Preglednica 10: Rezultati senzorične ocene sirov
Omenili smo, da smo približno na polovici poskusa zamenjali startersko kulturo, pri seriji 7, zaradi slabših ocen sirov. Vendar se kljub menjavi SK senzorična kakovost sirov ni bistveno izboljšala.
Pri 90 dni zorenih sirih iz serij 3, 3z, 5, 5z, 6, 7, 7z in 9 je bilo pri prerezu moč opaziti tirozinska zrna, ki predstavljajo kristalizirano aminokislino tirozin.
Senzorično sta bila najbolje ocenjena sira iz serij 4 in 5, in sicer z oceno 16,5. Opisniki, uporabljeni pri oceni sira 4, so: mazava konsistenca, suh rob, vonj po plesni, okus greni, kisel. Opisniki pri siru 5 pa: rahlo mazava struktura, suh rob, sirotkina gnezda, rahel vonj po plesni, kisel, grenak-pekoč priokus.
Senzorično najslabše ocenjena sta bila sira 11z in 12z z oceno 12,1. Opisniki so bili pri obeh precej podobni, in sicer: slaba nega, plesen, bleda neizrazita barva, lomljiva in nezrela konsistenca, suh rob, nečist in tuj vonj (po plesni). Okus greni, peče, kisel, tuj in neznačilen.
Kot že omenjeno, so bili pogoji v zorilnici pri zadnjih serijah veliko slabši in temu primerna je bila tudi senzorična kakovost sirov. K slabšim pogojem so botrovale okvare in večkratne motnje določenih naprav ter senzorjev v sami zorilnici (higrometer, hladilni sistem).
lastnost zaščitna kultura
povprečje
Videz ne 1,4 ± 0,2
da 1,5 ± 0,2
Barva ne 0,9 ± 0,1
da 0,9 ± 0,1
testo, konsistenca ne 1,5 ± 0,2
da 1,5 ± 0,2
prerez ne 2,2 ± 0,3
da 2,2 ± 0,2
vonj ne 1,6 ± 0,2
da 1,6 ± 0,2
okus ne 7,4 ± 0,4
da 7,3 ± 0,3
skupaj ne 14,9 ± 1,1
da 14,9 ± 0,8
5 RAZPRAVA
V magistrskem delu smo ugotavljali kemijske in mikrobiološke lastnosti senenega mleka v obdobju enega leta ter sirov, ki smo jih delali iz istega surovega mleka. Vsak mesec smo opravili 2 sirjenji (s SK, s SK+ZK) in sir zoreli 90 dni. Poskus je potekal od junija 2018 do maja 2019.
5.1 KEMIJSKE ANALIZE MLEKA
Pri mleku smo od kemijskih parametrov določali vsebnost maščobe, beljakovin, suhe snovi brez maščobe (SSBM) in laktozo v obdobju enega leta. Vsebnost laktoze ter SSBM sta se po pričakovanjih najmanj spreminjala. Pri beljakovinah ter predvsem pri maščobi smo zaznali večja nihanja, saj se njuna vsebnost spreminja glede na prehrano krav (paša, močna krma). Z letnim povprečjem beljakovin v mleku, ki je v našem poskusu znašalo 3,4 %, smo znotraj značilnega območja vsebnosti beljakovin v mleku, ki so od 3,2 % do 3,8 % (Babnik in sod., 2004). Povprečna vsebnost maščobe v našem mleku (4,2 %) je prav tako v pričakovanem območju, ki je od 2,5 % do 6 % (Mavrin in Oštir, 2002).
Vsebnost maščobe in beljakovin smo tudi primerjali s slovenskim povprečjem (preglednica 8) v istem časovnem obdobju (SURS, 2020). Ugotovili smo, da je povprečna vsebnost maščobe in beljakovin v našem senenem mleku v času poskusa primerljiva s slovenskim povprečjem v mleku, odkupljenem v istem časovnem obdobju.
Preglednica 11: Primerjava vsebnosti beljakovin in maščobe po mesecih s slovenskim povprečjem 2018/2019 (SURS, 2020)
5.2 HIGIENSKA IN MIKROBIOLOŠKA KAKOVOST MLEKA
Vzorcem surovega senenega mleka smo določali tudi higiensko in mikrobiološko ustreznost, ki smo jo delno opravili z instrumentalnimi metodami in delno s klasičnimi tehnikami nacepljanja na trda gojišča. Tako smo z instrumenti ugotavljali ŠSC in SŠMO, medtem ko smo s klasičnimi metodami nacepljanja na trda gojišča ali petrifilme določali prisotnost sulfit reducirajočih klostridijev, mezofilnih kokov, mezofilnih laktobacilov, stafilokokov ter E.
coli in koliformnih MO (mlekarna Celeia), medtem ko so prisotnost Listeria monocytogenes
Povprečna vrednost (%) parametra v mesecih med junijem 2018 in majem 2019 Parameter jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj povprečje maščobe slovensko
povprečje 4,0 4,0 4,0 4,1 4,2 4,2 4,3 4,3 4,3 4,2 4,2 4,1 4,2 seneno
mleko v poskusu
4,0 4,0 3,8 3,9 4,0 4,1 4,6 4,6 4,4 4,2 4,2 4,0 4,2
beljakovine slovensko
povprečje 3,3 3,3 3,3 3,3 3,5 3,5 3,5 3,5 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 seneno
mleko v poskusu
3,6 3,5 3,3 3,5 3,4 3,2 3,6 3,5 3,5 3,4 3,4 3,4 3,4
in Salmonela sp. za nas določali na Inštitutu za mlekarstvo in probiotike na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete.
Število somatskih celic v surovem senenem mleku je bilo ves čas poskusa zelo primerno, kar priča o zelo dobrem zdravstvenem stanju živali. Med letom smo pri določanju števila SC opazili tri poraste, največjega decembra 2018 (188.000 KE/mL), malo manjša pa junija 2018 (125.000 KE/mL) in maja 2019 (113.000 KE/mL), vendar tudi te vrednosti niso presegle 400.000 SC/mL, kot je predpisano v Uredbi (ES) št. 853/2004.
Omeniti je potrebno, da smo marca 2019 zaznali skokovito povečanje SŠMO, prek 100.000 KE/mL, a še to pri enem samem vzorčenju. Ker v tem obdobju nismo zaznali povišanega števila SC, sklepamo, da je prišlo do kontaminacije. Vse preostale meritve SŠMO v okviru poskusa so bile nižje od 16.000 KE/mL, kar priča o zelo dobri higienski praksi na kmetijskem gospodarstvu in potrjuje dobro zdravstveno stanje živali. Vsi rezultati (razen marca 2019) tudi ustrezajo predpisu v uredbi (ES) št. 853/2004, v katerem je napisano, da število MO v higiensko ustreznem surovem kravjem mleku ne preseže 100.000 KE/mL.
Zelo razveseljiv je podatek, da v nobenem od analiziranih vzorcev surovega senenega mleka v času poskusa ni bilo prisotne bakterije E. coli. Prav tako v nobenem od vzorcev mleka nismo zaznali Listeria monocytogenes niti Salmonella spp.
Smo pa v treh vzorcih surovega senenega mleka potrdili prisotnost bakterije S. aureus, in sicer februarja in marca 2019 15 KE/mL ter junija 2018 65 KE/mL. Vendar so bili vzorci mleka še vedno skladni z mikrobiološkimi kriteriji za surovo mleko, kjer je mejna dovoljena vrednost za koagulaza pozitivne stafilokoke in S. aureus 100 KE/mL (Rupel in sod., 2019).
Julija 2018 smo v enem vzorcu surovega senenega mleka določili prisotnost klostridijev in to 1 KE/mL ter novembra 2018 2 KE/mL. Tudi z vidika klostridijev so vzorci mleka ustrezali priporočilom za mikrobiološko varnost surovega mleka (Rupel in sod., 2019).
V surovem senenem mleku smo prav tako določali število mezofilnih kokov in mezofilnih laktobacilov, ki so seveda zaželene, tehnološko koristne bakterije. Največ jih je bilo prisotnih julija 2018, prav tako je bilo istega meseca povišano število koliformnih MO. Pojav povišanega števila vseh treh skupin MO v surovem senenem mleku povezujemo z višjimi poletnimi temperaturami in morda ne zadosti hitrim hlajenjem mleka po molži. Na splošno je bilo skoraj vedno več prisotnih mezofilnih kokov kot mezofilnih laktobacilov.
5.3 MIKROBIOLOŠKA ANALIZA SIROV, ZORENIH 90 DNI
Med zorenjem sirov smo ugotovili, da se velikosti populacij večine skupin MO manjšajo.
Tako smo za E. coli ugotovili, da praktično ni bilo več moč potrditi njene prisotnosti v 90 dni zorenih sirih, razen v vzorcu 4z (3,93 log KE/g). Tako sklepamo, da je bil vzrok najverjetneje naknadna kontaminacija med zorenjem, saj je bilo v tem siru število E. coli v prejšnjih vzorčenjih sirov (po stiskanju in po soljenju) pod 2 log KE/g.
Prisotnost klostridijev in S. aureus smo potrdili v določenih serijah sira na začetku (po stiskanju in po sojenju), a jih v zrelih sirih več nismo našli. Yoon in sod. (2016) so prav tako
s poizkusi dokazali, da je v zorenih sirih (60 dni) zelo nizko število (ali pa jih sploh ni) patogenih mikroorganizmov, ki se prenašajo s hrano. Sklepali so, da se to zgodilo zaradi kompetitivnega okolja v siru.
Po analizah smo ugotovili, da mikrobiološka slika sira, izdelanega iz surovega senenega mleka z zaščitno kulturo ali brez nje, torej samo s startersko kulturo, ustreza smernicam za mikrobiološko varnost sirov iz surovega mleka (Rupel in sod., 2019).
5.4 OPREDELITEV SIROV PO TIPU
V magistrski nalogi smo rezultate kemijskih analiz sirov uporabili za opredelitev tipa sirov po maščobi in po konsistenci. Za delitev sirov po vsebnosti maščobe v suhi snovi so priporočila veljavnega evropskega standarda naslednja:
• prekmasten sir: vsaj 60 % maščobe v suhi snovi,
• polnomasten sir: vsaj 45 % in manj kot 60 % maščobe v suhi snovi,
• polmasten sir: vsaj 25 % in manj kot 45 % maščobe v suhi snovi,
• četrt masten sir: vsaj 10 % in manj kot 25 % maščobe v suhi snovi,
• pusti sir: manj kot 10 % maščobe v suhi snovi (CODEX STAN 283-1978, 1978).
Iz rezultatov v preglednici 7 in po priporočilih standarda razvrščanja sirov po vsebnosti maščobe vidimo, da se naši siri razvrščajo med polnomastne sire, saj vsebujejo več kot 45
% in manj kot 60 % maščobe v suhi snovi.
Preglednica 11 prikazuje mejne vrednosti % vode v nemastni snovi, na podlagi katerih sire razvrstimo po konsistenci v zelo trde, trde, poltrde in mehke sire.
Preglednica 12: Priporočila standarda za delitev sirov po konsistenci (CODEX STAN 283-1978, 1978)
% vode v nemastni snovi izraz
< 51 zelo trd sir
49–56 trd sir
54–69 poltrd sir
> 67 mehek sir
Iz rezultatov v preglednici 8 in po priporočilih standarda razvrščanja sirov po vsebnosti vode v nemastni snovi vidimo, da se naši siri razvrščajo med trde do poltrde sire.
5.5 SENZORIČNA OCENA SIROV
Pri senzorični analizi sirov smo poleg vrednotenja osnovnih parametrov senzoričnih lastnosti želeli še ugotoviti, ali je kakšna razlika med siri, ki smo jih izdelali s startersko kulturo z dodano zaščitno kulturo, in siri, ki smo jih izdelali samo s startersko kulturo. Iz rezultatov sklepamo, da se siri z zaščitno kulturo in siri brez zaščitne kulture v posamezni seriji ne razlikujejo v senzorični kakovosti, opazili pa smo slabšo senzorično kakovost zadnjih serij sirov, ne glede na uporabljeno kulturo. Predvidevamo, da je vzrok slabše kakovosti zorilnica, saj so se določeni pogoji slabšali (neenakomerna vlaga in nihanje T).
6 SKLEPI
V hipotezah smo predvidevali, da bo surovo seneno mleko, sir iz surovega senenega mleka z dodatkom zaščitne kulture in brez nje ustrezne mikrobiološke kakovosti, kar smo tudi potrdili. Opazili pa smo, da se je mikrobiološka slika surovega senenega mleka že v dvodnevnem zamiku razlikovala, kar ne preseneča, saj je mleko »živa« surovina, pri kateri so take spremembe pričakovane.
Prav tako lahko potrdimo tudi drugo hipotezo, saj so rezultati pokazali, da so siri, izdelani samo s startersko kulturo, ustrezali smernicam mikrobiološke varnosti sirov iz surovega mleka.
Sir, izdelan s startersko in zaščitno kulturo, je prav tako ustrezal smernicam mikrobiološke varnosti sirov iz surovega mleka. Ta del tretje hipoteze lahko potrdimo, medtem ko pa ne moremo trditi, da je imela zaščitna kultura, ki proizvaja nizin, posebno vlogo pri izdelavi sirov iz surovega senenega mleka. To po svoje ne preseneča, saj smo imeli ves čas poskusa tako mikrobiološko kot higiensko zelo kakovostno mleko. Ker gre za seneno mleko, živali ne uživajo silaže; pri tem se zelo zmanjša možnost prenosa klostridijev v mleko, ki povzročajo pozno napihovanje sirov, zato bi v tem primeru zaščitna kultura lahko učinkovala zaviralno.
Vsekakor bi bilo za natančnejše rezultate z vidika mikrobiološke kakovosti surovega senenega mleka in sirov ter kemijske in senzorične analize sirov iz surovega mleka z zaščitno kulturo in sirov brez zaščitne kulture smiselno narediti poskus tako, da bi sočasno iz istega mleka izdelali sir z in sir brez zaščitne kulture. Tako bi bili rezultati bolj primerljivi.
Poizkus bi bilo zato smiselno ponoviti le, če bi se sirilo sočasno iz istega mleka v dveh kotlih hkrati, torej z zaščitno kulturo in brez nje. Prav tako bi morali skozi ves poskus za vse serije zagotavljati iste pogoje skozi ves postopek izdelave sira.
7 POVZETEK
Ker je želja po mlečnih izdelkih iz senenega mleka vse bolj prisotna tudi na slovenskem trgu, se je največja slovenska mlekarna odločila za poskus predelave surovega senenega mleka v sir.
Namen magistrske naloge je bil ugotoviti smiselnost uporabe zaščitne starterske kulture za izdelavo sirov iz surovega senenega mleka. Najprej smo ugotovili mikrobiološko sliko surovega senenega mleka ter nato iz njega izdelali poltrd tip sira z uporabo komercialne starterske kulture. Čez dva dni smo poskus ponovili, a z novo šaržo surovega senenega mleka. Iz slednjega smo izdelali poltrd tip sira s kombinacijo starterske in zaščitne kulture, ki proizvaja nizin.
Poizkus je trajal 15 mesecev v Mlekarni Celeia v Arji vasi. Analizirali smo surovo seneno mleko kot surovino ter nato iz njega naredili sir. Pri njem smo spremljali mikrobiološko sliko skladno s smernicami za mikrobiološko varnost sirov iz surovega mleka s klasičnimi mikrobiološkimi tehnikami cepljenja na trda gojišča. Sirjenje smo izvajali skozi vse leto in tako spremljali tudi morebiten vpliv letnega časa na mikrobiološko sliko surovine in sirov.
Surovo seneno mleko ter oba sira sta skozi celotno leto ustrezala mikrobiološkim smernicam.
Prav tako smo izvedli senzorično analizo sirov z 20-točkovnim sistemom. Ocene sirov so variirale od 18 do 12 točk.
8 VIRI
Babnik D., Verbič J., Podgoršek P., Jeretina J., Perpar T., Sadar M., Ivanovič B. 2004.
Priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatov mlečne kontrole.
Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 84 str.
Bachmann H., Fröhlich-Wyder M., Jakob E., Roth E., Wechsler E., Beuvier D., Buchin S.
2011. Cheese: Raw milk cheeses. V: Encyclopedia of dairy sciences. Vol. 1. 2nd ed.
Fuquay J., McSweeney P., Fox P. (ur.). London, Elsevier Science: 652-660.
Brooks J., Martinez B., Stratton J., Bianchini A., Krokstrom R., Hutkins R. 2012. Survey of raw milk cheeses for microbiological quality and prevalence of foodborne pathogens.
Food Microbiology, 4: 154-158.
CODEX STAN 283-1978. 1978. General standard for cheese. Revision 1-1999. Amendment 5-2018: 6 str.
EFSA Panel on Biological Hazards (BIOHAZ). 2015. Scientific Opinion on the public health risks related to the consumption of raw drinking milk. EFSA Journal, 13, 1:3940, doi: 10.2903/j.efsa.2015.3940: 95 str.
Fretin M., Ferlay A., Verdier-Metz I., Fourner F., Martin B., Montel M., Delbes C., Farruggia A. 2017. The effects of low-input grazing systems and milk pasteurisation on the chemical composition, microbial communities, and sensory properties of uncooked pressed cheeses. International Dairy Jurnal, 11: 56-67.
Giello M., La Storia A., Masucci F., Di Francia A., Ercolini D., Villani F. 2017. Dynamics of bacterial communities during manufacture and ripening of traditional Caciocavallo of Castelfranco cheese in relation to cows' feeding. Food Microbiology, 7: 170-177.
Ginzinger W. 2012. Vorteile der Heumilch. Innsbruck, ARGE Heumilch: 7 str.
http://www.heumilch.com/wp-content/uploads/2014/05/Vorteile_Heumilch.pdf (3.5.2020)
Hudopisk N., Korva M., Janet E., Simetinger M., Grgič-Vitek M., Gubenšek J., Natek V., Kraigher A., Strle F., Avšič-Županc T. 2013. Tick-borne Encephalitis associated with consumption of raw goat milk, Slovenia, 2012. Emerging Infectious Diseases, 13: 806-808.
IKC. 2012. O standardu »Seneno meso«©.Hoče, Inštitut za kontrolo in certifikacijo: 1 str.
https://www.ikc-um.si/ikc-um/zasebni-standard/seneno-mlekoseneno-meso/
(20.4.2020)
ISO 13366-2. Milk — Enumeration of somatic cells — Part 2: Guidance on the operation of fluoro-opto-electronic counters. 2006: 13 str.
ISO 16297. Milk — Bacterial count — Protocol for the evaluation of alternative methods.
2013: 13 str.
ISO 3433. Cheese — Determination of fat content — Van Gulik method. 2nd ed. 2008: 7 str.
ISO 5534. Cheese and processed cheese — Determination of the total solids content (Reference method). 2nd ed. 2004: 7 str.
ISO 9622. Milk and liquid milk products — Guidelines for the application of mid-infrared spectrometry. 2nd ed. 2013: 14 str.
Izvedbena uredba komisije (EU) 2016/304. z dne 2. marca 2016 o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (Heumilch/Haymilk/Latte fieno/Laitde foin/Leche de heno (ZTP). 2016. Uradni list Evropske unije, L 58: 28-34.
Mavrin D., Oštir Š. 2002. Tehnologija mleka in mlečnih izdelkov. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 218 str.
SURS. 2020. Odkupljeno kravje mleko in proizvodnja mlečnih izdelkov v mlekarnah, Slovenija, mesečno. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije: baza podatkov.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/1514501S.px/table/tableViewL ayout2/(1. nov 2020)
Quigley L., O’Sullivan O., Stanton C., Beresford T., Ross R., Fitzgerald G., Cotter P. 2013.
The complex microbiota of raw milk. FEMS Microbiology Reviews, 37, 5: 664-698.
Rupel T., Pavlica T., Planina P., Vidrih J., Retelj M., Car T., Lušicky M. 2019. Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Slovenija: 38 str.
Schneider N., Werkmeister K., Pischetsrieder M. 2011. Analysis of nisin A, nisin Z and their degradation products by LCMS/MS. Food Chemistry, 7: 847-854.
Uredba (ES) št. 853/2004 z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora. 2004. Uradni list Evropske unije, L 139: 21-68.
Verraes C., Vlaemynck G., Van Weyenberg S., De Zutter L., Daube G., Sindic M., Uyttendaele M., Herman L. 2015. A review of the microbiological hazards of dairy products made from raw milk. International Dairy Journal, 12: 32-44.
Yoon Y., Soomin L., Kyoung-Hee C. 2016. Microbial benefits and risks of raw milk cheese.
Food Control, 14: 201-215.
ZAHVALA
Zahvaljujem se celotnemu kolektivu Mlekarne Celeia, za možnost izvedbe poizkusa in vso pomoč, razumevanje ter veselje pri samem delu.
Zahvala gre tudi mentorici izr. prof. dr. Andreji Čanžek Majhenič za vso potrpežljivost in vztrajnost pri popravljanju ter pregledovanju naloge.
Za recenzijo se zahvaljujem prof. dr. Lei Demšar.
Za vse vejice in presledke na pravem mestu se zahvaljujem Cvetki Meden.
Zahvala gre še vsem mojim domačim, ki so me vzpodbujali, bodrili in preganjali, da sem dokončala zastavljeno.
In hvala Bogu, da se je vse tako izteklo.
PRILOGE PRILOGA A: Rezultati mikrobioloških analiz
Povprečno število mezofilnih kokov in mezofilnih laktobacilov v surovem senenem mleku (podan v KE/mL), v sirih po stiskanju, po soljenju v slanici in po 90-ih dneh zorenja (podan v KE/mg) ter število bakterij E. coli v surovem mleku v sirih po stiskanju in soljenju v slanici (KE/mL; KE/mg).
mleko siri po stiskanju siri po soljenju v slanici siri po 90-ih dneh zorenja
×102
laktobacili koliformni E.coli mezofil
ni koki mezofilni
laktobacili E.coli mezofilni
koki mezofilni
PRILOGA B: Rezultati senzorične analize sirov, zorenih 90 dni.
Intenzivnost lastnosti (povprečje ± standardni odklon) zunanji
videz barva testo,
konsistenca prerez vonj okus skupaj
Število možnih
točk 0-2 0-1 0-2 0-3 0-2 0-10 20
Serija sira
1 1,0 ± 0,3 0,8± 0,0 1,4 ± 0,2 1,8 ± 0,4 1,7 ± 0,3 7,3 ± 0,6 14,0 ± 0,7 1z 1,0 ± 0,3 0,9 ± 0,1 1,3 ± 0,2 2,0 ± 0,3 1,8 ± 0,3 7,1 ± 0,5 14,1 ± 1,0 2 1,5 ± 0,4 1,0 ± 0,0 1,4 ± 0,4 1,7 ± 0,4 1,6 ± 0,4 7,5 ± 0,7 14,7 ± 1,5 2z 1,8 ± 0,4 1,0 ± 0,0 1,6 ± 0,2 2,1 ± 0,5 1,7 ± 0,4 7,4 ± 0,6 15,6 ± 1,4 3 1,5 ± 0,3 1,0 ± 0,0 1,6 ± 0,4 2,4 ± 0,3 1,8 ± 0,3 7,6 ± 0,6 15,9 ± 1,2 3z 1,5 ± 0,3 0,9 ± 0,2 1,6 ± 0,5 2,1 ± 0,3 1,7 ± 0,3 7,5 ± 1,0 15,2 ± 1,7 4 1,5 ± 0,3 1,0 ± 0,0 1,8 ± 0,3 2,4 ± 0,4 1,8 ± 0,3 8,0 ± 0,6 16,5 ± 1,1 4z 1,5 ± 0,3 1,0 ± 0,0 1,7 ± 0,3 2,4 ± 0,3 1,8 ± 0,3 7,3 ± 1,2 15,7 ± 1,7 5 1,7 ± 0,3 1,0 ± 0,0 1,7 ± 0,3 2,5 ± 0,4 1,9 ± 0,3 7,8 ± 1,0 16,5 ± 1,2 5z 1,6 ± 0,4 1,0 ± 0,1 1,5 ± 0,4 2,4 ± 0,5 1,6 ± 0,4 7,2 ± 0,5 15,3 ± 1,2 6 1,6 ± 0,3 1,0 ± 0,1 1,6 ± 0,3 2,5 ± 0,3 1,7 ± 0,3 7,5 ± 1,2 15,8 ± 1,0 6z 1,6 ± 0,3 1,0 ± 0,2 1,6 ± 0,4 2,2 ± 0,4 1,7 ± 0,3 7,2 ± 1,0 15,1 ± 1,3 7 1,7 ± 0,3 0,9 ± 0,2 1,4 ± 0,5 2,0 ± 0,5 1,6 ± 0,4 7,0 ± 1,2 14,6 ± 2,0 7z 1,7 ± 0,3 0,9 ± 0,2 1,2 ± 0,4 2,1 ± 0,5 1,6 ± 0,4 7,7 ± 1,0 15,1 ± 1,2 8 1,4 ± 0,2 0,9 ± 0,2 1,4 ± 0,5 2,3 ± 0,3 1,6 ± 0,4 7,8 ± 0,7 15,4 ± 1,1 8z 1,6 ± 0,4 0,9 ± 0,2 1,6 ± 0,3 2,4 ± 0,4 1,4 ± 0,4 7,6 ± 0,7 15,5 ± 1,7 9 1,2 ± 0,3 0,8 ± 0,3 1,2 ± 0,3 2,1 ± 0,4 1,4 ± 0,3 6,8 ± 0,9 13,4 ± 0,7 9z 1,3 ± 0,4 0,9 ± 0,2 1,3 ± 0,4 2,1 ± 0,3 1,5 ± 0,4 7,2 ± 0,9 14,2 ± 1,5 10 1,4 ± 0,4 0,7 ± 0,2 1,3 ± 0,4 2,2 ± 0,3 1,6 ± 0,4 7,5 ± 0,9 14,7 ± 1,4 10z 1,4 ± 0,3 0,9 ± 0,2 1,5 ± 0,3 2,4 ± 0,3 1,7 ± 0,2 8,0 ± 0,5 15,7 ± 0,6 11 1,1 ± 0,3 0,8 ± 0,2 1,3 ± 0,4 1,9 ± 0,5 1,4 ± 0,4 7,1 ± 1,0 13,5 ± 1,6 11z 1,2 ± 0,3 0,8 ± 0,3 1,4 ± 0,4 2,0 ± 0,6 1,4 ± 0,4 7,1 ± 1,1 13,9 ± 2,1 12 1,3 ± 0,5 0,9 ± 0,2 1,4 ± 0,4 2,0 ± 0,5 1,3 ± 0,4 7,0 ± 0,9 13,9 ± 1,9 12z 1,3 ± 0,5 0,8 ± 0,2 1,3 ± 0,4 1,9 ± 0,5 1,3 ± 0,4 6,7 ± 1,1 13,4 ± 2,0