UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA
LETNO POROČILO 2007
Ljubljana, februar 2008
VSEBINA
PREDGOVOR ... 6
1. UVOD... 7
2. PREDSTAVITEV ZAVODA... 9
3. POSLANSTVO, VREDNOTE, VIZIJA IN DOLGOROČNI CILJI ZAVODA UKC LJUBLJANA... 16
3.1.POSLANSTVO...16
3.2.VREDNOTE...16
3.3.VIZIJA...16
3.4.DOLGOROČNICILJI...17
4. PODLAGE DELOVANJA ... 18
4.1.PRAVNEPODLAGE...18
4.2.INTERNIAKTIZAVODA...19
5. DOSEGANJE ZASTAVLJENIH POSLOVNIH USMERITEV IN CILJEV ZAVODA... 21
5.1.UPRAVLJANJE IN VODENJE ZAVODA...21
5.1.1.STATUT UKCLJUBLJANA...21
5.1.2.DECENTRALIZACIJA UPRAVLJANJA UKCLJUBLJANA...22
5.1.3.PRAVILNIK O ORGANIZACIJI, PRISTOJNOSTIH, POOBLASTILIH IN ODGOVORNOSTIH V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU LJUBLJANA...22
5.1.4.V LETU 2007 SPREJETI INTERNI AKTI...23
5.1.5.DELOVANJE POSLOVNEGA ODBORA...23
5.2.STRATEGIJA RAZVOJA IN DELOVANJA ZAVODA ZA OBDOBJE:2008-2013...24
5.3.PRIHODKOVNE AKTIVNOSTI...25
5.3.1PRIHODKI IZ JAVNIH SREDSTEV...25
5.3.2PRIHODKI IZ TRŽNE DEJAVNOSTI...28
5.4.OBVLADOVANJE STROŠKOV – SPREJETE AKTIVNOSTI, UKREPI IN SANACIJSKI PROGRAMI ZA IZBOLJŠANJE EKONOMIKE POSLOVANJA...32
5.4.1UKREPI NA PODROČJU DOSEGANJA DELOVNEGA PROGRAMA...33
5.4.2UKREPI NA PODROČJU PORASTA STROŠKOV ZDRAVIL...34
5.4.3UKREPI NA PODROČJU STROŠKOV PORABE VGRADNIH IN DRUGIH MEDICINSKIH MATERIALOV...34
5.4.4.UKREPI ZA OBVLADOVANJE STROŠKOV TUJIH ZAVODOV...36
5.4.5.UKREPI NA PODROČJU RACIONALIZACIJE STROŠKOV DELA...36
5.4.6.AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE ORGANIZACIJE DELOVNIH PROCESOV, SODELOVANJA IN KOMUNICIRANJA MED ORGANIZACIJSKIMI ENOTAMI IN SLUŽBAMI UKC...38
5.4.7.REALIZACIJA SPREJETIH SANACIJSKIH UKREPOV...38
5.5.UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI (HRM)...40
5.6.AKTIVNOSTI NA PODROČJU ORGANIZACIJE IN LOGISTIKE...43
5.6.1.REORGANIZACIJA IN KONSOLIDACIJA LABORATORIJEV...44
5.6.2.REORGANIZACIJA DELA V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU...44
5.6.3.PROJEKT UPRAVLJANJA Z BOLNIŠKIMI POSTELJAMI...52
5.6.4.REŠEVALNA POSTAJA...53
5.6.5.TEHNIČNO – VZDRŽEVALNA SLUŽBA...53
5.7.AKTIVNOSTI NA PODROČJU INFORMATIKE...54
5.8.ZUNANJE IN NOTRANJE REVIZIJE TER NADZOR...56
5.8.1.ZUNANJE REVIZIJE...56
5.8.2.IZVEDENE IZREDNE NOTRANJE REVIZIJE...57
5.9.AKTIVNOSTI NA PODROČJU NABAVE...58
5.9.1.AKTIVNOSTI NA PODROČJU JAVNIH RAZPISOV...58
5.9.2.AKTIVNOSTI NA PODROČJU UPRAVLJANJA Z OPREMO...62
5.10.AKTIVNOSTI NA PODROČJU TEHNIČNEGA VZDRŽEVANJA...64
5.10.1.IZBOLJŠAVE NA TEHNIČNO – VZDRŽEVALNEM PODROČJU...65
5.11.ODNOSI Z JAVNOSTMI IN NOTRANJE KOMUNICIRANJE...66
5.12.VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU...68
5.13.AKTIVNOSTI NA PODROČJU OBRAMBE, ZAŠČITE IN VARNOSTI...69
5.14.ZADOVOLJSTVO BOLNIKOV...70
5.15.SODELOVANJE Z REPREZENTATIVNIMI SINDIKATI...70
6. STROKOVNE USMERITVE DELOVANJA IN RAZVOJA UKC LJUBLJANA IN STROKOVNI DOSEŽKI... 71
6.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST...71
6.1.1.STROKOVNI SVET...72
6.1.2.STROKOVNI KOLEGIJ INTENZIVNIH TERAPIJ (IT)...73
6.1.3.PALIATIVNA OSKRBA NA KIRURŠKIH KLINIKAH...74
6.1.4.ODDELEKZAKLINIČNOFARMAKOLOGIJO...74
6.2.IZOBRAŽEVALNADEJAVNOSTUKCL...75
6.2.1.SVET ZA IZOBRAŽEVANJE...75
6.3.RAZISKOVALNADEJAVNOSTUKC...86
6.3.1.RAZISKOVALNISVET...86
6.3.2.RAZVOJNO-RAZISKOVALNODELOVUKCLJUBLJANA–TERCIAR1...87
6.3.3.DOKTORATIINMAGISTERIJI...89
6.3.4.OBJAVEVSTROKOVNEMTUJEMINDOMAČEMTISKU...89
6.3.5. RAZISKOVALNO DELO IN RAZISKOVALNI PROJEKTI...92
6.4.ZDRAVSTVENANEGAINOSKRBA...95
6.4.1. DEJAVNOST ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE...95
6.5.KAKOVOST...104
6.5.1.POROČILA OE O DOSEŽKIH NA PODROČJU KAKOVOSTI...104
6.5.2.ZDRAVSTVENA NEGA...123
6.5.3.IZOBRAŽEVANJE ZA PODROČJE KAKOVOSTI...124
6.5.4.REDNI NOTRANJI STROKOVNI NADZORI...125
6.5.5.VZPOSTAVITEV SISTEMA UPRAVLJANJA Z ODKLONI...126
6.6. SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO)...129
6.6.1.EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB...129
6.6.2.IZOBRAŽEVANJE, SVETOVANJE IN ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELOVANJE...131
6.6.3.PRIPRAVA IN POSODABLJANJE STROKOVNIH NAVODIL...131
6.6.4.VODENJE IN POMOČ PRI OBRAVNAVI EPIDEMIJ...132
6.6.5.SODELOVANJE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH...132
6.6.6.SODELOVANJE PRI IZDELAVI STROKOVNIH KRITERIJEV ZA IZBOR OPREME IN MATERIALA ZA JAVNA NAROČILA(JN);...132
6.6.7.SODELOVANJE PRI STROKOVNIH NADZORIH...132
6.6.8. SODELOVANJE V RAZLIČNIH PROJEKTNIH SKUPINAH IN KOMISIJAH...133
6.7.KOMISIJAZAZDRAVILA...134
6.8.NAJPOMEMBNEJŠI STROKOVNI DOSEŽKI UKCL V LETU 2007...138
7. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA ... 163
7.1.BOLNIŠNIČNADEJAVNOST...165
7.2.SPECIALISTIČNOAMBULANTNADEJAVNOST...175
7.3.DRUGEPOMEMBNEJŠEDEJAVNOSTI...177
7.4.ENKRATNIDODATNIPROGRAM...178
8. ZAPOSLENOST ... 181
8.1.ŠTEVILOZAPOSLENIHPOSTANJU...182
8.2.ŠTEVILOZAPOSLENIHIZUR...185
9.1.PRIHODKI...188
9.2.ODHODKI...191
9.4.TRENDIGIBANJA...201
10. INVESTICIJE V OPREMO IN ZGRADBE ... 204
10.1.NABAVAMEDICINSKEINNEMEDICINSKEOPREME...204
10.2.INVESTICIJEININVESTICIJSKOVZDRŽEVANJEZGRADB...205
11. RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI... 207
11.01.TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV...207
11.02.PRIHODKI IN ODHODKI...207
11.03.DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE IZ NASLOVA DONACIJ ZA OSNOVNA SREDSTVA208 11.04.UGOTOVITEV REZULTATA POSLOVANJA...208
11.05.METODE VREDNOTENJA ZALOG...209
11.06.TERJATVE IZ POSLOVANJA...210
11.07.OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV...210
11.08.VIRI SREDSTEV, UPORABLJENI ZA VLAGANJE V OSNOVNA SREDSTVA...211
11.09.DOLGOROČNO RAZMEJENI PRIHODKI...212
11.10.OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA...212
11.11.OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, KI SO ŽE AMORTIZIRANA IN ŠE VEDNO UPORABLJANA...213
11.12.DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN DENARNA SREDSTVA NA RAČUNIH...213
11.13.INVESTICIJE V TEKU...214
11.14.USKLAJEVANJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI Z USTANOVITELJEM...214
11.15.IZKAZ PO NAČELU DENARNEGA TOKA...214
12. BILANCA STANJA... 215
12.1. SREDSTVA...215
12.2.OBVEZNOSTIDOVIROVSREDSTEV...216
12.3. FINANČNIKAZALNIKIPOSLOVANJA...216
13. ZAKLJUČEK ... 219
14. PRILOGE... 221
PREDGOVOR
»Ni nam vzelo poguma, saj vemo, da vsak napačen poskus, ki smo ga zavrgli, pomeni en korak naprej.«
Anthony Robbins
Delovanje UKC je v letu 2007 obeleževalo timsko in interdisciplinarno delo različnih strok. Pri uresničevanju pogodbenih obveznosti, kot tudi ključnih ciljev, so konstruktivno sodelovali vsi zaposleni, ki so vsak na svojem področju prispevali k uspešnemu uresničevanju zastavljenih ciljev in izpolnjevanju poslanstva UKC Ljubljana. Vodstvo UKC se zato zahvaljuje vsem zaposlenim za prizadevanja in trud, ki so ju prispevali za izboljšanje oskrbe pacientov ter izpolnjevanja poslanstva zavoda.
Leto 2007 obeležujejo:
• notranje racionalizacije,
• krepitev in sistemska ureditev razvojno-raziskovalnega dela,
• prenos novih metod v prakso,
• aktivno urejanje javnih naročil,
• reorganizacija upravljanja,
• sanacija najbolj vitalne opreme in intenzivnih enot v skladu s finančnimi možnostmi.
• skrajševanje čakalnih dob.
Pri vseh odločitvah je bilo najpomembnejše vodilo dobrobit pacientov.
UKC se med letom ni odločil za poseg v standard obravnave pacientov kot tudi ni aktivno odklanjal pacientov. Sledili smo potrebam v praksi ter financerje opozarjali na razkorak.
Nastopil je čas, ko bo treba s konstruktivnim dialogom med UKC kot največjo in najkompleksnejšo zdravstveno ustanovo v Sloveniji ter nosilci nacionalne zdravstvene politike in financerji reševati problematiko zadovoljevanja zdravstvenih potreb prebivalstva, saj samo z notranjimi ukrepi ni možno slediti in zadovoljevati naraščajočih zdravstvenih potreba.
prof. dr. Saša Markovič Predan, dr. med., mag. Darinka Miklavčič, u.d.e., višja svetnica, generalna direktorica UKC Lj.
strokovna direktorica UKC Lj.
1. UVOD
Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju besedila: zavod ali UKC Ljubljana) z visoko intelektualnim kadrovskim potencialom in interdisciplinarnim prepletanjem različnih strok in poklicev, na leto obravnava v specialistično ambulantni in bolnišnični dejavnosti skoraj milijon pacientov. Zavod je mesto za zdravljenje najtežjih pacientov in skrbi za razvoj medicine v slovenskem prostoru ter skupaj z izobraževalnimi institucijami izobražuje kadre zdravstvenih poklicev.
UKC Ljubljana je nenazadnje tudi upanje za ozdravitev mnogih pacientov, ki so izčrpali svoje možnosti zdravljenja v regionalnih bolnišnicah.
UKC Ljubljana je kompleksna ustanova, ki deluje s svojo logiko in lastno korporativno kulturo. Sestavlja jo 150 organizacijskih enot povezanih v klinike, klinične inštitute in klinične oddelke, službe in sektorje. Na tej ravni potekajo tudi vse ključne odločitve povezane tako z oskrbo pacienta (npr. uporaba zdravil, materialov, odločitve vezane na razporede in organizacijo dela, itd.) kot tudi razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve morajo biti skladne s cilji in usmeritvami na ravni UKC. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje planov dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.
Poslovanje javnega zdravstvenega zavoda UKC Ljubljana je bilo v letu 2007 usmerjeno k uresničevanju dogovorjenih zdravstvenih programov v okviru sprejetega Splošnega in Področnega dogovora za bolnišnice, pogodbe z ZZZS in dodatnih programov.
Finančni in delovni načrt za leto 2007 je temeljil na Aneksu št. 2 k Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2006, kar je predstavljalo osnovo za izvajanje zdravstvene dejavnosti in za financiranje programov s strani ZZZS v prvih treh mesecih leta 2007.
Spremenjeni pogoji poslovanja in novosti opredeljeni v Splošnem in Področnem dogovoru za bolnišnično dejavnost za leto 2007, aneksih k le–tem, podpisani Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev in Pogodbi o izvajanju enkratnega dodatnega programa za pogodbeno leto 2007 so posledično pomenili spremembo prvotno načrtovanih prihodkov, odhodkov in delovnega programa UKC Ljubljana za leto 2007.
V oktobru 2007 je UKC Ljubljana sklenil z ZZZS Pogodbo o izvajanju zdravstvenih storitev in Pogodbo o izvajanju enkratnega dodatnega programa za pogodbeno leto 2007, katere določila so veljala od 1. aprila 2007 dalje. Pogodbi upoštevata spremembe vsebovane v Splošnem in Področnemu dogovoru za bolnišnice za leto 2007 in anekse k tem dogovorom.
Delovanje zavoda je potekalo v obravnavanem obdobju na osnovi sprejetih ciljev in smernic, postavljenih na podlagi poglobljene analize stanja na strokovnem in poslovnem področju. V UKC Ljubljana smo redno mesečno analizirali vzroke odstopanj med planiranim in realiziranim programom, ki vplivajo na finančni rezultat in sprotno pripravili programe ukrepov za sanacijo poslovanja posameznih organizacijskih enot, ki so odstopale od sprejetega plana.
Pri uresničevanju pogodbenih obveznosti, kot tudi ključnih ciljev so konstruktivno sodelovali vsi zaposleni, ki so vsak na svojem področju prispevali k uspešnemu uresničevanju zastavljenih ciljev in izpolnjevanju poslanstva UKC Ljubljana.
2. PREDSTAVITEV ZAVODA
Univerzitetni klinični center Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Izjemoma izvajamo tudi primarno zdravstveno dejavnost.
Univerzitetni klinični center Ljubljana je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Konec leta 2007 je bilo v UKC 7.480 zaposlenih in 2.275 bolniških postelj. Te številke Univerzitetni klinični center uvrščajo med največje bolnišnice v Srednji Evropi.
2.1. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni:
Med zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni, ki jih izvajamo v UKC, sodita specialistična ambulantna dejavnost in bolnišnična dejavnost, ki obsegata:
• diagnostiko,
• zdravljenje,
• medicinsko rehabilitacijo in
• zdravstveno nego.
V Univerzitetnem kliničnem centru te dejavnosti opravljamo predvsem za območje ljubljanske zdravstvene regije. Sprejemamo pa tudi bolnike iz drugih zdravstvenih regij, če nimajo organizirane ustrezne zdravstvene dejavnosti na regionalni ravni oziroma kadar so k nam napoteni iz drugih bolnišnic, ker so za njihove zdravljenje potrebne najzahtevnejše metode, ki jih izvajamo v Univerzitetnem kliničnem centru.
2.2. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni obsega:
• razvijanje specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, v skladu z njihovim razvojem v svetu,
• oblikovanje medicinske doktrine,
• uvajanje novih zdravstvenih metod,
• posredovanje novega znanja in veščin drugim zdravstvenim zavodom,
• izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev ter
• zdravljenje bolnikov, napotenih iz drugih bolnišnic.
2.3. Izobraževalna dejavnost
Zdravstveni delavci in drugi strokovnjaki UKC:
• izvajamo izobraževalne dejavnosti za potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo ter drugih zdravstvenih šol na dodiplomski in podiplomski ravni,
• sodelujemo pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva,
• izvajamo podiplomsko izobraževanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
• sodelujemo kot člani komisij za strokovne izpite za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce
• in se strokovno, pedagoško in raziskovalno izpopolnjujemo.
2.4. Raziskovalna dejavnost
Strokovnjaki, zaposleni v UKC:
• izvajamo raziskave v okviru načrta zdravstvenega varstva in nacionalnega raziskovalnega programa,
• izvajamo raziskave za domače in tuje naročnike,
• usposabljamo mlade raziskovalce,
• zagotavljamo mentorje pri raziskovalnih nalogah,
• zagotavljamo izvedensko-recenzijsko delo predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike,
• organiziramo znanstveno-raziskovalna in strokovna srečanja.
2.5. Dejavnosti skupnega pomena
Med dejavnosti, ki so potrebne za delovanje Univerzitetnega kliničnega centra, sodijo:
• storitve bolnišničnega zdravstvenega varstva, kot so: nemedicinska oskrba (namestitev, prehrana),
• druge zdravstvene dejavnosti (dejavnosti laboratorijev, prevozi z reševalnimi vozili in druge dejavnosti),
• upravno-administrativne storitve (službe strateškega upravljanja) ,
• tehnično vzdrževalne storitve,
• uvoz in izvoz blaga ter storitev v okviru registrirane dejavnosti za lastne potrebe.
2.6. Osnovi podatki o zavodu
Logotip:
Naziv: Univerzitetni klinični center Ljubljana
Okrajšava: UKC Ljubljana
Naziv za poslovanje s tujino: Univerzitetni Klinični center Ljubljana - University Medical Center Ljubljana
Sedež: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana Matična številka: 5057272
Identifikacijska številka za DDV: SI52111776
IBAN: SI56-0110-0603-0277-894
Telefon (uprava): 01/522 22 90 Telefaks (uprava): 01/522 24 82
E-naslov: info@kclj.si
Spletna stran: http://www.ukclj.si
Kratek opis:
Univerzitetni klinični center Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter obsežno izobraževalno in znanstveno – raziskovalno dejavnost na področju zdravstva. Opravlja tudi zdravstveno dejavnost primarne ravni - na področju ginekologije za obravnavo opredeljenih bolnic. Sodeluje pri pouku na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani za študente medicine in dentalne medicine.
Ustanovitelj UKC Ljubljana je Republika Slovenija.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije.
2.7. Zgodovina UKC Ljubljana
Zgodovina UKC Ljubljana se začenja z ustanovitvijo Civilne bolnice v Ljubljani v letu 1786. Po koncu druge svetovne vojne se je takratna Splošna bolnica preimenovala v Klinične bolnice. Istočasno je nastala v Ljubljani popolna Medicinska fakulteta in Klinične bolnice so postale njena učna baza. Leta 1975 je bila slovesna otvoritev glavne stavbe UKC Ljubljana.
2.8. Preoblikovanje zavoda
Leta 1996 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o preoblikovanju javnega zavoda in sprejet je bil nov statut. UKC Ljubljana je postal enovita pravna oseba s številnimi strokovno-organizacijskimi enotami.
Spremembe statuta so sledile v letih 1998, 2001, 2002, 2004, 2005 in 2007.
V skladu s 7. členom statuta dejavnost UKC Ljubljana obsega:
- bolnišnično zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,
- specialistično izvenbolnišnično zdravstveno dejavnost in druge zdravstvene dejavnosti,
- drugo izobraževanje ter raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine in naravoslovja,
- dejavnost lekarn in trgovine na debelo s farmacevtskimi izdelki ter
- druge dejavnosti, ki so potrebne za delovanje UKC Ljubljana in za izvajanje temeljnih dejavnosti.
Temeljne dejavnosti izvajajo strokovne poslovne organizacijske enote: klinike, klinični inštituti, klinični oddelki, centri in službe.
Klinike, ki imajo v svoji sestavi več organizacijskih enot. so na področjih: interne medicine, kirurgije, ginekologije, nevrologije, stomatologije in pediatrije.
Samostojne klinike in klinični inštituti so: Klinika za otorinolarinologijo in cervikofacialno kirurgijo, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Dermatovenerološka klinika, Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za medicino prometa, dela in športa, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, Klinični inštitut za radiologijo in Inštitut za medicinsko rehabilitacijo.
Dejavnosti skupnega pomena za zavod opravljajo: oskrbovalne službe, lekarna, služba bolniške prehrane in dietoterapije, reševalna postaja, tehnično- vzdrževalna služba in upravno-administrativne službe.
Danes je Univerzitetni Klinični center Ljubljana največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, pa tudi ena največjih bolnišnic v srednji Evropi.
2.9. Ključni podatki o UKC Ljubljana:
Število bolniških postelj: 2.275
Skupno število obravnavanih pacientov v hospitalni dejavnosti: 102.035 Skupno število spec. – amb. pregledov: 706.626
Povprečna ležalna doba: 6,11 dni
Število zaposlenih na dan 31.12.2007: 7.480
Zdravstveni delavci: 5.352
Zdravniki in zobozdravniki: 1.273
Medicinske sestre: 1.015
Zdravstveni tehniki: 2.104
Nezdravstveni delavci: 2.128
UKC Ljubljana uspešno izvaja vse programe, ki opredeljujejo bolnišnico kot terciarno ustanovo vključno s pestro in uspešno transplantacijsko dejavnostjo.
Ker je UKC Ljubljana tudi akademski učni center se klinično delo uspešno prepleta s pedagoškim in raziskovalnim delom.
Organi UKC Ljubljana so Svet UKC Ljubljana, Strokovni svet UKC Ljubljana, generalni direktor UKC Ljubljana in strokovni direktor UKC Ljubljana.
Svet zavoda, ki je organ upravljanja, ima 11 članov: 6 članov imenuje ustanovitelj, 3 člane zaposleni, po enega člana pa zavarovanci (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) in Mestna občina Ljubljana. Vodi ga predsednik Sveta zavoda, ki ga izvolijo na predlog ustanovitelja. Podpredsednik Sveta zavoda je izbran izmed predstavnikov zaposlenih.
Svet UKC Ljubljana se je v letu 2007 sestal na sedmih sejah, od tega na petih rednih in dveh dopisnih sejah. Med najpomembnejšimi zadevami je Svet zavoda sprejel nov Statut UKC Ljubljana, obravnaval in potrjeval letno poročilo UKC Ljubljana za leto 2006, finančni načrt zavoda za leto 2007, se seznanil z ugotovitvami Računskega sodišča RS o opravljenih revizijah: »pravilnost poslovanja UKC Ljubljana za leto 2005« in »upravljanje z medicinsko opremo«
ter odzivnimi poročili Računskemu sodišču RS s strani UKC Ljubljana.
Hkrati smo v letu 2007 člane Sveta zavoda tekoče kvartalno seznanjali s pisno informacijo o rezultatih poslovanja in sprejetih ukrepih UKC Ljubljana za izboljšanje poslovanja.
Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana.
Poslovodni organ UKC Ljubljana je generalni direktor, ki ga imenuje in razrešuje svet UKC Ljubljana s soglasjem Vlade RS za dobo štirih let. Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje UKC Ljubljana, predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter odgovarja za zakonitost poslovanja.
Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana. Imenuje in razrešuje ga svet UKC Ljubljana.
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bilo imenovano leta 2005 v sestavi:
- generalna direktorica: mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon.,
- strokovna direktorica: prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica in - glavna medicinska sestra: Erna Grabner Kos, vms.
2.11. Univerzitetni klinični center Ljubljana pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
- po pogodbi o izvajanju zdravstvenih programov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS),
- od zavarovalnic po pogodbah o izvajanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja,
- iz proračuna Republike Slovenije za namene, za katere je z zakonom določeno, da se financirajo iz državnega proračuna,
- s prodajo storitev,
- z donacijami, darili ter iz drugih virov.
3. POSLANSTVO, VREDNOTE, VIZIJA IN DOLGOROČNI CILJI ZAVODA UKC LJUBLJANA
3.1. Poslanstvo
Poslanstvo UKC Ljubljana je zaveza in skrb za zdravje in dobro počutje državljank in državljanov Republike Slovenije in drugih, ki jo podpirajo inovativni pristopi v zdravstveni oskrbi bolnikov, izobraževanju in raziskavah.
3.2. Vrednote
Skupne vrednote nas bogatijo, medsebojno povezujejo in usmerjajo vse naše delovanje. V središču vseh naših prizadevanj je vedno pacient in njegove potrebe.
Naše vrednote so:
• občutljivost za sočloveka,
• medsebojno spoštovanje,
• timsko delo,
• odgovornost, odprtost,
• globoko spoštovanje (čislanje, spoštovanje, upoštevanje, priznanje, čaščenje) znanja in predanost razvoju,
• kreativnost in inovativnost,
• klinična etika in poslovna morala.
3.3. Vizija
Vizija UKC je postati najbolj kakovostna in varna bolnišnica in zato želeni cilj pacientov in zaposlenih, najbolj privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter torišče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo najboljše raziskovalce.
3.4. DOLGOROČNI CILJI
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana smo si zastavili naslednje dolgoročne cilje:
- izvajanje celovite zdravstvene oskrbe za prebivalce Ljubljane in okolice na sekundarni ravni in deloma na primarni ravni,
- izvajanje zahtevnih terciarnih zdravstvenih storitev za državljane celotne Republike Slovenije,
- nenehni razvoj in izboljšave novih oblik in načinov zdravstvene obravnave ter prenos znanja in veščin na druge bolnišnice,
- zagotavljanje sistema celovite kakovosti,
- povečanje izobraževalnega in raziskovalnega dela ter mednarodne odmevnosti in razširitev sodelovanja s sorodnimi institucijami v EU,
- izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti storitev s skrajševanjem čakalnih in ležalnih dob,
- nenehno posodabljanje prostorskih in organizacijskih rešitev v skladu s sodobnim razvojem medicinskih strok,
- pridobitev evropske akreditacije in mednarodne konkurenčnosti,
- združevanje dejavnosti skupnega pomena z namenom učinkovitejše organizacije in zmanjševanja stroškov,
- večja finančna stabilnost in učinkovitejše poslovanje, - prenova informacijskega sistema,
- ustvarjanje možnosti za osebnostni razvoj ter stimulacijo zaposlenih v UKC Ljubljana v skladu z opravljenim delom in doseženimi rezultati,
- razvoj izobraževanja za vse zdravstvene profile,
- vzpostavitev mehanizmov soodločanja uporabnikov zdravstvenih storitev, - povečanje zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev in zaposlenih.
4. PODLAGE DELOVANJA
Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2007 deloval na osnovi spodaj navedenih pravnih podlag in internih aktov zavoda.
4.1. PRAVNE PODLAGE
Pregled zakonov in drugih predpisov, na podlagi katerih izvajamo dejavnost Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana in smo jih upoštevali pri pripravi poslovnega poročila:
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94, 8/96, 18/98,36/00,127/06), - Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 36/04, 23/05),
- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS št. 23/99, 30/02),
- Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS 107/01, 118/05, 10/06, 112/06), - Odlok o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v
javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center (Uradni list RS št.
138/06),
- Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center (Uradni list RS št. 27/07),
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02, 127/06),
- Zakon o izvrševanju proračuna RS za leto 2006 in 2007 (Uradni list RS št.
116/05, 103/06, 126/06, 128/06),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS 134/03, 34/04, 13/05, 138/06),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06),
- Navodilo o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS št. 45/02 138/06), - Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu
Zakona o računovodstvu (Uradni list RS št. 117/02, 134/03),
- Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS št. 103/02, 141/06),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04),
- Nacionalni program zdravstvenega varstva RS (Uradni list RS št. 49/00), - Globalna makroekonomska izhodišča za leto 2007,
- Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS št. 91/00, 122/00),
- Določila Splošnega dogovora 2007 in Področnega dogovora za bolnišnice za leto 2007 in aneksov, ki so podlaga za sklenitev pogodbe z ZZZS za leto 2007,
- Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2007 z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije
- Aneksa št. 1 k pogodbi o izvajanju enkratnega programa za pogodbeno leto 2006 in Pogodbe o izvajanju enkratnega dodatnega programa za pogodbeno leto 2007.
4.2. INTERNI AKTI ZAVODA
- Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
- Akt o sistemizaciji delovnih mest Kliničnega centra v Ljubljani,
- Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa v KC Ljubljana,
- Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti, - Pravilnik o naročanju,
- Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila KC,
- Navodila o oddaji javnih naročil male vrednosti v KC Ljubljana, - Pravilnik o računovodstvu,
- Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb, - Pravilnik o internem strokovnem nadzoru,
- Pravilnik o ocenjevanju in izvajanju nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih v KC Ljubljana,
- Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti,
- Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
- Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi,
- Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi, - Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v svet KC,
- Pravilnik o delu na področju civilne obrambe, zaščite in varnosti,
- Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, - Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža KC Ljubljana,
- Navodila za klinično preizkušanje zdravil in medicinskih pripomočkov, - in drugi pravilniki, poslovniki ter navodila.
5. DOSEGANJE ZASTAVLJENIH POSLOVNIH USMERITEV IN CILJEV ZAVODA
Najpomembnejše poslovne usmeritve zavoda UKC Ljubljana so bile v letu 2007 osredotočene na naslednja ključna področja:
5.1. Upravljanje in vodenje zavoda
Na področju upravljanja in vodenja zavoda UKC Ljubljana so potekale številne aktivnosti s ciljem zagotoviti učinkovito upravljanja, decentralizacijo vodenja in večjo transparentnost porabe javnih sredstev.
5.1.1. Statut UKC Ljubljana
Na podlagi konec leta 2006 sprejetega Odloka o preoblikovanju Javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center Ljubljana ter v začetku leta 2007 sprejete novele Odloka je bil 5.
4. 2007 in 30. 07. 2007 s soglasjem ustanovitelja sprejet Statut UKC Ljubljana (z veljavnostjo od 10. 09. 2007 dalje), ki je uveljavil najpomembnejše spremembe na področju:
- preimenovanja Kliničnega centra v Univerzitetni klinični center, - nekaterih splošnih organizacijskih sprememb,
- decentralizacije upravljanja s prehodom v soupravljanje, ki pomeni prenos reševanja operativnih problemov.
- večje fleksibilnosti pri odločanju (prenosu določenih pooblastil), - povezave odgovornosti z odločanjem.
Za zagotavljanje večje fleksibilnosti poslovanja je sprejet prenos določenih dosedanjih pooblastil Sveta UKC na generalnega in strokovnega direktorja UKC in sicer:
- postopek imenovanja in razreševanja strokovnega direktorja klinike ter predstojnika klinike, kliničnega inštituta oziroma kliničnega oddelka,
- sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest, - imenovanje stalnih in občasnih komisij.
5.1.2. Decentralizacija upravljanja UKC Ljubljana
Na področju decentralizacije upravljanja UKC Ljubljana je bilo v letu 2007 poudarjeno uresničevanje in krepitev vloge strokovno – poslovne samostojnosti klinik oziroma kliničnih inštitutov kot samostojnih strokovnih in poslovnih organizacijskih enot. Decentralizacijo upravljanja smo uresničili na način, da so samostojne klinike oz. klinični inštituti oblikovale svoje razvojne, delovne in finančne načrte, ki so usklajeni s strateškimi usmeritvami, razvojnim, delovnim in finančnim načrtom zavoda UKC, skladno z zakonskimi možnostmi.
Prenova sistema upravljanja in vzpostavitev kvalitetnega sistema upravljanja je bila zato ena izmed ključnih prioritet vodstva. Cilj, ki smo si ga zastavili je decentralizacija upravljanja, ki pomeni prenos reševanja operativnih problemov, pooblastil in odgovornosti na ustrezen nivo in v ustrezne službe. Decentralizacija narekuje jasno postavljena pravila delovanja, opredelitev skupnih ciljev in strateških usmeritev, vzpostavitev učinkovitega nadzora, izgradnjo sistema informacij za potrebe odločanja in nadzora na vseh nivojih. Prav tako določa standardizacijo in konsolidacijo materialov in opreme kot tudi vseh procesov.
Brez teh parametrov bi decentralizacija vodila v totalno anarhijo in kaos.
Decentralizacija ne pomeni, da si bo vsak sam pisal pravila delovanja in postavljal cilje neodvisno od ciljev institucije. Vzpostavitev želenega novega sistema pa je proces, ki ne zajema le postavitev modela, pravil, reorganizacij, ampak njegova implementacija terja miselni preobrat in usposobitev managerskega kadra na vseh nivojih vodenja Za vrhunske medicinske strokovnjake, ki prevzamejo managersko funkcijo pomeni prestrukturiranje področja dela.
5.1.3. Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in
odgovornostih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana
V letu 2007 so potekale razprave in intenzivne priprave osnutka Pravilnika o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, v katerem je oblikovana sodobnejša oblika organiziranosti zavoda. Podrobneje so obravnavane organizacijske oblike,
so podrobneje opisane ter področje strateškega upravljanja zavoda, kjer se bolj približujemo procesnemu ter mrežnemu modelu organiziranja. V letu 2007 je bilo delo zaključeno z obsežnim dokumentom osnutka.
5.1.4. V letu 2007 sprejeti interni akti
V letu 2007 so bili sprejeti naslednji interni akti UKC Ljubljana:
- Pravilnik o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (10. 09. 2007), - Navodilo o oddaji naročil male vrednosti v Univerzitetnem kliničnem centru
Ljubljana (februar 2007),
- Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov (8. 03. 2007),
- Organizacijska navodila za postopek kadrovanja (12. 04. 2007).
V letu 2007 smo nadaljevali z aktivnostmi pri nadgrajevanju obračunov in analizi poslovanja po klinikah in nižjih organizacijskih enotah.
5.1.5. Delovanje Poslovnega odbora
Vodstva organizacijskih enot so bila sprotno na Poslovnem odboru ter razširjenih sestankih Poslovnega odbora UKC Ljubljana oziroma na strokovno – poslovnih konferencah seznanjena s podatki o realizaciji delovnega programa (predstavitev standardiziranih podatkov o realizaciji bolnišničnih obravnav: SPP-ji za ZZZS, prospektivnih primerih, doseganju točk in števila obiskov v specialistično ambulantni dejavnosti, realizaciji storitev na področju funkcijske diagnostike) in stroški poslovanja (podatki o primerjavi med planom in realizacijo stroškov storitev, materialov in stroškov dela). Poslovni odbor je obravnaval tudi sanacijske programe, reorganizacije, organizacijska navodila ter vso ostalo problematiko, ki se je nanašala na poslovanje UKC. Poleg Poslovnega odbora je problematiko poslovanja vsakih štirinajst dni obravnaval delovni kolegijih generalne direktorice.
5.2. Strategija razvoja in delovanja zavoda za obdobje: 2008 - 2013
Med ključnimi prioritetami zavoda v letu 2007 je bila priprava strategije razvoja in delovanja zavoda za naslednje petletno obdobje: 2008 - 2013. Dokument strategije, ki je pripravljen v osnutku in je bil posredovan tudi ustanovitelju, zajema cilje in strateške usmeritve na vseh področjih organiziranja in delovanja.
V osnutku strategije si je UKC Ljubljana zastavil 14 strateških ciljev, s katerimi želimo izboljšati kakovost in varnost zdravstvene oskrbe bolnikov, izboljšati raven izobraževanja, učenja in poučevanja, okrepiti razvojno-raziskovalno delo, povečati veljavo UKC v mednarodnem prostoru in postati mesto izbora za bolnike, učeče se in zaposlene. Pri postavitvi ciljev se zavedamo, da odličnost na enem področju ne odtehta povprečnosti na drugem. Zato je strategija napisana s ciljem, da dosežemo odličnost na vseh področjih. Naš cilj je postati prepoznavni po notranjem redu, prijaznem in varnem okolju za paciente in zaposlene ter po akademski in znanstveni odličnosti. Konkurenca v EU predstavlja za UKC Ljubljana poseben izziv.
Osnutek dokumenta strategije UKC Ljubljana, ki ga nadgrajujemo s strategijami razvoja posameznih strok, bo v prihodnjih tednih predstavljen in diskutiran v posameznih organizacijskih enotah zavoda, s ciljem, da bo strategija sprejeta do konca meseca junija 2008.
5.3. Prihodkovne aktivnosti
5.3.1 Prihodki iz javnih sredstev
V letu 2007 smo intenzivirali usklajevanje obsega dela in dinamike dela z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Usklajevanje je zahtevalo dinamično postavljanje ciljev in smernic organizacijskih enot UKC na podlagi poglobljenih analiz stanja na strokovnem in poslovnem področju s ciljem, da se doseže minimalna odstopanja med planirano in realizirano strukturo programa.
Uskladitev je bila pogojena tudi s sistemskimi spremembami v načinu financiranja zdravstvenega varstva in predvsem naslednji dejavniki:
- v praksi še neizpeljan sistem financiranja zdravstvenih storitev po skupinah primerljivih primerov (SPP-ji), ki ga uvajamo postopno (petletno prehodno obdobje) in izločitev terciarnih primerov iz sistema SPP,
- spremembe v nacionalni patologiji (kot npr. staranje prebivalstva, povečana incidenca rakavih bolezni, porast srčno – žilnih obolenj), ki se odražajo v spremenjeni strukturi opravljenih zdravstvenih storitev ter povečevanju števila obravnavanih najzahtevnejših primerov in urgentnih pacientov na vseh medicinskih področjih,
- naraščanje potreb, ki se v praksi odražajo z naraščanjem dotoka pacientov povprečno 2 odstotka letno. Planirani delovni program za storitve, katerih plačnik je ZZZS je bil pred sklenitvijo pogodbe (arbitražni postopek) celo manjši od realizacije 2006, z arbitražo pa smo dosegli enak nivo, kot je bil dosežen v letu 2006,
- napredek medicinskih in drugih znanosti, ki zahtevajo nenehno uvajanje novosti v zdravstvene obravnave.
UKC Ljubljana se kot osrednja zdravstvena ustanova v državi še naprej aktivno vključuje v izgradnjo nacionalnih sistemskih rešitev na področju nadaljnjega razvoja SPP-jev. Prizadevali si bomo za uvedbo financiranja po SPP-jih tudi v specialistično – ambulantni dejavnosti. Posebej bomo prispevali k analiziranju trendov v nacionalni patologiji.
V UKC smo sprotno analizirali vzroke odstopanj med planiranim in realiziranim programom, ki vplivajo na finančni rezultat tako, da smo:
- spremljali realizacijo terminskih planov dela po klinikah, kliničnih oddelkih in kliničnih inštitutih,
- vodili čakalne liste za elektivne posege,
- sprotno spremljali realizacijo prospektivno načrtovanih primerov ter ustrezno ukrepali.
UKC Ljubljana se je v letu 2007 aktivno vključeval v pripravo dokumentov, ki so bili pravna podlaga za sklepanje Pogodbe z ZZZS za leto 2007. Že konec leta 2006 smo za pripravo Splošnega dogovora 2007 pripravili predloge za dodatna sredstva na podlagi sklepov Zdravstvenega sveta Ministrstva za zdravje in povečanih stroškov dragih programov, ki so se pojavili že v preteklem letu.
Specificirani so bili zahtevki za povečana sredstva za:
draga, nova zdravila,
povečane stroške dragih materialov, ki se uporabljajo pri zdravljenju, povečano financiranje že utečenih programov pri katerih narašča število
zdravljenih pacientov, nove programe.
Ločeno je bil izkazan predlog za bolnišnično in specialistično ambulantno dejavnost. Predlog smo posredovali Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, ki nas zastopa v partnerskih dogovarjanjih pri sprejemanju Splošnega dogovora za tekoče leto. Med pogajanji smo podani predlog še dopolnjevali z novimi zahtevami za dodatna sredstva za pokrivanje povečanih materialni stroškov zaradi nadpovprečnega povečanja cen energije in nepokritih stroškov dežurne službe. Na podlagi revizije stroškov transplantacij smo predlagali nove cene transplantacij in zahtevali uvedbo novega standarda in s tem tudi nove cene storitev magnetne resonance z močjo 3Tesla in preiskave magnetne resonance z kontrastom. O vseh naših zahtevkih smo obvestili tudi Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ob sklepanju področnega dogovora za bolnišnično dejavnost za leto 2007 smo posredovali še dodatne zahteve za povečanje materialnih stroškov zaradi nadpovprečnega povečevanja stroškov električne energije in stroškov dela, zaradi povečanja vrednotenja dežurne službe.
Pri dogovarjanju o obeh ključnih dokumentih smo bili vključeni v pogajalske skupine v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Nasprotovali smo vsem predlogom partnerjev v pogajanjih (MZ in ZZZS), za katere smo pričakovali, da bodo negativno vplivali na naše poslovanje (povzročali izgubo), a smo bili preglasovani s strani predstavnikov Ministrstva za zdravje in ZZZS.
Najpomembnejša novost pri načrtovanju bolnišnične dejavnosti je bila, da je bilo v letu 2007 ponovno povečano število akutnih bolnišničnih obravnav za 1 odstotek brez zagotovitve dodatnih sredstev. Za priznanje letno načrtovanega obsega specialistično ambulantne dejavnosti pa je bil uveden nov kriterij in sicer, da je treba realizirati najmanj 85 odstotkov točk posamezne stroke specialistično ambulantne dejavnosti in letno načrtovano število obiskov. Proti tej novosti so bili podani številni ugovori, ker kriterija ni mogoče izpolnjevati. Seznam (»zelena knjiga«), po katerem se storitve evidentirajo, je star že več kot 30 let in nove storitve niso upoštevane.
To so bile podlage za sklepanje pogodbe z ZZZS za leto 2007. Ker se s predlogom pogodbe, ki jo je pripravila ZZZS nismo strinjali, smo vložili arbitražni zahtevek za spremembo in sicer v okvirih, ki ne posegajo v Splošni in Področni dogovor. Zahtevali smo, da se dodatno zagotovijo sredstva za drage operacije hrbtenice, za zdravljenje onkoloških bolnikov iz področja gastroenterologije, za metrialne stroške coillingov in karotidnih stentov, za povečanje programa medicinske genetike, za plačilo stroškov novorojencev za porodno težo pod 1000 g, za povečano število bolnikov na pediatriji in za stroške specialne hrane in encimska zdravila za otroke. V pogajanjih ni bilo odobreno plačilo zdravljenja onkoloških bolnikov – rak debelega črevesa, danke, trebušne slinavke - ostale zahteve pa so bile uvrščene v pogodbo, ki je bila podpisana 8. oktobra 2007.
Ker s predlogi za širitve in ustrezno vrednotenje programov, posredovanimi v maju 2007 nismo uspeli, kot tudi ne v celoti na arbitraži ob sklepanju pogodbe, smo v novembru ponovno vložili prošnjo za širitev in ustrezno vrednotenje programov, toda odziva ni bilo.
Ob mesečnem spremljanju realizacije smo ugotavljali, da specialistično ambulantnega programa ne bo mogoče upravičiti po zahtevanih kriterijih – 85 odstotkov realiziranih točk in 100 odstotkov realiziranih obiskov. Izvajali smo notranje revizije specialistično ambulantnega dela in ZZZS obveščali, katere
storitve se izvajajo v posameznih ambulantah, ki jih ni mogoče zaračunavati.
Skupno je bilo posredovanih 10 dopisov z seznami dodatnih predlogov storitev.
Nepriznanje opravljenih storitev je navidezno povzročalo tudi nezadostni izkaz realizacije delovnega programa. ZZZS na naše predloge za dopolnitev seznama zaračunljivih storitev ni reagirala in v končnem obračunu tudi ni priznala tovrstno opravljenega dela.
Univerzitetni klinični center je ob koncu leta napravil še en poizkus za priznanje celotnega plačila specialistično ambulantnega dela. Ker niso bile upoštevane opravljene specialistično ambulantne storitve, ki niso v »zeleni knjigi«, smo predlagali prestrukturiranje plana specialistično ambulantnih storitev tako, da se zmanjša plan v tistih dejavnostih, ki so izkazovale nedoseganje in poveča plan v dejavnostih, ki so izkazovale preseganje letnega delovnega načrta. Predlog ni bil upoštevan in izpad prihodkov na internistični specialistično ambulantni dejavnosti je znašal 20 odstotkov, v kirurški specialistično ambulantni dejavnost pa so bili prihodki zmanjšani za 7 odstotkov.
V UKC Ljubljana smo si v letu 2007 prizadevali za povečanje drugih prihodkov zavoda (s poudarkom na trženju storitev), kamor sodijo naslednji prihodki:
- od nadstandardnih zdravstvenih storitev in povečanje deleža obstoječih ter uvajanje novih samoplačniških programov,
- od prodaje drugih storitev na področju zdravstvene dejavnosti izven nacionalnega zdravstvenega programa,
- od prodaje storitev na področju raziskovalne dejavnosti, pridobljenih z izvajanjem dejavnosti izven nacionalnega raziskovalnega programa,
- od prodaje nezdravstvenih storitev, - od preizkušanja zdravil,
- od kongresne dejavnosti ter kotizacij za izobraževanja ter - donacij.
5.3.2 Prihodki iz tržne dejavnosti
Prihodki tržne dejavnosti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so v letu 2007 znašali dobrih 3,4 mio evrov, kar pomeni preseganje plana za 31 odstotkov. Če upoštevamo samo prihodke, ki smo jih v Službi za poslovni razvoj
prostorov v uporabo in preizkušanja zdravil dosegli dobrih 2,8 mio evrov oz.
presegli načrtovani prihodek za 9 odstotkov.
Prikaz realizacije posamezne vrste prihodkov iz tržne dejavnosti na ravni UKC Ljubljana v letih 2006 in 2007
Primerjava realizacije prihodkov v letu 2007 glede na leto 2006
- 500.000,00 1.000.000,00 1.500.000,00 2.000.000,00 2.500.000,00 3.000.000,00 3.500.000,00
Bolnišnična
Ambulantna
Nadstandard
Najemnine
Sponzoriranje
Preizkušanje
SKUPAJ
Evro
real. 2006 real. 2007
V želji po spodbujanju in krepitvi samoplačniške dejavnosti smo v letu 2007 sprejeli:
• enostavnejšo metodo izračunavanja cen v katero so všteti : o honorarji vseh sodelavcev (bruto II),
o neposredni materialni stroški,
o splošni stroški (17,5 % oz. 10 % za bolnišnično dejavnost), o amortizacija opreme in prostorov (5 %),
o rezervni sklad (1% za amb. storitve, 10 % za bolnišnične storitve),
• tržno primerljivo nagrajevanje vseh sodelujočih v dejavnosti,
• tržno primerljive cene zdravstvenih storitev.
S temi ukrepi smo se želeli približati izvajalcem zdravstvenih storitev in jim omogočiti dodaten zaslužek v domači ustanovi, saj večina izvajalcev izvaja dejavnost v drugih ustanovah, kar ima več negativnih posledic za UKC Ljubljana.
S stimulativnim nagrajevanjem in zmanjševanjem splošnih stroškov smo dosegli zadovoljstvo izvajalcev zdravstvenih storitev in konkurenčno primerljive cene.
V razpravi imamo tudi osnutek novega pravilnika o samoplačniški dejavnosti, ki
želimo poslabšati dostopnosti pacientom iz rednih programov, financiranih s strani ZZZS.
Eden od osnovnih pogojev za izvajanje samoplačniške dejavnosti je izpolnjevanje dogovora z ZZZS, zato na oddelkih, kjer ne dosegajo programa, samoplačniške dejavnosti ne izvajamo. Zakonodaja nam onemogoča, da bi lahko z vsemi vključenimi izvajalci sklepali podjemne pogodbe. Zato sodelavce, ki niso deficitaren kader (razen zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester) nagrajujemo v obliki izplačila stimulacije in z izplačilom nadur.
Na področju kliničnega preizkušanja zdravil je bilo v letu 2007 podpisanih 50 pogodb. Skupna pogodbena vrednost znaša 1,4 mio evrov in dodatno 25.000 USD. Od tega je bilo 16 kliničnih preizkušanj interventnih raziskav (od faze 2 – 4) v vrednosti 1,35 mio evrov ter 34 postmarketinških in neinterventnih raziskav v skupni vrednosti 322.000 evrov.
5.4. Obvladovanje stroškov – sprejete aktivnosti, ukrepi in sanacijski programi za izboljšanje ekonomike poslovanja
Na osnovi analize rezultatov poslovanja zavoda UKC Ljubljana za prvo trimesečje leta 2007 so bile sprejete ključne aktivnosti in ukrepi za izboljšanje ekonomike poslovanja.
Mesečno smo analizirali vzroke odstopanj med planiranim in realiziranim programom ter ukrepe poslovanja sproti dopolnjevali. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju in odpravljanju odstopanj predvsem na naslednjih področjih:
1. v delovnem programu
- doseganju delovnega programa na področju števila bolnišničnih obravnav in izvajanju plana prospektivnih primerov,
- realizaciji plana obiskov in točk v specialistično – ambulantni dejavnosti, - uravnavanju plana izvajanja funkcionalne diagnostike v specialistično –
ambulantni dejavnosti,
2. povečanju stroškov porabe zdravil, s posebnim poudarkom na antibiotikih in drugih skupinah dragih zdravil,
3. porastu stroškov vgradnih medicinskih materialov in drugih materialov za enkratno uporabo,
4. rasti stroškov storitev tujih zavodov (ZTM, OI, MF), 5. porastu stroškov dela,
6. izboljšanju organizacije delovnih procesov, sodelovanja in komuniciranja med organizacijskimi enotami in službami UKC.
Organizacijske enote, pri poslovanju katerih so bila ugotovljena odstopanja v smislu preseganja delovnega programa in finančnega poslovanja, so pripravile sanacijske programe in ukrepe, z jasno opredeljenimi cilji, roki in nosilci.
Na podlagi pripravljenih sanacijskih programov so bile na nivoju UKC izdelane prioritete ukrepov, ki veljajo za vse organizacijske enote in jih sproti spremljamo.
5.4.1 Ukrepi na področju doseganja delovnega programa
Na področju uravnavanja obsega in strukture delovnega programa smo:
- nadaljevali z vodenjem terminskih planov načrtovanja dela, katerih nosilci so predstojniki OE, skupaj s strokovnimi in poslovnimi direktorji klinik,
- sprotno, tedensko spremljali realizacijo prospektivno načrtovanih primerov ter takoj ukrepali v primeru preseganja ali nedoseganja plana,
- izboljšali kakovost kodiranja in obračuna zaključenih primerov po SPP sistemu,
- spremljali in odpravljali manjša odstopanja na področju specialistično – ambulantne dejavnosti ter MRI preiskav, kjer zaradi premajhnih
kapacitet in povečanja števila preiskav za ležeče paciente, program ni dosežen; s ciljem nadaljnjega skrajševanja čakalnih dob, smo pospešili izvajanje programa s sobotnim delom in dodatnimi reorganizacijami dela na KIR-u.
Primer konkretnih aktivnosti na področju spremljanja delovnega programa z nosilci in roki:
Postavka Ukrep Zadolžen Rok
Razgovori o neustreznih napotitvah v UKC z osebnimi zdravniki s ciljem
zmanjševanja napotitev. nadzorni zdravnik stalno
hospitalni program Pripravljanje korigiranih mesečnih planov do konca leta 2007 s ciljem, da se ne preseže letni plan
vodstvo KO vodstvo klinike
do zadnega dne v mesecu Izdelava programa možnosti izboljšanja preprečevanja okužb in izolacije
bolnikov z okužbami
strokovni direktor klinike, predstojnik KO, GMS do 30.09.07
ambulantni program Uravnavanje dotoka in prilagoditev naročanja bolnikov stalno
funkcionalne enote Uravnavanje števila obravnav stalno
DELOVNI PROGRAM
Kljub aktivnostim za uravnavanje programa, ni bilo mogoče uskladiti realiziranega programa s planiranim, kar se je odrazilo v visoki prekoračitvi programa. Tako stanje smo tudi predvidevali, zato smo tekom leta vodili aktivnosti za povečanje programa, a brez uspeha.
5.4.2 Ukrepi na področju porasta stroškov zdravil
Posebno pozornost smo v letu 2007 namenili problematiki porasta stroškov zdravil, predvsem porastu stroškov antibiotikov in racionalizaciji porabe na tem področju s:
- tekočim, mesečnim nadziranjem porabe zdravil po OE, s poglobljeno analizo vzrokov povečanja in ukrepanjem (problematika je bila sprotno spremljana na dnevnih raportih in strokovnih kolegijih na OE),
- krepitvijo vloge kliničnih farmacevtov Lekarne UKC, ki se aktivno vključujejo v racionalizacije naročanja in porabe zdravil na OE ter sodelujejo z zdravniki – specialisti pri načrtovanju,
- posebna pozornost je bila namenjena porabi antibiotikov (protibakterijskih in protiglivičnih učinkovin), ker je Komisija za antibiotike pripravila natančen protokol predpisovanja antibiotikov in antimikotikov z rezervne liste, ki je v izključni pristojnosti specialistov – infektologov. Okrepljena in razširjena je bila konziliarna služba specialistov – infektologov na posameznih KO, predvsem v enotah intenzivnih terapij in intenzivnih neg. Nadaljevali smo z edukacijo kadra – smernice za racionalno rabo,
- Lekarna UKC je pričela s projektom reorganizacije delovanja v smislu zagotavljanja 24-urne izdaje zdravil, s ciljem ukinitve lekarniških depojev po OE;
- za večjo racionalizacijo stroškov gotovih zdravil načrtujemo v letu 2008 aktivno vključevanje zunanjih strokovnjakov s področja farmakoekonomike s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani, - vodstvo UKC se je ponovno obrnilo na farmacevtska podjetja s ciljem
urejanja odnosov med javnim zavodom in farmacevtsko industrijo.
5.4.3 Ukrepi na področju stroškov porabe vgradnih in drugih medicinskih materialov
Na področju racionalizacije stroškov porabe vgradnih medicinskih in ostalih materialov smo v letu 2007 nadaljevali z aktivnostmi sistematičnega urejanja področja. V okviru rednih notranjih strokovnih nadzorov smo v skladu s kakovostno obravnavo pacientov, vključili tudi nadzor nad porabo materialov.
Na področju racionalizacije porabe potrošnih materialov, na katere vpliva zdravstvena nega, glavne medicinske sestre v sodelovanju s poslovnimi direktorji klinik in predstojniki analizirajo porabo materialov na podlagi poročil za posamezno OE. V pripravi so ukrepi za racionalizacijo porabe za vsako vrsto materiala posebej.
V letu 2007 so bile s strani Službe za notranji nadzor izvedene tri izredne interne revizije porabe vgradnih medicinskih materialov na različnih klinikah oziroma kliničnih oddelkih in kliničnih inštitutih, ki niso pokazale nepravilnosti.
Pregled aktivnosti na področju spremljanja materialnih stroškov in stroškov vzdrževanja, z nosilci in roki:
Postavka Ukrep Zadolžen Rok
Ne sprejema se donacij take opreme, ki zahteva, nove, drage, dodatne
idente materialov za funkcioniranje poslovni direktor klinike stalno
Primerjava stroškov na obravnavanega bolnika v enotah intenzivne terapije v
UKC SPKPI 30.9.2007
Minimiziranje ali opustitev zalog na oddelkih po OE predstojnik KO in GMS stalno
Nabava materala preko javnih razpisov pomočnik GD UKC stalno
Izdelava rezervne liste cenejših materialov predstojnik KO, GMS, pomočnik GD za kom. 31.10.07
gotova zdravila Korigiranje planov glede na regulacijo števila bolnikov poslovni direktor klinike
in predstojnik KO mesečno Uporabljanje identov zdravil, ki so že v naboru poslovni direktorklinike stalno Nove idente se vključuje le v primeru, če se utemeljeno zmanjšajo stroški
obravnave
poslovni direktor klinike, strokovni direktor klinike in predstojnik KO
stalno
Obravnavanje pisnih poročil o porabi desetih najdržjih zdravil predstojnik KO,
obravnava strok.kolegij mesečno Obravnavanje analize o porabi zdravil, ki jo pripravlja lekarna UKC in
sodelovanje s farmacevtom strokovni kolegiji mesečno
Pismena strokovna utemeljitev za uvajanje novih zdravil na račun strokovne
izpopolnitve oz. uvajanja novih smernic predstojnik KO stalno
V primeru okužb: MRSA, ESBL predpisovanje v sodelovanju z konzultanti
infektologi predstojnik KO stalno
medicinsjki material za enkratno uporabo Izvajanje minimalnih standardov zdravstvene nege GMS KO stalno Racionalno delo z novimi aparati , ki uporabljajo medicinske materiale za
enkratno uporabo stalno
Nadzor nad naročanjem materiala in upravičenostjo zahtevkov poslovni direktor klinike predstojnik KO stalno diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v
organizem:
Racinalno naročanje (največ za mesečno porabo) in uporabljanje reagentov, ki so vezani na aparature v laboratoriju
poslovni direktor klinike predstojnik KO stalno nezdravstveni material Stroški nezdravstvenega materialha do konca leta ne smejo presegati
lanskoletne reailizacije / planirane višine poslovni direktor klinike stalno
MATERIALNI STROŠKI in STROŠKI VZDRŽEVANJA
5.4.4. Ukrepi za obvladovanje stroškov tujih zavodov
Naše aktivnosti na področju obvladovanja stroškov storitev tujih zavodov so bile usmerjene predvsem v pregled napotitev na mikrobiološke preiskave. Imenovan je bil poseben strokovni tim, ki intenzivno analizira napotitve in pripravlja nabor najdražjih napotitev, ki bodo v izključni pristojnosti odobritve specialista infektologa.
Pregled aktivnosti na področju spremljanja stroškov storitev, z nosilci in roki:
Postavka Ukrep Zadolžen Rok
Vsi teami (zdravniki) morajo biti seznanjeni s cenikom storitev GMS stalno Za 10 finančno najzhtevnejših preiskav se uvede dvojni podpis
(zdravnik naročnik preiskave in najmanj nadzorni zdravnik.) stalno
Zdravnik lahko samostojno podpiše naročilo do vrednosti 150 Evrov,
za večje vrednosti je obvezen sopodpisnik najmanj vodja oddelka stalno
Iskanje naj cenejših izvajalcev storitev, ne glede na to ali so to zunanji
izvajalci ali pa izvajalci v okviru UKC. stalno
stroški inštitutov MF Sprotno preverjanje vrednosti in seznanjanje uporabnikov z vrednostjo naročenih storitev
poslovni direktor klinike in predstojnik KO stalno
storitve ZTM Sprotno preverjanje vrednosti in seznanjanje uporabnikov z vrednostjo naročenih storitev
poslovni direktor klinike in predstojnik KO stalno
STROŠKI STORITEV
5.4.5. Ukrepi na področju racionalizacije stroškov dela:
- zmanjšali smo število nemedicinskega kadra za 1,3 odstotka v službah upravljanja, administrativnih službah, v tehnično – vzdrževalni službi ter v oskrbovalnih službah,
- izvedene so bile številne reorganizacije, uvedla so se nova področja dela v cilju okrepitve strateškega upravlja (služba za kakovost, organizacijo in logistiko),
- administrativno smo omejili odsotnost zaposlenih zaradi izobraževanja na največ 15 dni na leto. Vse izjeme, ki so v strokovnem interesu UKC odobrava strokovna direktorica UKC.
Za uspešno izvajanje sanacijskih ukrepov smo uvedli stimulacijski dodatek.
Merilo za uspešno izvedbo sanacijskih ukrepov je izboljšano stanje oz. premik v pozitivno smer. Uspešne klinike/KO bodo za svoje delo nagrajeni z 1 odstotkom ali največ 2 odstotkoma dodatka za stimulacijo. Neuspešnim klinikam delovna
uspešnost ni dodeljena. Poslovni direktorji ter predstojniki se sami odločajo, kako bodo pridobljeni dodatek za stimulacijo razporedili v okviru OE.
Uspešnost poslovanja ugotavljamo mesečno, dodatek izplačujemo četrtletno.
Na podlagi 6. člena Uredbe Vlade RS o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi zaposlenih v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS. št.
100/06) je Ministrstvo za zdravje UKC Ljubljana izdalo soglasja in sicer zaradi:
- pomanjkanje osebja za izvajanje operacij na odprtem srcu na KO za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika,
- pomanjkanje osebja na KIR, - EDP na Ortopedski kliniki.
- EDP na KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike.
Pregled aktivnosti na področju spremljanja stroškov dela, z nosilci in roki:
Postavka Ukrep Zadolžen Rok
redno delo Novo zaposlovanje mora biti uokvirjemo v planirano število zaposlenih Varianta : zamrznitev stanja dokonca leta na stanje na dan 30.09.2007
poslovni direkor klinike, strokovni direktor klinike in GMS
stalno Vzpostavitev povezave med stroški dela študentov preko študentskega
servisa, zaposlenostjo, nadurami in odsotnostmi. poslovni direktor klinike stalno Pripravljanje, izvanjanje razporedov in evidentiranje na predpisanem
enotnem obrazcu (dosledno upoštevanje postavk Pravilnika, DEPO)
predstojnik KO in
GMS KO stalno
Uvedba fleksibilnega delovnega časa skladno z logistoko procesov. predstojnik KO in
GMS KO 31.10.07
Postavitev časovnega okvira prisotnosti delavcev MF (obstoječe %) Pravilnik 31.10.2007 Zagotovitev enakomerne in uravnotežene obremenitve vseh zaposlenih predstojnik KO in
GMS KO stalno
viški ur Poostren nadzor nad evidentiranjem viška ur kakor tudi nad odsotnostjo
(uvedba obrazca).
predstojnik KO in
GMS KO stalno
Odsotnost zaradi izobraževanja mora odobriti in potrditi predstojnik KO (posameznik se lahko izobražuje maksimalno 12 dni letno)
poslovni direktor klinike in predstojnk KO stalno nadurno delo Uravnavanje obsega nadurnega dela glede na obseg delovnega programa,
zaposlenosti, odsotnosti in storitev štud.servisa
poslovni direktor klinike in predstojnik KO stalno Učinkovita izkoriščenost (vključitev v delovni proces) specializantov,
sekundarijev in mladih raziskovalcev.
poslovni direktor klinike in predstojnik KO stalno
STROŠKI DELA
