5. DOSEGANJE ZASTAVLJENIH POSLOVNIH USMERITEV IN CILJEV
5.6. A KTIVNOSTI NA PODROČJU ORGANIZACIJE IN LOGISTIKE
5.6.2. R EORGANIZACIJA DELA V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU
V centralnem operacijskem bloku smo v obdobju od februarja do decembra 2007 opravili skupno 6098 operativnih posegov (5429 načrtovanih in 669 dodatnih operativnih posegov).
0 100 200 300 400 500 600 700
feb.07 mar.07
apr.07 maj.07
jun.07 jul.07
avg.07 sep.07
okt.07 nov.07
dec.07
število
dodatni načrtovani
S koordinacijo izvajanja operativne dejavnosti smo uspeli izkoristiti proste prostorske in kadrovske kapacitete in tako smo opravili 669 dodatnih operativnih posegov.
Dodatni operativni posegi so nenačrtovani (niso bili na operativnem programu), bodisi gre za dodatne in urgentne posege ali pa posege, ki smo jih premestili v druge operacijske dvorane, ker bi sicer odpadli.
Število dodatnih operativnih posegov
Centralno vodenje operativne dejavnosti je bistveno izboljšalo učinkovitost in usklajenost dela posameznih poklicnih skupin. Koordinator operacijskega bloka s svojimi pristojnostmi in dobro obveščenostjo tako prevzame organizacijo izvajanja operativne dejavnosti in usklajuje različne interese posameznih poklicnih skupin.
Izkoriščenost posamezne operacijske dvorane je opredeljena kot delež časa, ko se izvaja operativna dejavnost (vsota trajanja vseh operativnih posegov) od obratovalnega časa operacijske dvorane. V centralnem operacijskem bloku je povprečna izkoriščenost operacijskih dvoran 70-85 odstotkov, kar je bistveno več kot povprečje v primerljivih operacijskih blokih v EU ( 60 - 70 odstotkov).
52 47 85 72
134 123 156
669
0 100 200 300 400 500 600 700 800
SKUPNO ABD KV URO NEVRO PLA TORAK TRAVMA
klinični oddelki
število
Izkoriščenost posameznih operacijskih dvoran
Kapaciteta centralnega operacijskega bloka je v rednem delovnem času maksimalno izkoriščena. Izjema so operacijske dvorane KO za urologijo (OP 55 in 56), prosto kapaciteto oddamo po potrebi drugim KO.
Načrtovani operativni program posameznih KO se pogosto podaljša preko rednega delovnega časa, kar kaže na potrebo po večji kapaciteti (podaljšanje obratovalnega časa posameznim OP dvoranam).
84,8 76,5
79,7 81,3
85,9
73,1
84,7 84,3 84,3
69,3
42,7
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
OP 41 OP 45 OP 43 OP 42 OP 44 OP 54 OP 51 OP 52 OP 53 OP 55 OP 56
OP dvorane
%
Podaljšanje načrtovanega operativnega programa preko rednega delavnega časa
674
327
99 78 58 55 29 28
0 100 200 300 400 500 600 700 800
SKUPNO KV NEVRO ABD TRAVMA TORAK URO PLA
KLINIČNI ODDELKI
število
KO za srčno žilno kirurgijo ima podaljšan obratovalni čas do 18. ure v obeh OP dvoranah, kar zahteva dodatni kader.
Podaljšanje načrtovanega operativnega programa preko rednega delovnega časa na ostalih KO ( skupno 347 krat) neugodno vpliva na potek dežurne službe in ustvarja nadurno delo posameznih poklicnih skupin.
Načrtovanje operativnega programa, ki ni izvedljiv v rednem delovnem času in podaljšanje trajanja posameznih operativnih posegov sta pogosta vzroka za odpadanje načrtovanih operativnih posegov.
REALIZACIJA NAČRTOVANEGA OP PROGRAMA
87,6
94,9
92,8
86,6 86,5
84,2 84,7
83,4
76,0 78,0 80,0 82,0 84,0 86,0 88,0 90,0 92,0 94,0 96,0
SKUPNO TORAK KV ABD URO NEVRO PLA TRAVMA
KLINIČNI ODDELKI
%
Realizacija načrtovanega operativnega programa v centralnem operacijskem bloku je v povprečju 87,6 odstotkov, na posameznih KO pa znaša od 83,4 do 94,9 odstotkov, kot je razvidno iz tabele:
Skupno število odpadlih operativnih posegov v centralnem operacijskem bloku je bilo 709, porazdelitev po posameznih KO prikazuje sledeči graf:
709
173 158
116 99
72 61
0 100 200 300 400 500 600 700 800
SKUPNO URO NEVRO ABD TRAVMA KV PLA
Klinični oddelki
število
Med odpadle operativne posege štejemo tiste, ki so bili načrtovani na dnevnem operativnem programu in iz različnih vzrokov tistega dne niso bili izvedeni.
To ne pomeni, da niso bili opravljeni kdaj kasneje v času hospitalizacije.
Realizacija načrtovanega operativnega programa je v veliki meri odvisna od pravilnega načrtovanja operativnega programa, ki je usklajen z obratovalnim časom operacijske dvorane. Poleg tega vplivajo na izvedbo načrtovanih operativnih posegov še drugi dejavniki, ki niso neposredno povezani s kapaciteto operacijskega bloka.
Razlogi za odpoved načrtovanih operativnih posegov v COB
27%
16% 24%
12%
10%
5% 4% 2% podaljšanje predhodne operacije bolnik ni pripravljen na OP nerealen operativni program preko RDČ
ni/ zamuda bolnika urgentni operativni poseg organizacijski razlogi oddelek/ CIT ni/ zamuda kirurga
pomanjkljiva oprema/aparati/
inštrumenti
Odpovedani operativni posegi so dober kazalnik kakovosti organizacije celotnega bolnišničnega zdravljenja kirurškega pacienta (načrtovanje operativnega programa, sprejem in priprava pacienta, prostorske kapacitete na intenzivnih oddelkih, usklajenost in sodelovanje različnih KO in inštitutov...)
Na posameznih KO kirurške klinike so vzroki za odpoved načrtovanega operativnega posega različni in bomo ustrezno ukrepali.
Začetek prvega operativnega posega smo v pravilniku operacijskega bloka določili ob 8.45. uri. Večina KO uspe pravočasno začeti s prvim operativnim posegom.
Za č etek prvega posega v COB
8:30 8:35 8:40 8:45 8:50 8:55 9:00
LETO 06
feb.07 mar.07 apr.07 maj.07 jun.07 jul.07 avg.07 sep.07 okt.07 nov.07 dec.07
čas
Pravočasen začetek prvega operativnega posega je odvisen od prisotnosti zdravnikov v COB in anesteziološke priprave pacienta.
Zamude prihodov zdravnikov v COB odražata organizacijo dela zdravnikov in način vodenja posameznih kliničnih oddelkov.
Zamude prihodov zdravnikov
250
111
75
21
10 12 10
1
26
0 50 100 150 200 250 300
SKUPNO KRG URO NEVRO TORAK PLA TRAVMA ABD KV SKUPNO
ANESTEZIJA KLINIČNI ODDELKI
število
Druge aktivnosti na pomembnejših projektih
Na projektu vključevanja objekta nove nevrološke klinike so bile vse pristojne službe in odgovorni nosilci informirani o poteku gradnje, s potrebami uporabnikov in pozvani, da se v okviru svojih pristojnosti in nalog služb vključijo v načrtovanje potrebnih aktivnosti za uspešno aktiviranje dela klinike v novi stavbi. Program so od vseh izdelali samo v Oskrbovalnih službah, kjer so tudi natančno opredelili aktivnosti ter potrebne kadre in sredstva. Ob izpolnitvi njihovih potreb je zagotovljena normalna oskrba teh služb na novi lokaciji. O poteku aktivnosti in gradivih smo redno seznanjali upravo zavoda.
Na področju optimizacije delovnih procesov je bila s pomočjo zunanje svetovalne organizacije izdelana (brezplačno) študija možnosti izvedbe optimizacije procesov v KIR. Ocenimo lahko, da je dosežen napredek pri izvajanju aktivnosti po študiji.
Tako je bilo uvedeno spremljanje obremenitev radioloških inženirjev in medicinskih sester inštrumentark, ki je sicer še v začetku v testni fazi. Podatki, ki bodo ovrednoteni v začetku leta 2008 pa bodo prinesli boljše (oziroma sploh) informacije o obremenitvah, možnost spremljanja ustreznosti razporeditev in
podporo pri odločanju o načrtih morebitnih dodatnih potreb po kadrih, oceno opravljenega dela ter možnost primerjanja in v nadaljevanju tudi ustreznega nagrajevanja.
Na operativnem nivoju so doseženi premiki v zvezi s pravočasnimi prihodi pacientov in njihovo ustrezno pripravo (določene so komunikacijske poti, kontaktne osebe in način urejanja), kar bo moralo prispevati k učinkovitejšemu izvajanju preiskav oziroma boljšemu izkoristku virov.
Pomemben segment je poenotenje šifrantov, administrativna podpora in zajem statističnih podatkov ter poročil, kjer so stekle potrebne optimizacijske aktivnosti.
Pomembno spoznanje je, da so sodelovanje in ugotovitve svetovalne organizacije v korist uporabnikom in ne funkcija nadzora, s čimer smo se srečevali ob začetku in prvem poročilu svetovalne organizacije in da so začetni odpori preseženi. To je tudi dobra izkušnja za nadaljnje aktivnosti v zavodu, v katere bi vključili svetovalne organizacije. V zvezi s tem so bili opravljeni poglobljeni intervjuji z sedmimi velikimi svetovalnimi organizacijami, ki imajo tudi mednarodne reference oziroma globalni položaj na tem tržišču.
Področje PACS/RIS je bilo v letu 2007 zaključeno na stopnji izdelave predloga dokumenta identifikacije investicijskega projekta in investicijskega programa investicije v PACS IN RIS sistem v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
V aktivnostih za ustrezno spremljanje izkoriščenosti opreme v zavodu je bilo izdelano strokovno mnenje v zvezi z učinkovitejšim delom komisije ter predlog primerne metodologije za spremljanje izkoriščenosti opreme, ki je skladna z standardi OEE in URS.