Mnogi si prizadevajo za zmanjšanje tiskanih gradiv, saj so se cene klasičnih učbenikov v zadnjih nekaj desetletjih povečale na dvakratno stopnjo inflacije, kar pa je razlog za vedno večjo željo po e-učbenikih (Dwyer, K. in Davidson, M., 2013). Ena od negativnih lastnosti, ki jo navajajo učenci, je tudi teža tiskanih učbenikov, ki vse pogosteje zmoti tudi starše.
E-učbeniki, ki se uporabljajo za poučevanje in izobraževalne namene, so se preselili iz občasne uporabe v razrede, s tem pa je porasla tudi njihova prodaja. Vendar pa se v našem prostoru srečujemo s finančno problematiko, zato je dostop do vsebin, ki bi jih učenci lahko poiskali pri pouku kar na spletu, različnim šolam onemogočen.
26
V naši raziskavi, ki smo jo izvedli na dveh osnovnih šolah, nas je zanimalo, ali bi učenci raje uporabljali elektronske učbenike kot tiskane. Pričakovati je bilo, da bodo učenci izrazili bolj pozitivna stališča do uporabe e-učbenika, vendar je rezultat presenetljiv. Ker med učenci, ki pri pouku biologije uporabljajo elektronske učbenike, in učenci, ki pri pouku biologije ne uporabljajo elektronskih učbenikov, ni statistično pomembnih razlik, ne moremo potrditi naših pričakovanj. Doblerjeva (2015) v eni od študij našteva nekaj razlogov, ki jih učenci navajajo kot prednosti ali slabosti tako tiskanih kot elektronskih učbenikov. Eden izmed učencev kot negativno lastnost e-učbenika navaja, da ga lahko njegova uporaba privede do motečih dejavnikov (Facebook, Pinterest itd.), spet drugi ima raje tiskane učbenike zato, da si besedilo v tiskanemu učbeniku lahko podčrta ter vanj nalepi listek, hkrati pa doda, da pri uporabi elektronske oblike učbenika ni prisotnega fizičnega giba, ki je pomemben za priklic informacij nazaj v spomin. Rezultati Doblerjeve študije (2015) so pokazali, da je vpliv e-učbenika na bralne navade in vedenje učenca pozitiven. 65 odstotkov učencev je povedalo, da je digitalna oblika teksta povečala samo izkušnjo branja in poglobila razmišljanje učenca, medtem ko pa je 25 odstotkov učencev povedalo, da e-učbenik vpliva negativno na njihovo kognitivno zavzetost, kar posledično privede do počasnejšega branja, preskakovanja teksta in hitrejšega odvračanja pozornosti.
V naši raziskavi smo ugotavljali tudi stališča učencev do e-učbenikov glede na spol. Pri tem smo predpostavljali, da bi fantje pri pouku raje uporabljali e-učbenike kot dekleta.
Ugotovili smo, da pri večini trditev ni bilo razlik v ocenah med fanti in dekleti. Zato so se statistično pomembne razlike pojavile le pri nekaj trditvah. Marston, Thrasher in Ciampa (2014) v svoji raziskavi zapišejo, da obstaja velika razlika med spoloma glede zanimanja za tehnologijo, saj naj bi dekleta zanjo izkazovala občutno manj zanimanja in jo tudi sprejemala v manjši meri. Nadaljnje ugotovitve kažejo, da bi lahko bile ženske bolj naklonjene tehnologiji in bi jo hitreje sprejele, če bi bila sama ideja tehnologije drugačna (kreativna in v smeri sodelovanja). To pa nakazuje na dejstvo, da bodo ženske manj verjetneje sprejele tehnologijo kot produktivni pripomoček za razliko od moških. Rezultati študije Martsona idr. (2014) nakazujejo, da obstaja signifikativna razlika med spoloma v verjetnosti uporabe e-učbenika. Ta ugotovitev sovpada z predhodno raziskavo o splošnem sprejetju tehnologije, ki pravi, da je verjetnost, da bo ženska sprejela tehnologijo, manjša od verjetnosti, da bi jo sprejeli moški. V raziskavi Martsona idr. (2014) je bilo ugotovljeno, da bodo moški z večjo verjetnostjo v prihodnosti uporabili e-učbenik kot ženske, tudi ko ugotovijo njegovo uporabnost. Seveda pa je mera predhodnega zadovoljstva za ponovno
27
uporabo e-učbenika pomembna tudi pri ženskah. Tako uporabnost pri moških kot zadovoljstvo pri ženskah korelirata z uporabo vsaj ene izmed značilnosti e-učbenikov.
Čeprav je večja verjetnost ponovne uporabe e-učbenikov pri moških kot pri ženskah, študija nakazuje, da ženske v večji meri in bolj obširno izkoristijo interaktivne lastnosti e-učbenika.
Pri naši naslednji hipotezi, ki smo si jo zastavili, nas je zanimalo, ali sta višina ocene pri pouku biologije ter stališče učencev odvisna. Ugotovili smo, da imajo učenci, ki imajo višje ocene pri pouku biologije, bolj pozitivna stališča do uporabe tiskanih učbenikov kot učenci z nižjimi ocenami. Enako pa ne moremo trditi za mnenje o uporabi e-učbenika. Več slabosti kot prednosti e-učbenika pa navajajo tudi učenci v študiji, ki je raziskovala uporabnost e-učbenika v primerjavi s klasičnim učbenikom. Ugotovili so, da je e-učbenik obremenjujoč za oči in težko berljiv, kot slabost pa navajajo tudi nezmožnost dostopa do računalnika ter težje urejanje zapiskov. Poleg tega so dejali, da se največ naučijo tako, da obiskujejo razred in poslušajo učitelja, ki predava snov (Dwyer, K. in Davidson, M., 2013).
S pomočjo anketnega vprašalnika smo preverili tudi, kakšna so stališča učencev do uporabe e-učbenika pri pouku biologije. Predpostavljali smo, da so stališča učencev, ki pri pouku biologije uporabljajo e-učbenik, bolj pozitivna od učencev, ki le redko ali nikoli ne uporabljajo takih učnih gradiv. Našo predpostavko smo na osnovi rezultatov raziskave zavrnili. Ravno nasprotno pa je v svoji raziskavi s pomočjo analize zbranih podatkov ugotovila Doblerjeva (2015). Spraševala se je, ali so e-učbeniki za učenca pozitivna izkušnja ali pa je nasprotno. V raziskavi so bili učenci vprašani o prednostih e-učbenika pred njegovim branjem in po branju. Rezultati so pokazali, da se je naklonjenost učencev do e-učbenika po branju le tega povečala na 50 odstotkov.
Načinov poučevanja, ki jih imajo učitelji, da bi učence pri pouku čimbolj motivirali, je veliko. Sama menim, da je kombinacija klasičnih in e-učnih gradiv najboljši način, ki bo poskrbel za razgibanost učne ure in popestritev. Sodeč po rezultatih lahko sklepamo, da učencem manjka informiranost s področja e-učbenikov in znanje o le-teh, za kar pa je potrebna učiteljeva podpora. Ravno zato pa sem mnenja, da bi si učitelji morali dovoliti uporabljati nove didaktične pripomočke, ki bi jim lahko delo tudi olajšali.
Zbrani podatki naše raziskave kažejo, da razlike v stališčih učencev, ki v povprečju pri pouku biologije uporabljajo elektronski učbenik, in učencev, ki pri pouku ne uporabljajo
28
elektronskih učbenikov, niso statistično pomembne. Večje razlike v stališčih učencev bi se kazale, če bi bil naš vzorec anketiranih večji. Pri tem bi bilo dobro, če bi lahko anketirali več različnih šol in učence različnih starosti. Mogoče bi se mnenja učencev spremenila, če bi v razredu pred anketiranjem izvedli šolski uri z enako vsebino, s tem da bi eno izpeljali po tradicionalnem načinu, drugo pa z e-učnimi enotami.
Menimo, da lahko diplomsko delo služi nadaljnjemu raziskovanju področja uporabe e-učbenikov pri nas, njihovi vpeljavi v šole in primerjavi znanja. Zanimiva bi bila tudi raziskava o kvaliteti znanja, ki ga učenec pridobi pri učenju iz tiskanega in elektronskega učbenika.
29