Vir: Prirejeno po MF (2004, str. 5).
V Sloveniji po sprejetu institucionalne klasifikacije v institucionalni sektor država prištevamo poleg enot štirih blagajn javnega financiranja še večino javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, ki več kot 50 % svojih odhodkov pokrivajo iz javnofinančnih virov. V to skupino enot spada večina vrtcev, šol, univerz, bolnišnic, zdravstvenih domov, javnih zavodov s področja kulture, socialnega varstva, raziskovalne dejavnosti idr. (MF, 2011). Iz sektorja država so tako izločeni vsi ostali javni zavodi na državni in občinski ravni, ki več kot 50 % stroškov proizvodnje krijejo s tržnimi prihodki, ter javne agencije, ki se prav tako v večji meri financirajo na trgu. Dober primer takšnih agencij sta na primer Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencija za zavarovalni nadzor (AZN).
Za pripravo in prikaz popolnih bilanc k enotam sektorja država uvrščamo tudi nekatere gospodarske družbe (javne družbe), ki so prav tako opredeljene kot netržni proizvajalci (glede na kvantitativno merilo) in obenem zadoščajo tudi nekaterim drugim kvalitativnim merilom (npr. nadzor s strani enot sektorja država) (SURS, 2017). Prav tako med enote sektorja država, skladno s SKIS, uvrščamo tudi nekatere pravne osebe zasebnega prava (v nadaljevanju POZP), ki jih na sliki 3 umeščam med druge enote na centralni in lokalni ravni, saj gre za manjše enote.
Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljevanju DUTB5) sta na sliki 3 umeščena pod gospodarski družbi, natančneje sta to delniški družbi. Na podlagi PRS obe družbi sektorsko pripadata državnim skladom na centralni ravni (S.13112), a ju za potrebe priprave popolnih računov države praviloma uvrščamo med gospodarske družbe, saj imata vse značilnosti upravljanja gospodarskih družb. Njuna letna poročila in zaključni računi so pripravljeni skladno s statutom družbe na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), Ur. l.
RS, št. 65/2009 in SRS, kot je to značilno za gospodarske družbe.
Poseben primer predstavlja tudi Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD), ki je glede na pravnoorganizacijsko obliko delniška družba z vsemi značilnostmi gospodarske družbe, saj posluje skladno z ZGD-1. Pri sestavljanju in oddaji zaključnih računov AJPES pa upošteva tudi SRS. Glede na sektorsko pripadnost jo uvrščamo k skladom socialne varnosti (S.13140) v delu, ki pokriva obveznost do ZPIZ. KAD je namreč na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Ur. l. RS, št. 109/2006 upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS – SODPZ vse od njegove ustanovitve v letu 2001 dalje (Kapitalska družba, d. d., 2020, str. 40).
Posebej velja izpostaviti na sliki 3 pod enotami sektorja država na centralni ravni tudi proračunske sklade in proračunsko rezervo. Proračunske sklade oz. evidenčne račune v okviru računa proračuna odpre država oz. občina zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena (56. člen ZJF). Slednji niso ustanovljeni kot samostojne pravne osebe in ne sodijo v skupino javnih skladov na centralni ravni. Financirajo se neposredno iz centralnega proračuna in zbirajo sredstva za posebne namene; če jih v tekočem letu ne porabijo, se načeloma prenesejo v naslednje leto. V proračunu se zagotavljajo tudi sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov pri odpravi posledic naravnih nesreč, kot so poplave, potresi, zemeljski plazovi, visok sneg, toča, žled in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče (48. člen ZJF).
5 DUTB, poznana kot »slaba banka«, je bila skladno z metodologijo ESA in po dogovoru z Eurostatom vključena v sektor država z letom 2013. Ta naj bi s svojim delovanjem oz. prenosom in upravljanjem nedonosnih terjatev pripomogla h krepitvi stabilnosti slovenskega finančnega sistema, upoštevanje njenih transakcij pa naj bi imelo pomemben vpliv tudi na saldo sektorja država (MF & SURS, 2016).
Klasifikacija institucionalnih sektorjev natančno razlikuje med institucionalnim sektorjem država in širšim javnim sektorjem. Poleg vseh institucionalnih enot sektorja država, se v širši javni sektor razvrščajo tudi nekatere institucionalne enote, ki sicer spadajo v druge institucionalne sektorje, na primer nefinančne družbe pod javnim nadzorom (Pošta Slovenije, Telekom idr.) in tudi finančne družbe pod javnim nadzorom, kamor sodijo centralna banka, vse poslovne banke, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki so v pretežni lasti države. Nefinančne in finančne družbe pod javnim nadzorom niso vključene v sektor država, zato njihove bilance ne tvorijo sestavljenega dela bilanc države (MF, 2011).
Pravilna in popolna umestitev vseh enot sektorja država je ključnega pomena in predstavlja pogoj za pripravo celotnih računov države.
2.3 Subjekti sektorja država po ZJF
Kot je navedeno v prvem poglavju, povezujemo vodenje politike javnih financ na eni strani s štirimi blagajnami javnega financiranja, na drugi strani pa ZJF imenuje za subjekte javnih financ neposredne in posredne proračunske uporabnike, ki se delijo na državne nevladne, vladne in pravosodne organe, občinske organe, javne sklade, javne agencije, javne zavode ter druge izvajalce javnih služb na državni ravni in ravni občin, katerih lastnik in ustanovitelj je bodisi centralna ali lokalna država (MF & SURS, 2016, str. 14). Zakon pa poleg neposrednih in posrednih uporabnikov obravnava tudi druge pravne osebe javnega sektorja, kot so na primer javni gospodarski zavodi in javna podjetja. Tem skupinam subjektov zakon sicer nalaga bistveno manj omejitev in zahtev, saj jih omejuje le pri zadolževanju in dajanju poroštev (Čok, Stanovnik, Cirman, Prevolnik-Rupel & Rant, 2009, str. 2).
Neposredni in posredni proračunski uporabniki so natančneje določeni oz. opredeljeni z Odredbo o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Ur. l. RS, št. 97/2001 in s Pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Ur. l. RS, št. 46/2003. Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) vodi register neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (v nadaljevanju RPU6).
Na podlagi opredelitve ZJF in pravilnika lahko proračunske uporabnike razvrstimo v skupine, kot prikazuje slika 4. Neposredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov sestavljajo organi in organizacije na ravni države ali občin, ki se neposredno financirajo iz proračunov. Med neposredne uporabnike državnega proračuna spadajo ministrstva, višja, vrhovna, ustavna in okrožna sodišča, upravne enote, državne komisije, vladne službe idr., medtem ko se iz občinskih proračunov neposredno financirajo občine, krajevne in druge lokalne skupnosti.
6 Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov je javno objavljen na spletni strani UJP (brez datuma), pri čemer se podatki sproti posodobijo, in so pripravljeni po stanju na dan 31. decembra preteklega leta.