III. EMPIRIČNI DEL
5. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
5.7. REZULTATI IN INTERPRETACIJA NA 7. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE:
prednosti in pomanjkljivosti telerehabilitacije
7. raziskovalno vprašanje: Katere so najpogostejše prednosti in pomanjkljivosti, ki jih vidijo logopedi/surdopedagogi v uporabi telerehabilitacije?
Kot eno izmed ključnih prednosti, ki so jo intervjuvanke navedle, je prihranek pri času in vožnji. Kot je omenila ena izmed intervjuvank: »Včasih se prav zaradi oddaljenosti ne odločijo za obravnavo – ali nimajo možnosti prevoza, ali pa jim njihovo zdravstveno stanje tega ne omogoča. Mnogim bolnikom pot predstavlja napor in zato na klasično obravnavo pridejo že zelo utrujeni. Takšno stanje seveda ne omogoča kar najbolj optimalne izpeljave obravnave in najboljšega učinka za bolnika.« Prihranek pri času in vožnji so kot prednost omenili tudi raziskovalci iz tujine. Tindall (2011) je na primer ugotovil, da so klienti za telerehabilitacijo porabili zgolj 16 ur časa, medtem ko so za tradicionalno terapijo porabili 51 ur časa. Prav tako se omenja tudi zmanjšanje stroškov pri telerehabilitaciji. Finančni vidik omenita tudi dve intervjuvanki.
Nekatere intervjuvanke kot prednost navajajo, da so klienti v svojem domačem okolju bolj sproščeni: ni stresa zaradi prihoda v novo okolje. Podobno prednost sem izpostavila tudi v teoretičnem delu. Odgovori intervjuvank o prednosti telerehabilitacije so zbrani v tabeli 14.
Simpson (2011) je v študiji ugotovila, da so se klienti preko video povezave počutili bolj sproščeno in so lahko govorili svobodneje, kot bi sicer, v klinični situaciji.
Izpostavlja se tudi dostopnost tovrstne terapije od kjerkoli in v razmerah, četudi ima klient npr.
zdravstvene omejitve. Intervjuvanke kot prednost izpostavljajo tudi nemotenost terapije v primeru epidemije, kot se je pojavila letos. V tem primeru se terapija izvaja neprekinjeno in otroci ter starši niso izpostavljeni raznim infektom. Ena izmed prednosti, ki je omenjena tudi pri tujih avtorjih, je večja dostopnost gradiv, do katerih lahko klient dostopa kjerkoli in kadarkoli. To prednost omeni ena intervjuvanka.
Tabela 14: Prednosti telerehabilitacije
Intervjuvanka Koda Izjava
1 Dostopnost Prinaša tudi veliko pozitivnega osebam, ki so zaradi zdravja ogroženi in ne zmorejo prihajati na posvete.
2 Prihranek pri času in vožnji; bolj sproščeno
Zmanjšuje stroške in čas; nudi dopolnitev tradicionalnih načinov terapije (posebej svetovanje, sestanki s starši/strokovnimi delavci, odraslimi); nekateri posamezniki se lažje sprostijo in sodelujejo, ker ni osebnega stika
3 Prihranek pri času in vožnji; bolj sproščeno
Ni potovanja in se osebe ne utrudijo – npr. osebe s PB; domače okolja v katerem se npr. otrok počuti varnega in sproščenega; ob primernem e-materialu je lahko terapija bolj učinkovita (tudi krajša);
brez posebnih varnostnih ukrepov (npr. kot velja sedaj v času epidemije); praktična (logoped ostaja doma oz. je lahko »remote« in tudi otroci/starši za logopedsko obravnavo porabijo manj časa – spet, brez nepotrebnega potovalnega časa) oz. so lahko tudi na morju.
56
4 Lažje
prilagajanja urnika
Oseba je v svojem okolju; Lahko se prilagaja urnik javljanja;
Možnost več (tudi iz tujine) svetovalcev.
5 Večja
dostopnost;
hitra odzivnost
Večja dosegljivost pacientu, posnetki, ki si jih lahko pacient večkrat pogleda, hitrejša odzivnost za korekcijo morebitnih napak, napačnih vzorcev ipd.
6 Prihranek pri času in vožnji
Prihranek na času in vožnji, če Slovenec (odrasel) ali slovenski otrok skupaj s starši živi v tujini in jim je zaradi razdalje onemogočeno obiskovanje rednih logopedskih terapij v ambulantah
7 Prihranek pri privedemo v bližji ZD (nekateri se vozijo k nam tudi z drugih koncev Slovenije), nepotrebno izpostavljanje infektom (še posebej v času različnih obolenj), sproščenost otroka in starša, saj sta v domačem okolju.
Prednosti vidim predvsem v dostopnosti – ni se potrebno peljati v oddaljen kraj na terapijo. Tudi časovno zelo lažje nekdo umesti terapijo, ki se dogaja na domu, saj zanjo potrebujemo manj časa in je tako bolj ekonomično (zopet, ker ne potrebujemo več časa za vožnjo). Tretja prednost bi bila morda finančni vidik (npr. ni potrebno plačati prevoza), ne vem pa ali to tudi res drži.
9 Prihranek pri znanem in varnem domačem okolju; taka terapija je tudi cenejša.
10 Večja
dostopnost
Dostopnost od koderkoli; Fokusiranost na obraz; Demokratičnost 11 Prihranek pri
Z izvajanjem telerehabilitacije bolnikom prihranimo pot, ki bi jo morali opraviti za prihod na klasično obravnavo. Redno obiskovanje obravnav v oddaljenih krajih namreč tako bolnikom kot svojcem predstavlja veliko breme. Včasih se prav zaradi oddaljenosti ne odločijo za obravnavo – ali nimajo možnosti prevoza, ali pa jim njihovo zdravstveno stanje tega ne omogoča. Mnogim bolnikom pot predstavlja napor in zato na klasično obravnavo pridejo že zelo utrujeni. Takšno stanje seveda ne omogoča kar najbolj optimalne izpeljave obravnave in najboljšega učinka za bolnika. Poleg naštetega ne izgubljajo denarja za potne stroške, saj terapija v bistvu poteka pri njih doma. Tudi to je ena od prednosti telerehabilitacije.
Mnogim bolnikom prihod v novo okolje povzroča dodaten stres in nelagodje. Včasih potrebujejo nekaj časa, da se na okolico navadijo (npr. osebe z MAS) in v njej sploh funkcionirajo. Z uporabo telerehabilitacije pa vse omenjene težave izginejo.
13 Prihranek pri času in vožnji;
dostopnost v vseh primerih
Omogočena obravnava za kliente iz oddaljenih krajev, omogočena obravnava v času splošne epidemije in kakršnekoli druge zadržanosti klienta.
57
Skupni imenovalec vseh odgovorov intervjuvank glede slabosti telerehabilitacije je pomanjkanje osebnega stika, kar vpliva na izvajanje terapije. Določene izpostavljajo tudi težave, vezane na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Dodatne težave nekatere intervjuvanke vidijo v pomanjkanju informacij o klientovi neverbalni komunikaciji, manjšem vplivu terapevta na klienta, neustrezni vzpostavitvi odnosa med terapevtom in klientom, pomanjkanju konkretnih materialov in igrač, večji potrebi po organizaciji časa terapevta in zahtevi po dodatnem času in denarju (nakup tehnološke opreme). Odgovori intervjuvank, vezani na pomanjkljivosti telerehabilitacije, so zbrani v tabeli 15.
V tuji literaturi so Freckmann, Hines in Lincoln (2012) tudi preiskovali omejitve v vzpostavitvi vezi med terapevtom in klientom. Na to vez po mnenju le-teh vpliva tako verbalna kot neverbalna komunikacija. Slednjo je v telerehabilitaciji težje prepoznati, kar bi lahko pomenilo eno izmed omejitev telerehabilitacije. Tudi Tucker (2012) je izpostavil podobne omejitve pri telerehabilitaciji, kot so jih intervjuvanke. Te omejitve se nanašajo na tehnične nepravilnosti, odstotnost fizičnega kontakta, pomanjkanje tehnološkega znanja ter okoljske omejitve.
Tabela 15: Pomanjkljivosti telerehabilitacije
Intervjuvanka Koda Izjava
1 Pomanjkanje
osebnega stika
Odvisna od iznajdljivosti posameznikov in pogojev za delo doma, dobre povezave navsezadnje (iz praktičnih izkušenj) 2 Potrebna večja
podpora okolja
Manjši vpliv na uporabnika, več podpore s strani okolja (starš mora otroka usmerjati), ; direktno delo z uporabo konkretnih predmetov, igrač ni možno. Prav tako demonstracija, modeliranje. Vse to je posebej za predšolske otroke, ki se učijo iz izkušenj, izrednega pomena, ; ni osebnega stika. Težje je regulirati pozornost posameznika in organizacijo terapevtskega postopka.
3 Pomanjkanje
osebnega stika
Terapija v živo ima seveda svoje prednosti: npr. igra poteka lahko le v živo, prav tako učenje komunikacijskih veščin;
Nekatere terapije lahko izvajamo le v živo (npr. th disfagije);
Možnost izvedbe diagnostike; Nekatere osebe niso navajene elektronskih naprav in jim lahko to predstavlja dodaten stres.
4 Pomanjkanje
osebnega stika
Ni stika z osebo (včasih je potreben tudi fizičen dotik);
Terapevt si bo moral drugače prerazporediti čas; Pri govornih težavah je ogromno risanja – to bo težje izvedljivo preko telekomunikacije.
5 Pomanjkanje
osebnega stika Pomanjkljivosti: neoseben pristop, internetna povezava je lahko šibka in zato slabša komunikacija, večja obremenjenost terapevta (bolj dosegljiv-moraš si postaviti meje)
6 Pomanjkanje
osebnega stika
Ni osebnega kontakta, težave z omrežjem (internet), stalno prilagajanje materialov v e-verzije.
7 Pomanjkanje
osebnega stika Omejitve glede izvajanja logopedske diagnostike, nenadomestljivost neposrednega stika, omejeno gibanje in manj možnosti premikanja ob izvajanju terapije na različnih mestih (ti. sledenje otroku s premikanjem od blazine, do stola, po prostoru, glede na njegova zanimanja) in seveda to, da za izvajanje takšnih obravnav v zdravstvu nimamo plačane storitve.
58
8 Pomanjkanje
osebnega stika
Ne zmoreš dobro opazovati neverbalnega dela komunikacije in s tem vplivaš na neustrezno oceno in izvedbo terapije. Tudi slabše lahko opazuješ govorila in njihova premikanja ter tako pomembno okrniš terapijo artikulacijskih motenj (ne moreš sam ustrezno namestiti govoril). Nezadostna hitrost intervencije, ki je pri nekaterih motnjah izrednega pomena.
Slabše sodelovanje in odziv klientov zaradi oddaljenosti, takega klienta tudi ne moreš pripraviti do dela s svojim aktivnim delom (npr. intervencijo med igro, zunanja motivacija z želenimi predmeti). Neustrezna vzpostavitev odnosa terapevt – klient. Okrnjena komunikacija, med terapijo lahko zvezo prekinja, kar zopet uniči učinek terapije,…
9 Pomanjkanje
osebnega stika
Vseh postopkov in terapij pri vseh motnjah se ne da opraviti brez prisotnosti klienta; potreba po tehnologiji, ki je starostniki pogosto ne poznajo in je tudi nimajo; potreba po pomoči pri uporabi tehnologije, slabša kontrola in nadzor same terapevtske situacije (npr. otroka ne moreš vzeti v naročje in ga umiriti, da bi lahko nadaljeval s terapijo in zasledoval cilje obravnave).
10 Pomanjkanje
osebnega stika
Nenaravna drža telesa, bolečine v hrbtu; Ni možna igra, dejavnost izven dometa kamere, ni neposrednega stika; Težko za pozornost; Krajše terapije.
11 Pomanjkanje
osebnega stika
Slabost pa je pomanjkanje neposrednega stika, ki je potreben vsem, s kompleksnimi komunikacijskimi potrebami.
12 Pomanjkanje
osebnega stika, IKT tehnologija
Kot pomanjkljivosti telerehabilitacije pa bi izpostavila pomanjkanje osebnega (fizičnega) kontakta, ki je (vsaj po mojem mnenju) v določenih primerih nujno potreben. Pri določenih motnjah in delih logopedske obravnave, si ne predstavljam izvajanja telerehabilitacije. Poleg tega lahko uporaba tehnologije deluje kot distraktor - npr. pri otrocih, ki bi na računalniku rajši igrali igrice, kot imeli logopedsko obravnavo; pri starejši populaciji, ki ni vešča uporabe računalnika. Tehnologija lahko tudi večkrat odpove, zaradi česar obravnave ni možno izpeljati. Za terapevta in tudi bolnika (oz. svojce/starše) priprava na obravnavo preko telerehabilitacije zahteva dodaten čas in denar (nakup ustrezne tehnologije, priprava in pošiljanje materiala za delo vnaprej, tiskanje materiala ipd.).
13 Pomanjkanje
osebnega stika
Pomanjkljivosti: ni neposrednega/direktnega stika med klientom in logopedom, izgubljajo ali popačijo se lahko pomembne informacije o klientovem funkcioniranju, težje je vzdrževati motivacijo klienta (predvsem mlajšega), omejena je možnost uporabe različnih didaktičnih sredstev.
59