58
VI. SKLEP
- V letu 2008 je bilo v Sloveniji izdanih 217 receptov z zdravili za obstruktivne pljučne bolezni iz ATC skupine R03 na 1.000 prebivalcev. Običajni zeleni recepti so predstavljali 99,3 % receptov, beli recepti 0,2 % receptov. Večina zdravil je bila uvrščenih na pozitivno listo.
- Izmed receptov z inhalacijskimi adrenergiki kot edinimi učinkovinami v zdravilu je bilo največ predpisov salbutamola, izmed receptov z glukokortikoidi kot edinimi učinkovinami v zdravilu flutikazona, izmed receptov z antagonisti levkotrienskih receptorjev montelukasta, izmed receptov s ksantini pa teofilina. Deleži teh receptov so - z izjemo receptov s teofilinom - s starostjo bolnikov upadali, medtem ko so s starostjo bolnikov naraščali deleži receptov s kombinacijo fenoterola in ipratropijevega bromida, s kombinacijo DDBA in IGK, z DDBA, s tiotropijevim bromidom in s teofilinom – v skladu z lastnostmi zdravilnih učinkovin in cenami zdravil ter s smernicami in priporočili predpisovanja zdravil glede na starost bolnikov in naravo prevladujočih bolezni.
- Največ receptov je bilo izdanih pozimi in spomladi, predvsem januarja in aprila.
- Veliko število predpisanih receptov otrokom, starim 1, 2 in 3 leta, je bila posledica velikega števila bolnikov, veliko število predpisanih receptov starejšim od 55 let pa je bila posledica večjega povprečnega števila receptov na bolnika na leto, verjetno predvsem zaradi pogostejših kroničnih bolezni.
- V primerjavi z nordijskimi državami je bila pri nas poraba inhalacijskih adrenergikov kot ednih učinkovin v zdravilih 2- do 4-krat nižja, kar je bil tudi glavni razlog za skupno manjšo porabo zdravil. Glede na rezultate porabe sklepamo, da je bilo razmerje med predpisi kombinacije DDBA in IGK ter kombinacije KDBA in IGK pri nas večje kot v drugih državah.
- Od celokupne denarne vrednosti receptov - 21.876.897,46 € - so stroški v breme OZZ znašali 17.056.865,02 €. Največ stroškov v breme OZZ je šlo za zdravila s kombinacijo DDBA in IGK, in sicer 7.248.674,37 €, ker so bila ta zdravila najdražja. V celoti so bila iz sredstev OZZ največkrat - v 39,9 % - krita zdravila z IGK kot edinimi učinkovinami v zdravilu, ker so bila pogosto predpisana otrokom.
- Vrednosti v breme OZZ so bile kljub primerljivemu številu receptov pri otrocih, starih 1, 2 in 3 leta, ter pri starejših od 55 let, veliko večje pri slednjih, ker so jim bila predpisana zdravila z večjimi odmerki zdravilnih učinkovin in tista, ki so že v osnovi dražja.
- Zdravila je prejelo 122.571 bolnikov, od tega 51,1 % žensk in 48,9 % moških. V starostni skupini bolnikov do 12. leta je bilo 59,8 % dečkov in 40,2 % deklic, ker se astma in krup pri dečkih pojavljata pogosteje kot pri deklicah. S starostjo je naraščal delež bolnih žensk; v
Diplomska naloga VI. SKLEP
59
starostni skupini bolnikov od 12. do 31. leta je znašal 48,9 %, v starostni skupini bolnikov od 31. do 56. leta pa 57,4 %, kar je v skladu s tem, da je pri odraslih astma pri ženskah pogostejša kot pri moških. V starostni skupini bolnikov od 56. leta naprej je bilo bolnih žensk le še 53,0 %, predvidevamo, da zaradi naraščajočega deleža moških s KOPB.
- Največ bolnikov na 1.000 prebivalcev statistične regije je bilo v Notranjsko-kraški statistični regiji (68,7 bolnika na 1.000 prebivalcev) in Pomurski statistični regiji (68,1 bolnika na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v Goriški statistični regiji (50,9 bolnika na 1.000 prebivalcev) in Koroški statistični regiji (54,3 bolnika na 1.000 prebivalcev). Verjetno je bil pomemben vzrok dostopnost pulmoloških preiskav.
- V monoterapiji se je najpogosteje - v 29,5 % - predpisoval salbutamol za inhalacijo. Sledili so mu flutikazon z 21,9 %, montelukast s 15,9 %, tiotropijev bromid s 7,7 % in teofilin s 6,3 %.
Izmed izdaj kombinacij dveh zdravilnih učinkovin je s 45,7 % prevladovala kombinacija fenoterola in ipratropijevega bromida. Sledili so ji salmeterol in flutikazon s 17,9 %, formoterol in budezonid s 13,2 %, flutikazon in salbutamol z 8,3 % ter flutikazon in montelukast z 2,4 %.
Ena zdravilna učinkovina je bila izdana v 44,3 % izdaj, dve zdravilni učinkovini pa v 37,3 % izdaj.
- Na 53,2 % receptov so bila predpisana zdravila z olajševalci, na 28,6 % receptov zdravila s preprečevalci in na 18,2 % receptov zdravila s kombinacijo preprečevalca in olajševalca.
Recepti s preprečevalci so bili nekoliko pogosteje predpisani ženskam, recepti z olajševalci in s kombinacijo preprečevalca in olajševalca pa moškim. Tako pri moških kot tudi pri ženskah so prevladovali recepti z olajševalci. Glede na to, da so moški v primerjavi z ženskami prejeli nekoliko več receptov s kombinacijo preprečevalca in olajševalca, torej receptov s kombinacijo DDBA in IGK, sklepamo, da so ženske večkrat prejele kombinacijo KDBA in IGK, ki sta na voljo le v ločenih zdravilih, zaradi česar jim je tudi bilo izdanih več receptov s preprečevalci.
Večje število izdaj receptov z olajševalci moškim pa je verjetno predvsem posledica večjega števila receptov z antiholinergiki.
- Do 4. leta starosti je bilo izdanih več receptov z olajševalci kot s preprečevalci, verjetno zaradi pogostih otroških bolezni, kot je bronhiolitis, ki se ga zdravi z bronhodilatatorji. Od 4. do 17.
leta starosti je bilo zdravljenje bolj usmerjenju k zaviranju vnetja, saj je bilo izdanih več receptov s preprečevalci. Od 17. leta starosti naprej je bilo ponovno izdanih več receptov z olajševalci. Razlika med njimi je bila zlasti velika med 55. in 88. letom starosti, ko je bilo izdanih 2- do 4-krat več receptov z olajševalci, ker so se preprečevalci (IGK) pogosto kombinirali z olajševalci (DDBA) v istem zdravilu, pa tudi zaradi večjega števila predpisov antiholinergikov bolnikom s KOPB.
Diplomska naloga VI. SKLEP
60
- 42,7 % izdaj je bilo z le olajševalci, 22,8 % z le preprečevalci in 34,5 % z olajševalci in preprečevalci. Izdaje fenoterola in ipratropijevega bromida so predstavljale 39,9 % izdaj z le olajševalci, izdaje salbutamolom v monoterapiji pa 30,6 % izdaj z le olajševalci. Izdaje s flutikazonom v monoterapiji so predstavljale 45,5 % izdaj z le preprečevalci, izdaje z montelukastom v monoterapiji pa 29,0 % izdaj z le preprečevalci. Izdaje salmeterola in flutikazona ter izdaje le formoterola in budezonida so skupaj predstavljale 33,7 % izdaj z olajševalci in preprečevalci, izdaje salbutamola in flutikazona pa 9,0 % izdaj z olajševalci in preprečevalci. Ocenjujemo, da je predstavljala približno polovica izdaj s preprečevalci in olajševalci izdaje več kot dveh zdravilnih učinkovin.
- Kombinacija DDBA in IGK, predpisovanje katere otrokom z astmo, starim 5 let in manj, smernice GINA ne odobravajo, je bila otrokom te starosti predpisana 52-krat oziroma v 0,2 % predpisov zdravil za obstruktivne pljučne bolezni.
- 2,9 % otrok, starih 15 let in manj, ki so prejeli zdravila za obstruktivne pljučne bolezni, so bila predpisana zdravila z DDBA in IGK. Tudi če bi bilo izmed vseh otrok, ki so prejeli zdravila za obstruktivne pljučne bolezni le 58,0 % otrok z astmo, kar ustreza približno 5,5 % pogostosti astme pri otrocih, starih 15 let in manj, pri čemer bi bila kombinacija DDBA in IGK predpisana le otrokom z astmo, bi bilo število astmatikov z DDBA in IGK znotraj ocenjenih 5 % otrok z obliko astme, za katero so ta zdravila indicirana, zato menimo, da je bil predpis kombinacije DDBA in IGK otrokom v sprejemljivih okvirih.
- Bolnikom do 30. leta starosti, ki smo jih opredelili kot astmatično populacijo, so bili DDBA brez IGK izdani le v 1,2 % izdajah DDBA oziroma 73-krat, kar ob upoštevanju tega, da so bili nekateri izmed DDBA najverjetneje predpisani za druge bolezni, pomeni skorajda povsem pravilen predpis IGK ob DDBA astmatičnim bolnikom.
- 99,3 % izdaj kombinacije DDBA in IGK bolnikom do 30. leta starosti je bilo takšnih, da so jim onemogočale nepravilno jemanje DDBA brez IGK. Predpis DDBA in IGK v ločenih zdravilih bolnikom, ki bi se jim zaupalo ustrezno jemanje, ne bi pomenil zmanjšanja stroškov.
- Izbira optimalne terapije pri bolnikih z obstruktivnimi boleznimi pljuč zahteva veliko znanja in izkušenj strokovnjakov. V okviru možnosti je odvisna tudi od želja in odzivov posameznega bolnika. Na podlagi preučevanega menimo, da je bilo predpisovanje zdravil ustrezno. Glede na to, da rezultati porabe zdravil težijo k temu, da je bilo razmerje med predpisi KDBA in IGK ter DDBA in IGK pri nas večje kot v drugih državah, pa bi bilo smiselno preučiti še posamezne korake pri predpisovanju, in sicer ali so se pred uvedbo kombinacije DDBA in IGK astmatičnim bolnikom predpisali KDBA in IGK.