PRI POUKU BIOLOGIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

TAMARA SAKOVIČ

PRIMERJAVA STALIŠČ OSNOVNOŠOLCEV DO UPORABE TISKANIH IN ELEKTRONSKIH UČBENIKOV

PRI POUKU BIOLOGIJE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOLOGIJA IN KEMIJA

TAMARA SAKOVIČ

MENTOR: doc. dr. Iztok Tomažič

PRIMERJAVA STALIŠČ OSNOVNOŠOLCEV DO

UPORABE TISKANIH IN ELEKTRONSKIH UČBENIKOV PRI POUKU BIOLOGIJE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

i

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču za strokovno pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge ter vso moralno podporo.

Posebna zahvala gre tudi vsem tistim, ki so verjeli vame in me spodbujali v vseh letih študija, mi stali ob strani ter mi nudili pomoč, ko sem to potrebovala.

ii

POVZETEK

Ker se v šole vse pogosteje uvaja uporaba e-učbenikov, smo v diplomskem delu želeli ugotoviti, kakšna so stališča osnovnošolcev do uporabe tiskanih in elektronskih učbenikov pri pouku biologije. Stališča učencev smo primerjali glede na spol, ocene pri pouku biologije in glede na to, ali učenci pri pouku uporabljajo e-učbenik ali pa uporabljajo tiskani učbenik.

V diplomskem delu smo se osredotočili na učence predmetne stopnje 8. razreda dveh osnovnih šol iz okolice Ljubljane. Anketirali smo učence ene osnovne šole, ki pri pouku biologije uporabljajo e-učbenike, in učence iz druge osnovne šole, ki se poslužujejo klasičnega izobraževanja s pomočjo tiskanega učbenika. Z analizo anketnih vprašalnikov smo pridobili menja učencev, ki lahko služijo za dodatne raziskave o tem, kakšno mesto bi zasedli e-učbeniki v šolski praksi, če bi popolnoma nadomestili tiskane učbenike.

Ugotovili smo, da v splošnem ne moremo trditi, da bi učenci raje uporabljali e-učbenik kot tiskani učbenik. Nekoliko večja naklonjenost do e-učbenikov je razvidna s strani deklet. Na stališča učencev do uporabe učbenikov vpliva tudi ocena. Učenci, z visoko oceno imajo tako bolj pozitivna stališča do uporabe tiskanih učbenikov pri pouku biologije. Enako pa ne moremo trditi za e-učbenike. Zavrnili pa smo tudi predpostavko, da imajo učenci, ki pri pouku biologije uporabljajo e-učbenike, bolj pozitivna stališča kot učenci, ki redko ali nikoli ne uporabljajo takih učnih gradiv.

KLJUČNE BESEDE: e-učbenik, tiskani učbenik, stališča, učenci

iii

ABSTRACT

Since the schools are increasingly introducing e-textbooks into their practice, we wanted to investigate the attitudes of primary school students about the use of the printed and electronic textbooks in biology instruction. Studets' attitudes were compared according to gender, students' grades in subject of biology and if they use e-textbook in biology instruction or not.

In this thesis, we focused on the 8^th grade students of two primary schools in the surrounding area of Ljubljana. We interviewed pupils of one primary school which are using e-textbooks, and students from other primary school, which are using classical education with the use of a printed textbook in biology instruction. By analyzing the questionnaires we gained information that can serve for additional research about the role, e-textbooks would have in schools, if they would completely replace printed textbooks.

In general, we can not state that students would prefer to use e-textbook over a printed textbook. Slightly higher acceptance of e-textbooks was found for girls. Students' grades signifficantly affect their attitudes about the use of textbooks. Students with higher grades show higher acceptance of printed textbooks in biology instruction. But the later is not true for the acceptance of e-textbooks. Students who are using e-textbooks in biology instruction do not show more positive attitudes than students who never or rarely use such learning materials.

KEYWORDS: e-textbook, printed textbook, attitude, students

KAZALO

ZAHVALA ... i

POVZETEK ... ii

ABSTRACT ... iii

1. UVOD ... 1

2. PREGLED LITERATURE ... 2

2.1. Definicija učbenika ... 2

2.1.1. Kakovosten učbenik ... 3

2.1.2. Elektronski učbenik ... 4

3. EMPIRIČNI DEL ... 10

3.1. NAMEN IN CILJI ... 10

3.2. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 10

3.3. METODOLOGIJA DELA ... 10

3.3.1. Raziskovalna metoda ... 10

3.3.2. Raziskovalni vzorec ... 10

3.3.3. Postopki zbiranja podatkov ... 11

3.3.4. Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov ... 11

4. REZULTATI Z DISKUSIJO ... 12

4.1. Analiza podatkov glede na zastavljene hipoteze ... 12

5. RAZPRAVA IN SKLEPI ... 25

6. LITERATURA ... 29

KAZALO PONAZORITEV

KAZALO TABEL

Tabela 1: Deskriptivna statistika vzorca glede na spol in razred učencev ... 11 Tabela 2: Statistična analiza posameznih trditev o priljubljenosti e-učbenikov glede na njihovo uporabo pri pouku biologije ... 13 Tabela 3: Statistična analiza posameznih trditev glede na spol za učence, ki pri pouku uporabljajo in ne uporabljajo e-učbenika, ter vse učence ... 15 Tabela 4: Statistična analiza posameznih trditev glede na oceno pri pouku biologije (tiskani učbenik) ... 18 Tabela 5: Statistična analiza posameznih trditev glede na oceno pri pouku biologije (e- učbenik) ... 20 Tabela 6: Statistična analiza posameznih trditev glede na pogostost uporabe e-učbenika pri pouku biologije ... 23

1

1. UVOD

Razvoj informacijske tehnologije je spremenil človekovo življenje na vseh področjih našega delovanja, tudi v izobraževanju. Z novimi tehnologijami postaja e-izobraževanje vse bolj uveljavljen način pridobivanja novega znanja (Pekušek Cvikl, 2006). Zato lahko predvidevamo, da bo nadaljnji razvoj spletnega učbenika nadomestil tradicionalni učbenik v današnji obliki in pomenu. Učbenik je temeljni pripomoček za poučevanje v procesu raziskovalnega učenja, saj učencem pomaga pri drugačnem razumevanju in jim izboljša pogled na svet (Turk Škraba, 2005). Poleg tega ima učbenik neposreden vzgojni vpliv na razvoj umske sposobnosti učenca, predvsem na njegovo kritično, dialektično in ustvarjalno mišljenje, ki je nujno za dojemanje bistva stvari in pojavov. V sodobni šoli ima učbenik formativno in informativno funkcijo. Od učitelja pa je odvisno, kako bo v vzgojno izobraževalne namene vključeval primerne učne medije in metode in koliko bo upošteval dejstvo, da ni edini učni vir in posrednik.

V nalogi smo proučili stališča osnovnošolcev do uporabe tiskanih in elektronskih učbenikov pri pouku biologije ter ugotavljali, katera od oblik izobraževanja (klasično ali e- izobraževanje) se učencem zdi primernejša.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo pregledali strokovno literaturo domačih ter tujih avtorjev. Sledi empirični del, ki temelji na raziskavi, opravljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. V tem delu so podrobneje predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, s katerimi smo ugotavljali stališča osnovnošolcev do uporabe tiskanih in elektronskih učbenikov glede na spol, uporabo ali neuporabo elektronskega učbenika pri pouku in višino ocene pri biologiji.

V diskusiji je predstavljena povezava med ugotovitvami naše raziskave in ugotovitvami drugih raziskav.

2

2. PREGLED LITERATURE

Skozi zgodovinski razvoj izobraževanja je imel učbenik posebno spreminjajočo se vlogo na področju teorije učenja in poučevanja (Skela, 2008: 155). V pravilniku o potrjevanju učbenikov (2006, 2. člen) je učbenik definiran kot osnovno učno gradivo, v katerem je zbrana strokovna literatura opredeljena v učnem načrtu oziroma katalogu znanj in je nepogrešljiv pripomoček za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev vsakega predmeta ter minimalnih standardov znanja. V okviru šolskega izobraževanja zavzema učbenik osrednje mesto, v katerem so podane znanstvene in strokovne vsebine poenostavljene s pomočjo didaktične transformacije zaradi različnega namena in različnih potreb (Strmčnik, 2001).

Avtorji učbenike pogosto obravnavajo kot učno sredstvo, ki obsega vse objekte za uporabo pri pouku, tako učila kot tudi učne pripomočke. Nekateri didaktiki pa si pri definiciji in umestitvi učbenika nasprotujejo, saj sam pojem kot tak ne more biti enoznačen, ampak je povezan z njegovimi funkcijami v procesih učenja in poučevanja.

Zato okvirno učbenik opredelimo kot učno sredstvo, ki ga učitelj lahko vključi v vse etape učnega procesa in kot učni vir samostojne učne dejavnosti učenca, ki kot del izobraževalne tehnologije pripomore k učinkovitosti pouka in samostojnega učenja (Kovač, Šebart, Krek, Štefanc in Vidmar 2005). Strmčnik (2001) pravi, da so z učnim načrtom najbolj neposredno povezani navodila, učbeniki in priročniki, pri tem pa je učbenik drugi uradni usmerjevalni instrument, poleg učnega načrta, nad katerim imajo nadzor šolske oblasti.

Tako je učbenik v prvi vrsti učilo, s katerim učenci delajo sami in generator reprodukcije za učitelja, na katerega se naslanja med izvajanjem pouka. Kljub nepogrešljivosti učbenika pa je spreminjanje učnega načrta in doseganje učne diferenciacije z vidika oviranja ustvarjalnosti učitelja zelo pomembno. Če pa Strmčnik označi učbenik kot usmerjevalni instrument, ga Poljak (1983) uvrsti v nižjo izobraževalno tehnologijo, pri čemer trdi, da je izhodišče izobraževalne tehnologije ugotovitev, kjer človek z uporabo nove tehnike na vseh področjih človekove dejavnosti izboljša svoje delo in delovni učinek. S širjenjem in napredkom izobraževanja s sodobno tehniko je tako možno najti izhod iz številnih kriz v sistemu izobraževanja in spoznanj, da lahko material namesto učitelja uspešno opravlja izobraževalno funkcijo.

3

Prav tako kot Kovač idr. (2005) tudi Poljak (1983) navajajo, da učenci učbenik uporabljajo za izobraževanje in samoizobraževanje, pri čemer pa mora biti ta ustrezno didaktično oblikovan in pisan na podlagi predpisanega učnega načrta in predmetnika.

Učbenik brez omenjenih značilnosti ni učbenik oziroma osnovna šolska knjiga.

2.1.1. Kakovosten učbenik

Seveda pa vsak učbenik ni nujno tudi kakovosten učbenik. Njegova kakovost je z vidika spodbujanja različnih področij otrokovega razvoja (socialno, moralno, čustveno in spoznavno) in učenja nujno potrebna. Kovač idr. (2005) menijo, da je za presojo didaktične ustreznosti potrebno najti stabilno referenčno točko, to vlogo pa bi lahko pripisali didaktičnim načelom. ≫Učbenik mora biti torej zasnovan tako, da učencu ne prinese

≫vsega znanja na platnu≪, ampak ga postavlja v položaj, ko mora do nekaterih (spo)znanj priti s samostojnim delom in s svojo iniciativo. V ozadju te zahteve je predpostavka, da bo znanje, do katerega bodo učenci prišli sami, s svojo ≫raziskovalno≪ dejavnostjo, tudi trdnejše in stabilnejše, kot je golo memoriranje vnaprej posredovanih ≫resnic≪.≪

(Marentič Požarnik, 2000, str. 12, v Učbeniki in družba znanja, 2005). Kakovostna učna gradiva morajo vsebovati kakovostna besedila in slikovna gradiva, ki vključujejo miselne naloge in s tem njihovo mišljenje povezujejo s socialnim vedenjem ter razumevanjem.

Medved Udovič, Cotič in Cencič (2008) so zapisale, da bi moral vsak učbenik spodbujati otrokovo divergentno in konvergentno mišljenje, ustvarjalnost, razumevanje definicij ter oblikovati logično-matematične izkušnje, ki otrokom omogočajo, da razvijejo miselne in spominske strategije v procesu reševanja raznovrstnih nalog. Kovač idr. (2005) pa so mnenja, da naj bi učbenik učencu pripomogel k priklicu in refleksiji predznanja, s svojo vsebino zbudil zanimanje za učenje ter tako pomagal pri nadaljnjem samostojnem poglabljanju in utrjevanju šolske razlage. Izhodišče za dosego učenčevih operativnih ciljev je torej kakovosten učbenik, ki je napisan in prilagojen povprečnemu učencu. Učbenik ni več knjiga, ki bi ji morali slepo slediti. Res da imajo učitelji v učnih načrtih postavljene cilje in standarde znanja, vendar pa pot in vsebino do ciljev izbirajo sami in imajo tako rekoč strokovno avtonomijo. Lahko rečemo, da so kakovostni učbeniki za založnike nekakšna »zlata jama«, katerih interes je, da bo le tak dolgo preživel na trgu brez dodatnih stroškov. V nasprotju z ostalimi avtorji pa Poljak (1983) glede na kvaliteto imenuje dve vrsti učbenikov: tradicionalne in sodobne učbenike. Pri tem pa razloži, da je za tradicionalne učbenike značilno, da so v njem zgolj navedene znanstvene vsebine v neki

4

brez razsežni znanstveni sistematiki, tak učbenik pa je primeren za tradicionalni pouk.

Nasprotno pa velja za sodoben učbenik, ki je oblikovan z vidika integralne sodobne didaktične teorije, kjer pa spet razlikuje celostne in razvejane učbenike.

2.1.2. Elektronski učbenik

Internet postaja vedno bolj pomemben vir informacij in če danes želimo hiter dostop do neke informacije, je internet naša prava izbira. Tako odrasli kot najstniki posegamo v veliki meri po posredni komunikaciji preko interneta s pomočjo različnih elektronskih naprav. Pri učenju in iskanju informacij pa lahko naletimo na težavo, saj vsaka pridobljena informacija ni nujno veljavna. Najbolj veljavni interaktiven elektronski vir informacij, ki ga lahko učenci uporabljajo za učenje pa je potrjen elektronski učbenik (Krog, 2014).

Elektronski učbenik, za katerega se uveljavlja tudi besedna zveza e-učbenik, predstavlja učbenik v elektronskem mediju, v njem pa najdemo veljaven vir podatkov z ustrezno vsebino za posamezne izobraževalne programe. Za izraz e-učbenik se uporablja več definicij. Ena izmed njih je opredeljena v izhodiščih za izdelavo e-učbenikov:

≫E-učbenik opredeljujejo različne definicije, ki so pogojene tako z razvojem tehnologije, spreminjajočimi se potrebami in koncepti v izobraževanju kot s pričakovanji učiteljev in učencev ter pogledi raziskovalcev tega področja. S tehničnega vidika se pojem e-učbenika (ang.e-textbook) uporablja za učbenik v elektronskem formatu, ki ga je možno uporabljati na računalniku in se ga lahko shrani na nosilcih podatkov kot npr. na zgoščenkah. Po tej definiciji je e-učbenik podoben e-knjigi (ang. e-book), elektronski obliki tiskane knjige, ki prednost digitalnega medija izkorišča le v smislu digitalizacije zapisa ter boljše in hitrejše prenosljivosti in dostopnosti. E-učbenik tako lahko opredelimo kot digitalni učni vir, kot učno sredstvo v elektronskem mediju, ki v celoti nadomesti tiskani medij, za njegovo uporabo pa so potrebna določena tehnična sredstva.≪ (Kreuh, Kač in Mohorčič, str. 7).

Ponekod se za e-učbenik uporablja tudi izraz digitalni učbenik, kjer govorimo o učbeniku v digitalnem učnem viru, ki spodbuja aktiven procese učenja na inovativen način.

Razlika med tiskanim učbenikom in e-učbenikom pa ni le v večpredstavnosti in interaktivnosti, pač pa tudi v dostopnosti na svetovnem spletu. Govorimo torej o nekakšni digitalizaciji besedila učbenika in njegovega nadgrajevanja v slikovna in zvočna gradiva

5

ter videoposnetke in animacije. Digitalizacija učbenika učencu omogoča prikazovanje različno zahtevnih vsebin glede na njegovo diferenciacijo in mu na tak način daje povratno informacijo o uspešnosti rešenih nalog. Te razlike pa poudarja tudi Kreuh idr. (2011) in med drugim pove, da ima e-učbenik za razliko od klasičnih besedil tudi interaktivne (igre, simulacije ...) in multimedijske gradnike (video, zvočni zapisi, različne animacije …).

Tako lahko z uporabo sodobne izobraževalne tehnologije razbremenimo učitelje in v učencih spodbudimo raziskovalno izobraževanje preko spleta.

Ljudje smo si med seboj različni in seveda smo si različni tudi v načinu sprejemanja sporočil, saj vsak posameznik ubira način študija, ki mu je najbližji. Krašna (2010, v Brajša 1993) definira tri kategorije oziroma tipe:

− vidni (vizualni) tip zavzema 35% populacije, ki jim slike, grafike, animacije filmi in druge vizualne vsebine predstavljajo najpomembnejše gradivo za učenje,

− slušni (avditivni) tip zavzema 25% populacije. Za take ljudi je pomembno, da so prisotni na predavanjih, različnih razpravah in se pri učenju poslužujejo zvočnih učnih vsebin,

− čustvenogibalni (kinestetični) tip zavzema 40% populacije. To so praktični ljudje, ki se največ naučijo iz demonstracij, eksperimentalnih predavanj in si zapomnijo največ s praktičnim delom v skupinah ali posamič.

Z uporabo multimedije lahko pri učencih spodbudimo čutno izkustvo tako, da učno enoto predstavimo drugače in pri tem učitelja razbremenimo njegovega dela. Pomembno pri tem pa je, da lahko z vsakim elektronskim učnim gradivom, ki vsebuje interaktivno multimedijo, približamo resničnost vsakemu tipu učenca navedenem zgoraj (Krašna, 2010).

Študentje se vedno pogosteje odločajo za uporabo e-učbenikov, saj naj bi bila njihova uporaba bolj zanimiva, učenje pa uspešnejše od standardnega. Kljub temu da je lahko uporaba e-učbenika bolj motivirajoča, pa ta ne pripomore nujno do boljšega znanja v primerjavi z uporabo tiskanega učbenika. Rockinson- Szapkiw, Courduff, Carter in

6

Bennett (2013) so v primerjalni študiji o vplivu elektronskega in tradicionalnega tiskanega učbenika na učenje študentov ugotovili, da se le-ti vedno pogosteje odločajo za izbiro e- učbenika kot alternativnega tiskanega učbenika. V raziskavo je bilo vključenih 538 univerzitetnih študentov z znanim učnim uspehom, ki so zaključili spletno ocenjevanje, ki je vsebovalo vprašanja, ki so se nanašala na izbiro učbenikov, njihovo uporabo in učne navade. Rezultati niso pokazali bistvene razlike med učenimi dosežki dveh skupin, kar kaže na to, da je e-učbenik enako učinkovit kot tiskani učbenik. Razlika pa se pojavi pri študentih, ki so za svoje izobraževanje izbrali e-učbenik, saj imajo bistveno višje afektivno in psihomotorično učenje kot študentje, ki so se odločili za uporabo tradicionalnih tiskanih učbenikov. Prav zato pa imajo študentje, ki uporabljajo e-učbenike, v primerjavi s študenti, ki uporabljajo tiskani učbenik, hitrejši način usvajanja znanja, so bolj spretni in se hitreje učijo raznih veščin. Te ugotovitve so povezane s predhodnimi raziskavami, ki so nakazovale, da imajo univerzitetni študentje, ki za razredne aktivnosti uporabljajo e- učbenik, enak ali celo boljši občutek za učenje kot študentje, ki uporabljajo tiskani učbenik za enake aktivnosti. Doering, Pereira in Kuechler (2012) so ugotovili, da premik e- učbenika v visokošolsko izobraževanje omogoča študentu boljši stik z obsežno temo, drugačen način razmišljanja in kar je najpomembnejše, lahko služi kot nadomestek predavanja, izboljša komunikacijo študenta in način, kako se ta vključuje v različne dejavnosti.

Večina učiteljev je odraščala v času pred računalniki in niso nikoli doživeli uporabo tehnologije v učilnicah, zato Doering idr. (2012) trdijo, da je za prilagoditev in spremembo poučevalnega sloga in seveda učnega načrta potrebna velika predanost, prizadevanje in mnogo razumevanja vseh učiteljev, ki so študentom pripravljeni ponuditi nove priložnosti in izzive v novih učnih okoljih in hkrati zadovoljiti vse potrebe študenta.

Čeprav so se e-učbeniki ter naprave, ki nam omogočajo, da lahko upravljamo z njimi, izboljšale v zadnjih letih, je treba opozoriti, da je uporaba e-učbenikov pri pouku v šolah nova paradigma, zlasti v državah v razvoju (Embong, Noor, Hasmin, Ali in Shaari, 2012).

Kljub temu da je izkušnja z e-učbeniki in tiskanimi učbeniki v nekaterih primerih podobna, v nekaterih pa drugačna, se zaradi stroškov in poznavanja tiskanih različic vsaj štirje od petih študentov raje odločijo za rabo tiskanega učbenika (Rockinson-Szapkiw idr., 2013). S povečanjem možnosti lažjega dostopanja do učbenika v elektronskem formatu, ki ga je možno uporabljati na cenovno dostopnih računalniških napravah, naj bi s tehničnega vidika

7

z ustrezno in smiselno uporabo vseh gradnikov vplivali na dvig nivoja afektivnega in psihomotoričnega učenja ter še dodatno izboljšali stopnjo kognitivnega učenja, kar bi sčasoma povečalo število študentov, ki bi učenje iz tiskanega učbenika nadomestili z učenjem iz e-učbenika.

V eni izmed angleških študij, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, ali lahko e-učbenik otrokom pomaga pri učenju, je bilo ugotovljeno, da lahko uporaba e-učbenikov v izobraževalne namene vpliva na učenje in razumevanje učencev (Maynard in Cheyne, 2005). Raziskava je vključevala 60 učencev iz štirih lokalnih šol, ki so bili razdeljeni v 5 skupin. Zagotovljeno je bilo, da so njihove splošne, bralne in računalniške spodobnosti znotraj skupin mešane. Ena podskupina je uporabljala tiskane učbenike, druga podskupina pa e-učbenik na prenosnem računalniku. Da pa bi bili rezultati primerjalne raziskave med tiskanim učbenikom in e-učbenikom čim bolj natančni, sta različici obeh učbenikov morali biti kar se da enaki.

Udeležence raziskave so po skupinah posedli okrog velike mize bodisi s tiskanim učbenikom bodisi z e-učbenikom in jim za seznanjanje z njimi dali 15 minut časa, pri tem pa so jih preizkušali z vrsto enakih vprašanj za vse udeležence, ki so se nanašala na njihovo razumevanje in sposobnost iskanja virov.

Rezultati raziskave kažejo, da je pri vseh petih skupinah, ki so kot edini vir uporabljali elektronski učbenik, skupno dosežena višja ocena v primerjavi s skupino, ki je uporabljala tiskani učbenik. Ravno tako pa so udeleženci pri reševanju individualnega preizkusa znanja dosegli višje ocene v primerjavi s tistimi, ki so uporabljali tiskani učbenik.

Zbrani podatki raziskave pojasnjujejo, da so učenci, ki so uporabljali e-učbenik za iskanje odgovorov v skupini porabili več časa, kot učenci, ki so uporabljali tiskani učbenik, prav tako pa tri skupine od petih niso uspele odgovoriti na vsa vprašanja v razpoložljivem času.

Večina je imela težave pri iskanju vsebine, največkrat pa so čas izgubljali pri ponovnem iskanju po nesrečnem zaprtju programa. To pomeni, da kljub temu da ima e-učbenik kazalo vsebine, le-to ni učinkovito kot je učinkovito kazalo z vsebino, vključeno v tiskani učbenik, ki nam omogoča hitro in enostavno pot do določene teme. Čeprav pa so skupine, ki so uporabljale tiskani učbenik, prej zaključile nalogo, kot skupine, ki so uporabljale e- učbenik, njihovi odgovori niso bili tako podrobni in pravilni.

8

Zanimivo je tudi, da je skupinsko delo bolj produktivno in strukturirano za tiste učence, ki uporabljajo e-učbenik saj so le ti pri njihovem delu boj umirjeni in zavzeti za delo, kot tisti učenci, ki uporabljajo tiskani učbenik.

Rezultati študije poudarjajo nekatere prednosti, povezane z uporabo e-učbenika v izobraževalne namene, in njegovo efektivnost pri učenju učenca ter njegovem razumevanju. Ti učenci so v povprečju dosegli višje ocene in pri reševanju testa z večimi izbirami dosegli boljše rezultate. Bistvena razlika med spoloma je pokazala, da so dekleta dosegla višje ocene v primerjavi z dečki, ne glede na knjižni vir, ki so ga uporabili, čeprav je bilo pričakovano, da so fantje pri reševanju računalniških nalog uspešnejši od deklet. Vsi udeleženci raziskave so se strinjali, da je uporaba e-učbenika pri učenju bolj zanimiva in za učenje bolj motivirajoča kot uporaba tiskanega učbenika (Maynard in Cheyne, 2005).

Pozitivne rezultate vpeljave e-učbenikov v šole navaja tudi študija, v kateri so merili percepcijo vsakega študenta glede tega, v kolikšni meri e-učbenik pomaga pri učenju oziroma olajša učenje, kako dobro spodbudi učenčevo vpletenost v samo učenje in v kolikšni meri izboljša sam rezultat učenja. Rezultati raziskave pričajo o tem, da e-učbeniki povečajo učenčevo izkušnjo učenja po dveh komplementarnih poteh. Tako prvič direktno povečajo učenčev rezultat učenja in drugič, delujejo na učenca kot mediator oziroma posrednik med pomočjo pri učenju in rezultatom učenja, če učenci uporabljajo e-učbenike med samim poukom. Seveda pa uspešna vpeljava e-učbenikov od šol zahteva tudi, da priskrbijo ustrezne pripomočke (npr. računalnike) in učitelje, ki aktivno spodbujajo učence k uporabi le-teh. Pri tem učenje ni samo vsrkavanje znanja, temveč je dinamičen in interaktiven proces, tako kot tudi e-učbeniki niso samo elektronske verzije tiskanih učbenikov, ampak omogočajo podlago za študente, da se le- ti bolj zavzamejo pri procesu učenja. Opisna statistika študije pokaže, da imajo študentje v obeh skupinah enako zaznavo o e-učbenikih in da so tisti, ki so uporabljali e-učbenik pri pouku, izkusili večjo raven vpletenosti v sam pouk, vendar so imeli tudi manjša pričakovanja glede učnih rezultatov kot tisti študentje, ki niso uporabljali e-učbenikov pri pouku (Sun, Flores in Tanguma, 2012).

Hren (2012) v prispevku Stanje na področju e-učbenikov v Sloveniji zapiše, da tudi sama občasno uporablja e-učbenika pri poučevanju matematike. Izpostavi pozitivno lastnost dopisovanja, obkroževanja in beleženja pomembnih stvari v učbenik ter pripravo lastnega elektronskega gradiva za določeno učno enoto. Po drugi strani pa trdi, da je gradivo precej

9

statično, saj ne omogoča različnih spletnih povezav ter interaktivnih vaj, ki odločajo o učenčevi aktivnosti. S pomočjo anketnega vprašalnika o uporabi e-učbenikov je bila izvedena tudi krajša raziskava, sestavljena iz osmih vprašanj zaprtega in odprtega tipa, na katera pa so odgovarjali učitelji petih osnovnih šol. Vprašanja so se na nanašala na uporabo IKT pri pouku, poznavanje in uporabo le-teh. Rezultati vprašalnikov so pokazali, da večina uporablja IKT le občasno. Razlika v uporabi se pojavi v starosti. Največ učiteljev aktivno uporablja IKT v starosti med 30 in 39 let, kar kaže na to, da sta starost in uporaba IKT pri poučevanju tesno povezani spremenljivki. Če povzamemo, mlajši učitelji od 30 let in starejši učitelji od 39 let v povprečju najmanj uporabljajo IKT v procesu poučevanja, kar pa vpliva na kakovost in učinkovitost izobraževanja. Učitelji, ki pri poučevanju in pripravi na pouk e-učbenika ne uporabljajo, so kot razlog neuporabe le-tega navedli, da e-učbenik za njihov predmet ni na voljo ali da ne vidijo prednosti v uporabi e-učbenika. Nekateri celo navajajo, da nimajo ustreznih didaktičnih pripomočkov za uporabo e-učbenikov v šolskem prostoru. Velikokrat pa je razlog ne uporabe e-učbenikov zgolj zaradi nepoznavanja možnosti, ki nam jih e-učbenik nudi.

10

3. EMPIRIČNI DEL

Namen raziskovalnega dela je natančneje proučiti stališča osnovnošolcev do uporabe elektronski in tiskanih učbenikov pri pouku biologije ter ugotoviti, katera od oblik izobraževanja (klasično ali e-izobraževanje) se učencem zdi primernejša.

3.2. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

H. 1: Predpostavljamo, da bi učenci pri pouku biologije raje uporabljali elektronske učbenike kot tiskane.

H. 2: Predpostavljamo, da bi fantje pri pouku raje uporabili elektronske učbenike kot dekleta.

H. 3: Predpostavljamo, da imajo učenci, ki imajo višje ocene pri biologiji, bolj pozitivna stališča do uporabe učbenikov kot učenci z nižjimi ocenami, ne glede na tip učbenika.

H. 4: Predpostavljamo, da imajo učenci, ki pogosteje pri pouku biologije uporabljajo e- učbenike, bolj pozitivna stališča do njihove uporabe kot učenci, ki redko ali nikoli ne uporabljajo takih učnih gradiv.

3.3. METODOLOGIJA DELA

3.3.1. Raziskovalna metoda

Uporabili smo deskriptivno kavzalno – neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja

3.3.2. Raziskovalni vzorec

Raziskava je bila izvedena na dveh osnovnih šolah iz okolice Ljubljane. Anketne vprašalnike so izpolnjevali učenci 8. razredov. Učenci ene osnovne šole pri pouku biologije uporabljajo e-učbenike, medtem ko se učenci iz druge osnovne šole poslužujejo klasičnega izobraževanja s pomočjo tiskanega učbenika.

11

Tabela 1: Deskriptivna statistika vzorca glede na spol in razred učencev 8. razred

e-učbenik

8. razred tiskani učbenik

spol f f % f f %

moški 27 51 % 28 53 %

ženski 26 49 % 25 47 %

skupaj 53 100 % 53 100 %

V raziskavo je bilo vključenih 106 učencev, od tega 53 učencev, ki uporabljajo e-učbenik in 53 učencev, ki pri pouku biologije uporabljajo tiskani učbenik.

Iz tabele je razvidno, da je število anketiranih učencev glede na spol skoraj identično.

3.3.3. Postopki zbiranja podatkov

Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno in individualno.

3.3.4. Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Vprašalnik v prvem delu vsebuje vprašanje o spolu učencev.V drugem delu so nas zanimali naslednji podatki: ali pri pouku biologije uporabljajo e-učbenike ali ga ne uporabljajo, kakšno oceno imajo pri biologiji in kako pogosto uporabljajo e-učbenik pri pouku biologije. Tretji del vprašalnika pa je bil namenjen stališčem učencev do tiskanih učbenikov, elektronskih učbenikov in biologije. Za merjenje stališč smo uporabili izbrane trditve, katerih ocenjevanje je temeljilo na 5-točkovni Likertovi lestvici.

Anketo smo izvedli na dveh osnovnih šolah, kjer so bili vključeni učenci predmetne stopnje 8. razreda. Podatki so bili vneseni v program Microsoft Excel in statistično obdelani s programom SPSS na nivoju deskriptivne in interferenčne statistike (neparametrični preizkusi). Izvedli smo analizo posameznih in skupnih trditev glede na spol, oceno pri pouku biologije, pogostost uporabe elektronskega učbenika in glede na to, ali učenci pri pouku biologije uporabljajo elektronski učbenik ali ga ne uporabljajo. Pri tem smo preverjali stališča učencev do uporabe elektronskih in tiskanih učbenikov.

12

4. REZULTATI Z DISKUSIJO

Rezultate, ki smo jih dobili na podlagi anketnih vprašalnikov, so predstavljeni v nadaljevanju diplomskega dela.

V analizi posameznih trditev smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko (aritmetične sredine in standardne napake) in ustrezne neparametrične preizkuse (Mann-Whitney U preizkus in Kruskal – Wallisov H preizkus). S statistično analizo smo preverili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi ocenami glede na zastavljene neodvisne spremenljivke.

4.1. Analiza podatkov glede na zastavljene hipoteze

V anketnem vprašalniku, v katerem je večinski del vprašanj izdelan po 5-stopenjski Likertovi lestvici, smo vprašali udeležence o njihovih stališčih do uporabe elektronskih in tiskanih učbenikov pri pouku biologije.

Hipoteza 1: Predpostavljamo, da bi učenci pri pouku biologije raje uporabljali elektronske učbenike kot tiskane.

Na podlagi rezultatov, ki so razvidni iz tabele 2, vidimo, da ni statistično pomembnih razlik (vse p>0,05) med učenci, ki pri pouku biologije uporabljajo elektronske učbenike, in učenci, ki pri pouku biologije ne uporabljajo elektronskih učbenikov, zato predpostavljene hipoteze ne moremo potrditi. Zbrani podatki kažejo, da imajo v povprečju učenci, ki pri pouku biologije uporabljajo elektronski učbenik, nekoliko bolj pozitivna stališča do uporabe elektronskega učbenika, vendar razlike niso statistično pomembne. Razlike so najbolj očitne pri dveh trditvah; pri trditvi »brskanje po e-učbenikih je hitrejše kot pri tiskanih učbenikih« (p=0,069) in trditvi: »pri pouku biologije bi raje delal-a z e-učbenikom kot s tiskanim učbenikom« (p=0,066) in se približuje p vrednosti 0,05. Na podlagi teh dveh vrednosti, lahko domnevamo, da bi statistično pomembna razlika lahko obstajala vsaj pri teh dveh trditvah, če bi bil naš vzorec anketiranih večji.

13

Tabela 2: Statistična analiza posameznih trditev o priljubljenosti e-učbenikov glede na njihovo uporabo pri pouku biologije

TRDITEV

Ne

uporabljajo Uporabljajo Skupaj Mann-Whitney preizkus

M SN M SN M SN Z P

Brskanje po e-učbenikih je hitrejše kot pri

tiskanih učbenikih. 3,1 0,20 3,6 0,19 3,4 0,14 -1,821 0,069

Pogosto kot vir bioloških informacij uporabljam

e-učbenik in redko tiskane učbenike. 2,8 0,19 3,2 0,16 3,0 0,12 -1,639 0,101 E-učbeniki omogočajo sprotno posodabljanje

vsebine in seznanitev z novostmi, medtem ko to pri tiskanih učbenikih to ni mogoče.

3,2 0,18 3,5 0,17 3,4 0,13 -1,414 0,157 Listanje e-učbenika je enostavnejše kot listanje

tiskanega učbenika. 3,0 0,18 3,4 0,19 3,2 0,13 -1,599 0,110

Pouk biologije z uporabo e-učbenika mi je bolj

všeč kot pouk z uporabo tiskanega učbenika. 3,0 0,18 3,2 0,19 3,1 0,13 -0,702 0,483 Veliko bolj ustrezno se mi zdi delo z e-učbeniki

kot pa delo s tiskanimi učbeniki. 3,0 0,18 3,2 0,18 3,1 0,13 -0,840 0,401 Pregledovanje fotografij v e-učbeniku je

enostavnejše kot v tiskanem učbeniku. 3,3 0,19 3,5 0,19 3,4 0,13 -0,792 0,429 Enostavno prilagajanje velikosti slik in besedila v

e-učbeniku je očesu prijaznejše od tiskanega učbenika.

3,3 0,18 3,4 0,17 3,3 0,13 -0,604 0,546 Pri pouku biologije bi raje delal-a z e-učbenikom

kot s tiskanim učbenikom. 3,2 0,19 3,7 0,18 3,4 0,13 -1,838 0,066 Tiskani učbenik se od e-učbenika razlikuje le po

nezmožnosti posredovanja video in zvočnih vsebin.

3,0 0,17 3,4 0,15 3,2 0,12 -1,387 0,165 Pri iskanju učne snovi v tiskanem učbeniku

porabim več časa kot pri iskanju v e-učbeniku. 3,0 0,18 3,1 0,17 3,0 0,12 -0,337 0,736 Nakup e-učbenika bi bila za moje starše cenovno

ugodnejši v primerjavi z nakupom novega tiskanega učbenika.

3,0 0,18 3,3 0,16 3,1 0,12 -1,214 0,225 E-učbeniki za biologijo so manj pregledni kot

tiskani učbeniki. 3,0 0,18 3,1 0,18 3,0 0,13 -0,524 0,600

OPOMBA: N uporabljajo = 53; N ne uporabljajo = 53

14

Hipoteza 2: Predpostavljamo, da bi fantje pri pouku raje uporabili elektronske učbenike kot dekleta.

Iz table 3 je razvidno, da obstaja kar nekaj statistično pomembnih razlik, pridobljenih z uporabo ne-parametričnega Mann-Whitneyevega U testa. Rezultate v tabeli smo predstavili tako, da smo lahko izvedli analizo podatkov glede na spol znotraj skupine učencev, ki pri pouku uporabljajo in ne uporabljajo e-učbenika, in učence ne glede na uporabo e-učbenika pri pouku.

Pri učencih, ki pri pouku ne uporabljajo e-učbenika, se statistično pomembne razlike v ocenah med spoloma pojavijo pri trditvah: »e-učbeniki zavzamejo malo prostora v torbah, ker jih lahko imamo naložene na tabličnih računalnikih« (p=0,043), »e-učbeniki niso primerni za učenje, saj bremenijo vid« (p=0,038), »všeč mi je, da so v e-učbeniku vključeni tudi filmi in animacije« (p=0,029) in »slaba lastnost e-učbenika je, da lahko do njega dostopam samo tam, kjer je omogočen dostop do internetne povezave« (p=0,001).

Če primerjamo stališča fantov in deklet, ki pri pouku ne uporabljajo e-učbenika, lahko vidimo, da imajo pri trditvah, kjer se pojavi statistično pomembna razlika, dekleta bolj pozitivna stališča do uporabe e-učbenikov kot fantje.

15

Tabela 3: Statistična analiza posameznih trditev glede na spol za učence, ki pri pouku uporabljajo in ne uporabljajo e-učbenika, ter vse učence

Pogostost uporabe e-učbenika Ne uporabljajo Uporabljajo Skupaj Mann-Whitney preizkus

Spol Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Ne uporabljajo Uporabljajo Skupaj

TRDITEV M SN M SN M SN M SN M SN M SN Z P Z P Z P

Rad/-a uporabljam e-učbenike. 2,4 0,24 2,7 0,22 3,8 0,26 3,5 0,22 3,1 0,20 3,1 0,16 -1,026 0,305 -1,202 0,229 -0,023 0,982 E-učbeniki zavzamejo malo prostora v

torbah, ker jih lahko imamo naložene v tabličnih računalnikih.

3,4 0,27 4,2 0,21 3,9 0,25 4,0 0,26 3,6 0,19 4,1 0,17 -2,025 0,043 -0,275 0,783 -1,609 0,108 Zaradi e-učbenikov so naše torbe lažje. 3,5 0,25 3,7 0,28 3,9 0,25 3,7 0,28 3,7 0,18 3,7 0,20 -0,720 0,471 -0,563 0,573 -0,013 0,989 Delo z e-učbeniki je enostavno. 2,9 0,22 3,3 0,29 4,3 0,20 3,7 0,24 3,6 0,17 3,5 0,19 -1,056 0,291 -1,923 0,054 -0,303 0,762 Iz e-učbenikov se rad-a učim, saj

omogočajo, da v njih podčrtam ali označim pomembno vsebino.

2,9 0,25 2,6 0,24 3,3 0,26 2,8 0,26 3,1 0,18 2,7 0,18 -0,769 0,442 -1,321 0,187 -1,488 0,137 E-učbeniki, so v koraku s časom, ker se

vsebine lahko dopolnjujejo. 3,4 0,24 3,8 0,23 4,1 0,17 3,8 0,22 3,7 0,16 3,8 0,16 -1,113 0,266 -1,045 0,296 -0,152 0,879 Če bi uporabljali e-učbenike, se ne bi

moglo zgoditi, da bi ga pozabil doma. 3,1 0,28 3,2 0,30 3,6 0,28 2,8 0,26 3,4 0,20 3,0 0,20 0,001 1,000 -1,938 0,053 -1,390 0,165 Snov si hitro zapomnim, če prebiram

besedilo iz e-učbenikov. 2,8 0,21 2,4 0,22 3,4 0,26 2,8 0,21 3,1 0,17 2,6 0,15 -0,982 0,326 -1,947 0,052 -1,880 0,060 E-učbeniki ne bremenijo okolja, zato je

njihova uporaba priporočljiva. 2,8 0,22 3,2 0,27 3,7 0,25 3,0 0,21 3,3 0,18 3,1 0,17 -1,205 0,228 -2,364 0,018 -0,714 0,475 E-učbeniki vsebujejo preveč besedila. 3,1 0,21 3,2 0,24 3,0 0,20 2,4 0,20 3,1 0,14 2,8 0,16 -0,183 0,855 -1,837 0,066 -1,199 0,231 E-učbeniki imajo velike in pregledne

slike. 3,3 0,26 3,7 0,23 3,8 0,26 3,6 0,24 3,5 0,18 3,6 0,17 -1,129 0,259 -0,783 0,433 -0,314 0,754 E-učbeniki omogočajo kakovostno

učenje. 3,0 0,22 2,7 0,29 3,7 0,18 3,1 0,24 3,3 0,15 2,9 0,19 -0,679 0,497 -1,598 0,110 -1,454 0,146 E-učbeniki niso primerni za učenje, saj

bremenijo vid. 3,1 0,25 3,8 0,22 3,0 0,22 3,5 0,23 3,1 0,17 3,6 0,16 -2,074 0,038 -1,358 0,175 -2,449 0,014 Menim da uporaba e-učbenikov

zmanjšuje kakovost pisnega izražanja. 3,4 0,22 3,5 0,28 3,0 0,24 3,5 0,22 3,2 0,16 3,5 0,17 -0,781 0,435 -1,641 0,101 -1,528 0,127 Učno snov iz e-učbenika si hitro

zapomnim. 3,0 0,21 2,8 0,22 3,6 0,24 2,7 0,24 3,3 0,16 2,7 0,16 -0,655 0,512 -2,358 0,018 -2,167 0,030 Če bi v šoli pogosto uporabljali e-

učbenik, bi bil-a bolj motiviran-a za učenje.

3,1 0,26 2,8 0,25 3,9 0,21 2,6 0,24 3,5 0,17 2,7 0,17 -1,114 0,265 -3,354 0,001 -3,149 0,002

16 Z uporabo e-učbenikov se slabša

splošna pismenost (pisanje zapiskov in povzetkov v zvezek).

3,3 0,23 3,5 0,27 3,3 0,21 3,4 0,24 3,3 0,16 3,5 0,18 -0,682 0,495 -0,120 0,904 -0,590 0,555 Uporaba e-učbenikov v šoli je zabavna. 2,9 0,24 3,2 0,23 3,6 0,29 3,8 0,25 3,3 0,19 3,5 0,17 -1,074 0,283 -0,019 0,985 -0,848 0,396 Uporaba e-učbenikov v šoli je

zanimiva. 3,3 0,20 3,2 0,25 3,7 0,27 4,0 0,26 3,5 0,17 3,6 0,19 -0,149 0,882 -0,938 0,348 -0,908 0,364 Raba e-učbenika je preprosta. 3,4 0,23 3,1 0,27 3,7 0,24 3,8 0,23 3,6 0,17 3,5 0,18 -0,859 0,390 -0,018 0,985 -0,476 0,634 Uporaba e-učbenika spodbuja aktivno

in sodelovalno učenje. 2,7 0,21 2,9 0,26 3,6 0,27 3,5 0,24 3,2 0,18 3,2 0,18 -0,631 0,528 -0,497 0,619 -0,322 0,748 E-učbenik mi dopušča možnost

spremljanja in vrednotenja lastnega učnega napredka.

3,4 0,20 3,0 0,23 3,4 0,24 3,0 0,24 3,4 0,15 3,0 0,17 -1,270 0,204 -1,159 0,246 -1,687 0,092 Dobro je, da e-učbenik omogoča

obveščanje o nalogah, saj rad/-a pozabljam na obveznosti.

3,4 0,21 2,9 0,30 3,3 0,27 3,2 0,25 3,3 0,17 3,1 0,19 -0,952 0,341 -0,302 0,763 -0,899 0,368 E-učbenik omogoča sprotno vnašanje

opomb, kar pomeni hitro in učinkovitejše sprejemanje novih informacij.

2,9 0,21 3,2 0,29 3,7 0,20 3,2 0,25 3,3 0,16 3,2 0,19 -0,762 0,446 -1,539 0,124 -0,430 0,667 Všeč mi je, da so v e-učbeniku

vključeni tudi filmi in animacije. 3,5 0,22 4,2 0,21 4,1 0,23 4,4 0,19 3,8 0,16 4,3 0,14 -2,190 0,029 -0,506 0,613 -2,049 0,040 Multimedija (filmi, animacije, zvok) v

e-učbeniku me bolj zmede kot informira.

2,5 0,24 3,0 0,29 3,2 0,30 2,1 0,24 2,9 0,20 2,5 0,19 -0,980 0,327 -2,491 0,013 -1,189 0,234 E-učbenik pride do izraza le, če ima

uporabnik svoj tablični računalnik. 2,6 0,24 3,1 0,22 3,6 0,24 3,3 0,26 3,1 0,18 3,2 0,17 -1,201 0,230 -0,759 0,448 -0,247 0,805 Koristno je, da z uporabo e-učbenika

lahko preverim svojo uspešnost in jo primerjam z uspešnostjo celotnega razreda.

3,2 0,24 3,4 0,16 3,5 0,22 3,2 0,25 3,4 0,16 3,3 0,15 -0,371 0,710 -1,013 0,311 -0,502 0,616 Dela z e-učbeniki se lahko hitro

naučim. 3,4 0,26 3,4 0,23 3,9 0,17 3,3 0,23 3,6 0,16 3,3 0,16 -0,267 0,789 -1,663 0,096 -1,342 0,180 Slaba lastnost e-učbenika je, da lahko

do njega dostopam samo tam, kjer je omogočen dostop do internetne povezave.

3,1 0,25 4,3 0,23 3,7 0,25 4,1 0,24 3,4 0,18 4,2 0,16 -3,250 0,001 -1,084 0,278 -3,121 0,002 OPOMBA: Statistično pomembne razlike so v tabeli označene s krepko pisavo

17

Statistično pomembne razlike se pojavijo tudi pri učencih, ki pri pouku uporabljajo e- učbenik pri naslednjih trditvah: »e-učbeniki ne bremenijo okolja, zato je njihova uporaba priporočljiva« (p=0,018), »učno snov iz e-učbenika si hitro zapomnim« (p=0,018), »če bi v šoli pogosto uporabljali e-učbenik, bi bil-a bolj motiviran-a za učenje« (p=0,001) in

»multimedija (filmi, animacije, zvok) v e-učbeniku me bolj zmede kot informira«

(p=0,013). Iz rezultatov, razvidnih v tabeli, lahko vidimo, da imajo fantje, ki pri pouku uporabljajo e-učbenik, bolj pozitivna stališča do uporabe e-učbenika, kot dekleta.

Ravno tako pa se pojavijo statistično pomembne razlike ne glede na to, ali uporabljajo ali ne uporabljajo e-učbenika pri pouku, pri trditvah: »e-učbeniki niso primerni za učenje, saj bremenijo vid« (p=0,014), »učno snov iz e-učbenika si hitro zapomnim« (p=0,030), »če bi v šoli pogosto uporabljali e-učbenik, bi bil-a bolj motiviran-a za učenje« (p=0,002), »všeč mi je, da so v e-učbeniku vključeni tudi filmi in animacije« (p=0,040) in »slaba lastnost e- učbenika je, da lahko do njega dostopam samo tam, kjer je omogočen dostop do internetne povezave« (p=0,002). Opazimo lahko, da imajo pri prvi, četrti in peti trditvi, kjer se pojavi statistično pomembna razlika, dekleta bolj pozitivna stališča v primerjavi s fanti do e- učbenika ne glede na to, ali ga pri pouku uporabljajo ali ne. Pri trditvi dva in tri, kjer se pojavi statistično pomembna razlika, pa vidimo, da imajo fantje bolj pozitivna stališča do uporabe e-učbenika v primerjavi z dekleti ne glede na to, ali e-učbenik pri pouku uporabljajo ali ga ne uporabljajo. Ker so bile ugotovljene statistično pomembne razlike v ocenah med fanti in dekleti le pri nekaj trditvah in so bile ocene enkrat pomembno višje pri fantih, drugič pa pri dekletih, hipotezo 2 prav tako zavrnemo.

Hipoteza 3: Predpostavljamo, da imajo učenci, ki imajo višje ocene pri biologiji, bolj pozitivna stališča do uporabe učbenikov kot učenci z nižjimi ocenami ne glede na tip učbenika.

Tretjo hipotezo smo analizirali s pomočjo Kruskal-Wallis test/preizkusa, ki je neparametrična različica Mann-Whitney-evega testa za več kot dva vzorca.

Na osnovi Kruskall-Wallisovega preizkusa ugotovimo, da sta ocena pri pouku biologije in pozitivna stališča učencev do uporabe tiskanih učbenikov pri pouku biologije odvisna. To pomeni, da imajo učenci, ki imajo višje ocene pri pouku biologije, bolj pozitivna stališča do uporabe tiskanih učbenikov kot učenci z nižjimi ocenami (tabela 4).

18

Tabela 4: Statistična analiza posameznih trditev glede na oceno pri pouku biologije (tiskani učbenik)

Ocena pri pouku biologije

TRDITEV 2 3 4 5 Kruskal-Wallis

preizkus

M SN M SN M SN M SN ^{2 P}

Rad/-a uporabljam tiskane učbenike. 2,8 0,24 3,0 0,30 3,1 0,21 4,0 0,21 15,512 0,001

Tiskani učbeniki zavzamejo veliko prostora v torbah. 3,4 0,34 3,5 0,29 4,2 0,18 3,9 0,24 5,856 0,119

Tiskani učbeniki so težki za prenašanje. 3,4 0,40 3,9 0,29 4,0 0,19 3,9 0,22 2,106 0,551

Rokovanje s tiskanimi učbeniki je enostavno. 3,5 0,31 3,3 0,29 3,6 0,21 4,1 0,21 5,230 0,156

Iz tiskanih učbenikov se rad-a učim, saj si lahko pri učenju še kaj podčrtam in

označim. 2,4 0,34 3,1 0,31 3,1 0,24 3,8 0,25 9,351 0,025

Tiskani učbeniki, ki jih dobim preko učbeniškega sklada, so zastareli, uničeni in

poškodovani. 3,1 0,39 3,3 0,20 3,6 0,19 2,9 0,25 5,758 0,124

Zaradi velikega števila tiskanih učbenikov, ki jih nosim domov, se nemalokrat zgodi,

da katerega pozabim vzeti v šolo. 2,9 0,29 3,5 0,23 3,1 0,24 3,1 0,24 2,154 0,541

Snov si hitro zapomnim, če prebiram tiskano besedilo. 2,6 0,36 3,6 0,22 2,8 0,22 4,1 0,22 20,654 0,001 Tiskani učbeniki bremenijo okolje, zato se mi zdi uporaba problematična. 2,9 0,27 2,9 0,28 2,8 0,21 2,7 0,26 0,433 0,933

Tiskani učbeniki vsebujejo preveč besedila. 3,1 0,40 3,2 0,24 3,1 0,22 2,8 0,22 0,946 0,814

Tiskani učbeniki imajo velike in pregledne slike. 4,1 0,18 4,2 0,17 3,8 0,19 3,9 0,22 1,660 0,646

Tiskani učbeniki omogočajo kakovostno učenje. 2,6 0,34 3,4 0,18 3,3 0,22 4,1 0,18 13,588 0,004

Tiskani učbeniki bremenijo vid, zato naj bi jih uporabljali čim manj. 2,8 0,32 2,3 0,22 2,3 0,21 1,9 0,21 5,636 0,131 Menim da uporaba tiskanih učbenikov poveča kakovost pisnega izražanja. 2,7 0,24 3,5 0,23 3,4 0,19 3,9 0,20 12,544 0,006 Učno snov iz tiskanega učbenika si hitro zapomnim. 2,3 0,32 3,6 0,24 3,1 0,21 4,1 0,21 19,520 0,001 Če bi v šoli pogosto uporabljali tiskani učbenik, bi bil-a bolj motiviran-a za učenje. 2,4 0,36 2,8 0,22 2,5 0,22 3,0 0,22 5,105 0,164 Z uporabo tiskanih učbenikov se veča splošna pismenost (pisanje zapiskov in

povzetkov v zvezek). 2,6 0,27 3,6 0,25 3,3 0,20 4,0 0,23 14,137 0,003

Uporaba tiskanih učbenikov v šoli je zabavna. 1,9 0,30 2,5 0,25 2,4 0,20 3,3 0,20 14,882 0,002

Uporaba tiskanih učbenikov v šoli je zanimiva. 2,2 0,30 2,8 0,27 2,5 0,21 3,3 0,22 10,078 0,018

Raba tiskanih učbenikov je preprosta. 2,9 0,35 3,5 0,22 3,4 0,21 4,2 0,21 12,826 0,005

Uporaba tiskanega učbenika spodbuja aktivno in sodelovalno učenje. 2,7 0,35 3,1 0,21 2,9 0,22 3,6 0,21 6,659 0,084 OPOMBA: df = 3; Statistično pomembne razlike so v tabeli označene s krepko pisavo

19

Statistično pomembne razlike obstajajo pri naslednjih trditvah:

− rad/-a uporabljam tiskane učbenike (p=0,001),

− iz tiskanih učbenikov se rad-a učim, saj si lahko pri učenju še kaj podčrtam in označim (p=0,025),

− snov si hitro zapomnim, če prebiram tiskano besedilo (p=0,001),

− tiskani učbeniki omogočajo kakovostno učenje (p=0,004),

− menim da uporaba tiskanih učbenikov poveča kakovost pisnega izražanja (p=0,006),

− učno snov iz tiskanega učbenika si hitro zapomnim (p=0,001),

− z uporabo tiskanih učbenikov se veča splošna pismenost (pisanje zapiskov in povzetkov v zvezek) (p=0,003),

− uporaba tiskanih učbenikov v šoli je zabavna (p=0,002),

− uporaba tiskanih učbenikov v šoli je zanimiva (p=0,018),

− raba tiskanih učbenikov je preprosta (p=0,005).

Pri zgoraj naštetih trditvah je raven statistične pomembnosti manj kot 0,05, kar predstavlja skoraj polovico trditev. Zato lahko hipotezo, da imajo učenci z visoko oceno bolj pozitivna stališča do uporabe tiskanih učbenikov kot učenci z nižjo oceno, potrdimo.

Enako pa ne moremo trditi za e-učbenike, ker so smo le pri nękaj trditvah ugotovili statistično pomembne razlike v ocenah glede na učni uspeh. Zato tretjo hipotezo v tem delu

zavrnemo (tabela 5).

20

Tabela 5: Statistična analiza posameznih trditev glede na oceno pri pouku biologije (e-učbenik)

Ocena pri pouku biologije

TRDITEV 2 3 4 5 Kruskal-Wallis

preizkus

M SN M SN M SN M SN ^{2 p}

Rad/-a uporabljam e-učbenike. 2,5 0,31 3,3 0,27 3,2 0,22 3,2 0,27 4,193 0,241

E-učbeniki zavzamejo malo prostora v torbah, ker jih lahko imamo naložene v tabličnih

računalnikih. 3,1 0,40 3,8 0,23 4,0 0,22 4,0 0,23 5,303 0,151

Zaradi e-učbenikov so naše torbe lažje. 3,4 0,36 3,5 0,28 3,9 0,23 3,6 0,25 3,367 0,338

Delo z e-učbeniki je enostavno. 3,1 0,36 3,5 0,28 3,6 0,21 3,7 0,25 2,159 0,540

Iz e-učbenikov se rad-a učim, saj omogočajo, da v njih podčrtam ali označim pomembno

vsebino. 2,7 0,34 3,1 0,22 3,0 0,24 2,6 0,24 2,751 0,432

E-učbeniki, so v koraku s časom, ker se vsebine lahko dopolnjujejo. 3,1 0,35 3,8 0,21 3,9 0,19 3,9 0,20 6,310 0,097 Če bi uporabljali e-učbenike, se ne bi moglo zgoditi, da bi ga pozabil doma. 3,4 0,36 3,5 0,30 3,1 0,23 2,8 0,28 4,128 0,248 Snov si hitro zapomnim, če prebiram besedilo iz e-učbenikov. 2,9 0,29 3,0 0,20 2,9 0,21 2,7 0,26 0,521 0,914 E-učbeniki ne bremenijo okolja, zato je njihova uporaba priporočljiva. 3,4 0,29 3,1 0,23 3,2 0,22 3,1 0,27 0,539 0,910

E-učbeniki vsebujejo preveč besedila. 3,0 0,35 2,9 0,18 3,0 0,21 3,0 0,17 0,033 0,998

E-učbeniki imajo velike in pregledne slike. 3,8 0,33 3,3 0,29 3,6 0,22 3,8 0,20 1,726 0,631

E-učbeniki omogočajo kakovostno učenje. 2,6 0,34 3,2 0,25 3,2 0,20 3,3 0,24 3,311 0,346

E-učbeniki niso primerni za učenje, saj bremenijo vid. 2,5 0,27 3,0 0,26 3,5 0,21 3,8 0,19 12,537 0,006 Menim da uporaba e-učbenikov zmanjšuje kakovost pisnega izražanja. 3,1 0,32 3,3 0,23 3,3 0,22 3,5 0,23 1,505 0,681

Učno snov iz e-učbenika si hitro zapomnim. 2,6 0,31 3,1 0,22 3,0 0,20 3,2 0,26 2,206 0,531

Če bi v šoli pogosto uporabljali e-učbenik, bi bil-a bolj motiviran-a za učenje. 3,0 0,39 3,5 0,23 2,9 0,20 3,2 0,27 2,999 0,392 Z uporabo e-učbenikov se slabša splošna pismenost (pisanje zapiskov in povzetkov v

zvezek). 3,0 0,21 3,1 0,24 3,5 0,21 3,6 0,23 5,105 0,164

Uporaba e-učbenikov v šoli je zabavna. 3,1 0,27 3,4 0,24 3,4 0,25 3,5 0,26 1,785 0,618

Uporaba e-učbenikov v šoli je zanimiva. 3,1 0,25 3,6 0,25 3,7 0,23 3,5 0,25 3,702 0,295

Raba e-učbenika je preprosta. 3,1 0,31 3,5 0,26 3,7 0,20 3,5 0,26 2,947 0,400

Uporaba e-učbenika spodbuja aktivno in sodelovalno učenje. 3,0 0,33 3,3 0,25 3,2 0,22 3,3 0,27 0,580 0,901 E-učbenik mi dopušča možnost spremljanja in vrednotenja lastnega učnega napredka.

3,0 0,23 3,5 0,23 3,1 0,20 3,3 0,25 2,466 0,481 Dobro je, da e-učbenik omogoča obveščanje o nalogah, saj rad/-a pozabljam na

obveznosti. 2,9 0,31 3,5 0,22 3,2 0,23 3,1 0,28 1,913 0,591

E-učbenik omogoča sprotno vnašanje opomb, kar pomeni hitro in učinkovitejše

sprejemanje novih informacij. 2,5 0,23 3,4 0,23 3,4 0,20 3,2 0,28 7,560 0,056