Opombe: 1Proračunske in izvenproračunske enote ter skladi socialne varnosti lahko obstajajo tudi na regionalni in lokalni ravni države; 2Sklade socialne varnosti lahko obravnavamo tudi kot ločen podsektor,
kot je prikazano na sliki.
Vir: Prirejeno po IMF (2014, str. 20); European Commission (2013).
Proračunska komponenta lahko vključuje oz. zajema le glavni (centralni) proračun, medtem ko zunajproračunska komponenta vključuje še preostale subjekte, ki sestavljajo to raven države (razen skladov socialne varnosti). Takšno podsektorsko razvrščanje omogoča bolj neposredno primerjavo med proračunskimi podatki in podatki javnofinančne statistike. Od okoliščin posamezne države je odvisno, ali so enote razvrščene na ta način. Pomembno pa je, da je zajetje enot sektorja država popolno. To pomeni, da morajo vsi zbrani statistični podatki na posamezni ravni države zajemati vse enote, ki sestavljajo ta podsektor (IMF, 2014, str. 23).
Centralna država (S.1311) vključuje vse državne upravne organe (ministrstva, upravne odbore, organe v sestavi ipd.) in druge centralne organe (zakonodajne, sodne, davčne in izvršilne oblasti), katerih pristojnosti veljajo na celotnem gospodarskem ozemlju države.
Vse neprofitne institucije (angl. Non-Profit Institutions – NPIs), ki so netržni proizvajalci in jih nadzoruje (centralna) država s pristojnostmi na celotnem gospodarskem ozemlju države, so del tega podsekorja, običajno razvrščene med izvenproračunske enote (IMF, 2014).
Podsektor centralne države namreč lahko delimo na dva elementa, in sicer na proračunsko centralno državo (angl. budgetary central government) in druge centralne (vladne) organe oz. izvenproračunsko centralno državo (angl. extrabudgetary central government).
V splošnem velja, da obstaja v vseh državah takšna institucionalna enota sektorja država, ki ima še posebej pomembno vlogo glede na velikost in moč, zlasti z vidika pooblastil za izvajanje nadzora nad številnimi drugimi enotami. Proračunska centralna država je pogosto ena sama enota centralne države, ki zajema temeljne oz. ključne dejavnosti izvršilnih, zakonodajnih in sodnih oblasti države. Ta komponenta sektorja država je običajno zajeta v glavnem (centralnem) proračunu. Prihodke in odhodke proračunske centralne države običajno ureja in nadzira ministrstvo, pristojno za finance z zakonsko potrjenim proračunom.
Večina ministrstev, oddelkov, agencij, odborov, komisij, pravosodnih organov, zakonodajnih organov in drugih subjektov, ki sestavljajo proračunsko centralno državo, ne predstavljajo ločenih institucionalnih enot, ker v splošnem nimajo pooblastil za lastništvo sredstev, prevzemanje obveznosti ali samostojno opravljanje (transakcijskih) poslov.
Podobno ima tudi podsektor lokalne države t. i. proračunsko komponento, ki vključuje glavne izvršilne, zakonodajne in sodne pristojnosti za to (lokalno) raven upravljanja (IMF, 2014, str. 23–24).
Enote sektorja država s posameznimi (individualnimi) proračuni, ki niso v celoti kriti s strani glavnega (centralnega) proračuna, se štejejo za izvenproračunske enote. Ti subjekti oz. enote delujejo pod nadzorom centralne ali lokalne države. Izvenproračunski subjekti lahko razpolagajo z lastnimi viri prihodkov, ki jih dopolnjujejo s transfernimi sredstvi, prejetimi iz centralnega proračuna ali iz drugih virov. Čeprav so njihovi proračuni lahko podvrženi zakonodajnim odobritvam, imajo ti določene pravice pri razporejanju glede obsega in sestave svojih izdatkov oz. porabe. Takšni subjekti so lahko ustanovljeni za izvajanje posebnih državnih funkcij, na primer za izgradnjo cest ter proizvodnjo netržnih storitev v zdravstvu in izobraževanju (IMF, 2014, str. 24).
Regionalna država (S.1312)vključuje vse enote države v federalnem državnem sistemu, ki imajo državno ali regionalno pristojnost. Regionalna država predstavlja največje zemljepisno območje, ki deli celotno državo zaradi političnih ali upravnih namenov. Takšna območja, ki ponazarjajo federalno državo, so običajno poimenovana z izrazi, kot so province, dežele, kantoni, republike ali upravna območja. Te imajo zadostno raven oblasti, ki je značilna v federalnem državnem sistemu (European Commission, 2013, str. 425).
Lokalna država (S.1313) vključuje tiste enote države, katerih pristojnosti so na lokalni ravni. Področje pristojnosti lokalne države je običajno precej manjše z vidika zakonodajne, sodne in izvršilne oblasti, v primerjavi s področjem pristojnostmi centralne ali regionalne države. Lokalne države včasih imajo, včasih pa nimajo pravice do pobiranja davkov od institucionalnih enot ali ekonomskih dejavnosti, ki potekajo na njihovih območjih.
Največkrat so odvisne od podpor višjih ravni države in delujejo v določeni meri kot zastopnik centralne ali regionalne države. Tako so številne storitve lokalnim rezidentom zagotovljene s strani lokalne države, vendar so nekatere financirane s podporami višjih ravni države. Statistični podatki za lokalno državo lahko zajemajo različne enote države, kot so na primer občine, okrožja, mesta, velemesta, mestne občine, volilni in šolski okraji idr.
Metodologija ESA pojasnjuje, da statistika lokalne države zajema širok razpon lokalnih enot,
in da pogosto prihaja do prekrivanj enot z različnimi funkcionalnimi odgovornostmi na istih zemljepisnih območjih (European Commission, 2013, str. 426).
Skladi socialne varnosti (S.1314) vključujejo vse centralne, regionalne in lokalne enote oz.
vse institucionalne enote ne glede na raven države, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialne varnosti oz. podpore. Podsektor sestavljajo torej vse tiste enote socialne varnosti, ki vodijo ali upravljajo sheme in izpolnjujejo naslednji dve merili (European Commission, 2013; European Commission, 2019):
− določene skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali drugih predpisov dolžne sodelovati v shemi ali plačevati prispevke in
− država je odgovorna za upravljanje institucije glede poravnavanja ali potrjevanja prispevkov in podpor na neodvisen način od njene vloge nadzornega telesa ali delodajalca.
2.2 Sektor država po metodologiji ESA 2010
V splošnem so torej pravne osebe javnega prava in netržni proizvajalci tiste institucionalne enote, ki v skladu z uveljavljenim evropskim statističnim standardom tvorijo sektor država (MF & SURS, 2016, str. 15). SURS v »Metodološkem pojasnilu: Primanjkljaj in dolg države«4 (2018, str. 2–3) razvršča v skladu z zahtevami Eurostata enote sektorja država v Sloveniji po posameznih podsektorjih na:
− enote centralne ravni države (S.1311); sem spadajo neposredni uporabniki centralnega proračuna (npr. ministrstva, vladne službe, sodišča), javni skladi, javni zavodi in agencije, pravne osebe zasebnega prava in javna podjetja kot netržni proizvajalci, ki delujejo na centralni ravni države;
− enote lokalne ravni države (S.1313); sem sodijo občine kot neposredni proračunski uporabniki, krajevne skupnosti in skupnosti občin, javni skladi, javni zavodi in agencije, pravne osebe zasebnega prava ter javna podjetja kot netržni proizvajalci, ki delujejo na lokalni ravni države;
− sklade socialnega varstva (S.1314); sem sodijo ZPIZ, ZZZS in KAD.
V Sloveniji podobno kot tudi v številnih drugih državah ne beležimo institucionalnih enot, ki bi bile organizirane na regionalni ravni države. Slika 3 nazorneje prikazuje okvirni splošni pregled vseh enot znotraj sektorja država v Sloveniji, in sicer ob upoštevanju enotnih evropskih metodoloških smernic ESA, ki opredeljuje klasifikacijo institucionalnih sektorjev.
Ta je v Sloveniji v domeni (odgovornosti) SURS, ki skrbi za pravilno razvrščanje oz.
4 Metodološko pojasnilo se nanaša na objavljanje podatkov v sklopu priprave Poročila o primanjkljaju in dolgu (angl. Reporting of Government Deficits and Debt Levels) dvakrat letno, in sicer v okviru aprilske in oktobrske notifikacije EDP.
dodeljevanje pripadnosti institucionalnih enot sektorju država na podlagi SKIS. Podatki posameznih enot pa so nadalje zajeti v Poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju PRS), ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES).