999). V Kurikulumu (1999) so jasno predstavljeni »/…/ cilji Kurikuluma za vrtce in iz njih izpeljana na!ela, temeljna vedenja o razvoju otroka in u!enju v predšolskem obdobju ter globalni cilji in iz njih izpeljani cilji na posameznih podro!jih (predšolske vzgoje v vrtcu – op. avt.) /…/ « (Kurikulum za vrtce 1999, str. 7). Kurikulum je tako skladno z u!no-ciljnim in procesno-razvojnim pristopom h kurikularnemu na!rtovanju zasnovan tako, da se vzgojiteljice avtonomno odlo!ajo o didakti!nih strategijah, vsebinah in o dejavnostih, ki jih izvajajo v vrtcu. Opredeljeni cilji kurikuluma pa med drugim omogo!ajo kakovostno evalvacijo vzgojno-izobraževalnega dela ter napredka otrok, vklju!enih v institucionalno predšolsko vzgojo.
Podobno smo na nekatere to!ke, v katerih se Kurikulum (1999) razlikuje od pedagoškega pristopa RE, pokazali v tem besedilu. Gre za sodelovanje med vrtcem in starši, opremljenost prostorov v vrtcih ter za dokumentiranje otrokove dejavnosti. V tem kontekstu smo odpirali vprašanja, povezana z zasebnostjo otrok v vrtcu – ko gre za opremljenost vrt!evskih prostorov in tudi pri dokumentiranju otrokovih dejavnosti v vrtcu. Kar zadeva zadnje, smo opozorili
tudi na pomembno razliko med spremljanjem otrokovega napredka pri doseganju ciljev predšolske vzgoje in ocenjevanjem otrokovega razvoja – !e je spremljanje otrokovega napredka legitimna, celo neizogibna strokovna dejavnost vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki temelji na njihovem pedagoškem znanju, pa ocenjevanje otrokovega razvoja terja posebej usposobljenega strokovnjaka s kompleksnim in poglobljenim razvojnopsihološkim in metodološkim znanjem. In ne nazadnje, poudarili smo tudi, da imajo starši pravico sodelovati pri na!rtovanju in izvajanju življenja in dela v vrtcu, da pa bo tovrstno sodelovanje lahko produktivno le ob doslednem spoštovanju strokovne avtonomije vzgojiteljic in drugih strokovnih delavk in delavcev vrtca.
Predstavili smo tudi ocene vzgojiteljic, pomo!nic vzgojiteljice in staršev o udejanjanju nekaterih konceptualnih rešitev predšolske vzgoje v življenju in delu vrtcev v Sloveniji. Odgovori na vprašanja in ocene trditev, pridobljenih na osnovi analize obravnavanih vprašalnikov, kažejo zaradi vsaj treh razlogov samo osnovno, povsem splošno sliko. Prvi!: vzorec vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice, vklju!en v raziskavo, ni bil reprezentativen. V raziskavi so namre!
sodelovale strokovne delavke, zaposlene v vrtcih, vklju!enih v projekt 'Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških na!el koncepta Reggio Emilia na podro!ju predšolske vzgoje 2008–2013'. Drugi!: vprašalnik je bil obširen, a tudi zato precej splošen in pomensko nenatan!en. Tretji!: tam, kjer zaradi nekaterih metodoloških pomanjkljivosti v sestavi vprašalnikov to sploh ni bilo mogo!e, smo lahko opravili le vsebinsko primerjavo pridobljenih podatkov. Menimo, da bi bilo v nadaljevanju smiselno prou!iti tudi u!inek neodvisnih spremenljivk, kot so npr.:
mestno in vaško okolje; dosežena stopnja izobrazbe strokovnih delavk v vrtcu in njihova delovna doba, na odgovore anketiranih vzgojiteljic in pomo!nic vzgojiteljice. S tem bi lahko natan!neje interpretirali odgovore strokovnih delavk vrtca in staršev ne le na ravni vsebine oz. koncepta, temve! tudi okoliš!in, ki so lahko pripeljale do dolo!enih odgovorov. Ob tem pa opozarjamo še na to, da kar zadeva empiri!ne podatke, ne moremo narediti primerjave med vrtci v Sloveniji in vrtci RE, saj podobnih ali primerljivih podatkov o vrtcih, ki delujejo skladno s pedagoškim pristopom RE, nimamo.
Literatura
Abbott, L. in Nutbrown, C. Experiencing Reggio Emilia: implications for pre-school provision. 6st. ed. Buckingham: Open University Press, 2008. ISBN-10: 0355 20703 0 (pb).
Bahovec, D. E. in Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji !as. 1. izd. Ljubljana:
Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu. ISBN: 961-90421-0-7.
Barši, J. (1996). Pomeni prostora v vrtcu. V: Bahovec, D. E. (ured.) in Kodelja, Z.
(ured.) Vrtci za današnji !as, 1996, 1. izd. Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu, str. 191–200.
Barši, J. (2004). O odpiranju prostora in odpiranje samega pogleda na prostor – v pogovoru z arhitektrko Janjo Barši, Ksenija Bregar Golobi!, V: Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobi!, K., Šola in vrtec skozi ogledalo: Priro!nik za vrtce, šole in starše. 1. izd. Ljubljana: DZS, str. 108–122.
Batisti! Zorec, M. in Krnel, D. (2009). Prednost u!enja pred pou!evanjem. V:
Devjak, T.(ured.) in Skubic, D. (ured.), Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 47–76.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport. ISBN 961-90075-2-2.
Bennett, T. (online). Reactions to Visiting the Infant-Toddler and Preschool Centres in Reggio Emilia, Italy. (citirano 9. 12. 2003). Dostopno na naslovu:
http://ecrp.uiuc.edu/index.html.
Bishop, J. (2008). Creating places for living and learning. V: Abbot, L. (eds.) and Nutbrown, C. (eds.), Experiencing Reggio Emilia: Implications for preschool provision, str. 72–79.
Dahlberg, G. in Moss, P. Ethics and Politics in Early Childhood Education. 1st. ed. London: RoutledgeFalmer Press, 2005. ISBN 10: 0-415-28041-9 (cased).
Dahlberg, G. in Moss, P. (2006). Introduction: Our Reggio Emilia. V: Rinaldi, C.
In Dialogue with Reggio Emilia: Listening, researching and learning. 1st. ed.
London: Routledge. ISBN: 0-415-34504-9 (pbk), str. 1–22.
Dahlberg, G. et al. Beyond Quality in Early Childhood Education and Care:
Languages of evaluation. 1st. ed. London: Routledge, 2007. ISBN: 0-415-41848-8 (hbk).
Devjak, T. in Skubic, D. (2009). Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emila. 1.
izd. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. ISBN: 978-961-253-036-5.
Devjak, T. et al. (2009). Posebna pedagoška na!ela pristopa Reggio Emilia na podro!ju predšolske vzgoje. V: Devjak, T.(ured.) in Skubic, D. (ured.), Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 7–
15.
Devjak, T. et al. (2009). Kakovostna interakcija in komunikacija. V: Devjak, T.
(ur.) in Skubic, D. (ur.), Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 189–208.
Edwards, C. et al. (eds.). (1998). The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education, 6st. ed. Norwood, NJ:
Ablex Publishing. ISBN: 1-56750-311-X (pbk.).
Edwards, C. et al. (1998). Intoduction: Background and Starting Point. V:
Edwards, C., et al. (eds.). The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education. Norwood, NJ: Ablex Publishing, str. 5–25.
Fyfe, B. (1994). Images from the United States: Using Ideas from the Reggio Emilia Experience with American Educators. V: Katz, G. L. in Cesarone, B.
(eds.), Reflections on the Reggio Emilia Approach. Urbana, Il: Perspectives from ERIC/EECE: A Monograph Series, str. 27–40.
Gandini, L. (1998). Educational and Caring Spaces. V: Edwards, C., et al. (eds.).
The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education. Norwood, NJ: Ablex Publishing, str.161–178.
Greenman, J. (1988). Caring spaces. Learning places: Chilen's environments that work. Redmond, WA: Exchange Press.
Ho!evar, A., et al. (2009). Sodelovanje z okoljem in problematika participacije v pedagoškem pristopu Reggio Emilia. V: Devjak, T. (ur.) in Skubic, D.
(ur.), Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 17–36.
Johnson, R. (1999). Colonialism and Cargo Cults in Early Childhood Education:
does Reggio Emilia really exist? Contemporary Isusues in Early Childhood, št. 1, str. 61–78.
Katz, R. L. (1998). What we can learn from Reggio Emilia? V: Edwards, C. et al.
(eds.). The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education. Norwood, NJ: Ablex Publishing, str. 27–48.
Krofli!, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi: Vstop v kurikularne teorije. 1. izd.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Knight, L. (2008). Communication and transformation through collaboration:
Rethinking drawing activities in early childhood. Contemporary Issues in Early Childhood, št. 2, str. 306–316.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, str. 78.
Langford - Thomas, B. (online). (ERIC ED370675). Parent and Community Involvement: Observation of Reggio Emilia Schools. (citirano: 6. 5. 2009).
Dostopno na: http://www.eric.ed.gov/.
Malaguzzi, L. (1998). History, Ideas and Basic Philosophy: An Interview with Lella Gandini. V: Edwards, C. et al. (eds.). The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education.
Norwood, NJ: Ablex Publishing, str. 49–98.
Marjanovi! Umek, L. et al. (2002). Kakovost v vrtcih. 1. izd. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. ISBN 86-7207-147-6.
Marjanovi! Umek, L., et. al. (2005). Pogled v vrtec. 1. izd. Ljubljana: Državni izpitni center. ISBN: 961-6322-45-1.
New, S. R. (1998a). Reggio Emilia's Commitment to Children and Community: A Reconceptualization of Quality and DAP. V: Parker-Rees, R. in Willan,J.
(eds.), Early Years Education: Major Themes in Education, Vol. 1, str. 289–
304. ISBN 0-415-32670-2.
New S. R. (1998b). Theory and Praxis in Reggio Emilia: They Know What They Are Doing and Why. V: Edwards, C., et al. (eds.). The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education.
Norwood, NJ: Ablex Publishing, str. 261–284.
New, S. R. (2000). Reggio Emilia: catalyst for Change and Conversation. ERIC Digest. ED447971 2000-12-99.
Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na podro!ju predšolske vzgoje (2004). Uradni list Republike Slovenije, 80, str. 9742.
Rinaldi, C. (2006). In Dialogue with Reggio Emilia: Listening, researching and learning. 1st. ed. London: Routledge. ISBN: 0-415-34504-9 (pbk).
Sagadin, J. (1998). Strukturirano opazovanje. Sodobna pedagogika. 4, str. 347–
359).
Sodelovanje s starši. Dostopno na internetnem naslovu: http://www.vrtec-ledina.org/index.php?k=9 (citirano: 25. 1. 2010).
Spaggiari, S. (1998). The Community-Teacher Partnership in the Governance of the Schools. V: Edwards, C., et al. (eds.). The Hundred Languages of Children:
The Reggio Emilia Approach to Early Childhood Education. Norwood, NJ:
Ablex Publishing, str. 99–112.
Stritar, U. in Sento!nik, S. (2007). Otrokov portfolio v vrtcu. 1. izd. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Špoljar, K. (1999). Predšolska vzgoja v Reggio Emilii. Vzgoja in izobraževanje, št. 2, str. 29–34.
Tarr, P. Aesthetic codes in early childhood classrooms: What art educators can learn from Reggio Emilia. Design Shar. Dostopno na internetu:
http://www.designshare.com/Research/Tarr/Aesthetic_Codes_1.htm. (Citirano:
23. 4. 2009).
Zajec, J. (2009). Gibalna dejavnost v vrtcu po pedagoških na!elih koncepta Reggio Emilia. V: Devjak, T. in Skubic, D., Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 175–188.
Zakon o varstvu osebnih podatkov uradno pre!iš!eno besedilo (2007). Uradni list Republike Slovenije, 94. Dostopno na internetu:
http://zakonodaja.gov.si/.
Zakon o vrtcih. Uradni list Republike Slovenije (1996), 12. Dostopno na internetu: http://zakonodaja.gov.si/.
Zakon o vrtcih uradno pre!iš!eno besedilo (2005). Uradni list Republike Slovenije, 100. Dostopno na internetu: http://zakonodaja.gov.si/.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, uradno pre!iš!eno besedilo (2007). Uradni list Republike Slovenije, 16. Dostopno na internetu:
http://zakonodaja.gov.si/.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2009). Uradni list Republike Slovenije, 58.
Dostopno na internetu: http://zakonodaja.gov.si/.