Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali in kako se po mnenju strokovnih delavcev starši vključujejo v življenje in delo vrtca. V Vrtcu Idrija so strokovne delavke povedale, da se starši vključujejo v načrtovanje življenja in dela v vrtcu, ena izmed strokovnih delavk je izpostavila, da jim je oče otroka pripravil vizualizacijo vesolja. V Vrtcu Cerkno pa se starši v delo v vrtcu ne vključujejo aktivno, vendar je ena izmed strokovnih delavk povedala, da je želja ravnatelja, da bi se to spremenilo. Če starši in vzgojitelji med seboj usklajeno sodelujejo, otroku zagotavljajo skladen, zdrav in kakovosten razvoj (Lepičnik Vodopivec, 2012). Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku (Kurikulum za vrtce, 1999). Metodologija KZK vzpodbuja družine k participaciji v vseh dejavnostih, kjer je potrebna prisotnost staršev (Stokes Szanton, 2001). V Vrtcu Idrija, ki dela po metodologiji KZK, starše vključujejo v življenje in delo vrtca. Metode vključevanja pa so različne od družine do družine, odvisne so od individualnih pogojev in možnosti (prav tam).
Pomembno je, da vzgojitelj ponudi možnost sodelovanja, s katerim imajo starši pomembno vlogo v otrokovem vzgojno-izobraževalnem procesu (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000). Vzgojitelj na prvem uvodnem srečanju poudari, da so starši v vrtcu dobrodošli, kadarkoli to želijo (Stokes Szanton, 2001). Proces sodelovanja je dvosmeren, zato mora vzgojitelj poiskati načine, kako v delo vključiti družinske člane, starši pa morajo čutiti, da jim je vrtec naklonjen in jih sprejema (Tankersley in drugi, 2013). Starši otrok, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, sodelujejo pri sprejemanju odločitev o vsebini in izvedbi programa ter pri oblikovanju oddelčnega učnega okolja. Če so starši vključeni v sprejemanje odločitev o otrokovem učnem okolju, je otrokom omogočeno, da postanejo samozavestnejši, izboljšajo samopodobo in so bolje vključeni v učenje (prav tam).
Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali se po mnenju strokovnih delavcev pojavljajo težave in dileme pri sodelovanju s starši in kakšne so. V Vrtcu Idrija sta dve strokovni delavki povedali, da do sedaj nista imeli nobenih težav in dilem pri sodelovanju s starši, medtem ko je ena povedala, da je na težave pri sodelovanju s starši že naletela, vendar jih ni želela izpostaviti. V Vrtcu Cerkno pa je strokovna delavka J. kot težavo pri sodelovanju s starši predstavila, da se ji pritožujejo starši, katerih otrok ni bil vpisan v vrtec. Cilj sodelovanja vrtca s starši je vzpostaviti dobro medsebojno komunikacijo, dopolnjevanje družinske in institucionalne vzgoje, dvigniti kakovost življenja in dela v vrtcu, pridobiti medsebojno zaupanje ter skupno reševati probleme (Užmah, 2010). Demokratično sodelovanje je tisto sodelovanje, pri katerem si starši in vzgojitelji izmenjujejo svoje poglede in iskreno sodelujejo (Jensen in Jensen, 2011). Pomembno je, da vzgojitelj s starši vzpostavi odnos, v katerem starši občutijo, da so vsi na istem bregu in želijo pomagati otroku pri njegovih težavah (Čeh Svetina, 2016). Kakovostno in uspešno sodelovanje med vrtcem in starši nastane le kot rezultat zaupanja med vzgojiteljem in staršem (Željeznov Seničar, 2012
Pri tretjem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali so po mnenju strokovnih delavcev starši zadovoljni z oblikami sodelovanja z vrtcem. V obeh vrtcih so strokovne delavke mnenja, da so starši zadovoljni z njihovim sodelovanjem. Vendar sem mnenja, da bi morali, če bi želeli
19
bolje oceniti zadovoljstvo staršev pri sodelovanju z vzgojitelji, o tem povprašati tudi starše. S pristno komunikacijo, medsebojnim zaupanjem ter medsebojnimi in skupnimi aktivnostmi se uresničuje partnerstvo med vzgojiteljem in starši (Željeznov Seničar, 2012). Pri grajenju partnerstva med vrtcem in družino je pomembno, da je vzgojitelj profesionalec in zagovornik strokovnega znanja, vzgojitelj ne sme obupati, ampak mora iskati nove rešitve (prav tam). Če želimo, da je sodelovanje s starši kakovostno in uspešno, upoštevamo načela sodelovanja s starši. Pomembno je, da sodelovanje vzgojitelja s starši sloni na humanih odnosih in demokratičnosti. Vzgojitelj se mora temeljito, torej vsebinsko, tehnično in metodično, pripraviti na sodelovanje s starši ter jih k sodelovanju vabiti premišljeno. Ko vzgojitelj sodeluje s starši, je pomembno medsebojno spoštovanje. Vzgojitelj vse informacije, ki so namenjene staršem, sporoča v neposrednem stiku z njimi in brez prisotnosti drugih. Pri sodelovanju vzgojitelja s starši je pomembno, da je vzgojitelj preudaren in da sta njegovo ravnanje in delovanje ustrezna, saj je vzgojitelj tisti, ki daje pobudo za sodelovanje, in bo le tako pripomogel k dobremu, ustreznemu, kakovostnemu in uspešnemu sodelovanju (Lepičnik Vodopivec, 2012).
Pomembno je, da vzgojitelj uporablja formalne in neformalne priložnosti za komuniciranje in izmenjavo informacij z družinami (Tankersley in drugi, 2013). Da bo vzgojitelj uspešen pri sodelovanju s starši, mora biti komunikacija učinkovita. Vsebuje naj pozorno poslušanje skrbi, ki jih izražajo starši, njihovo upoštevanje in oblikovanje določenih akcij, ki prispevajo k njihovem odpravljanju (prav tam).
Pri četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v sodelovanju s starši med Vrtcem Idrija in Vrtcem Cerkno. V obeh vrtcih staršem ponujajo enake formalne oblike sodelovanja: roditeljske sestanke, govorilne ure in predavanja za starše. V Vrtcu Idrija pa poleg naštetih oblik sodelovanja staršem ponujajo tudi obisk na domu. Razlika med vrtcema Idrija in Cerkno je tudi, da v Vrtcu Idrija v dopoldanskem času skupaj s starši praznujejo otrokov rojstni dan, v popoldanskem času pa imajo še jesenovanje in okraševanje vrtca. Podobnost med vrtcema je, da se po odgovorih strokovnih delavk starši najbolj udeležujejo pogovorih ur. Vseh šest strokovnih delavk obeh vrtcev je povedalo, da sprotna oz.
vsakodnevna komunikacija poteka na vratih igralnice ob prihodu in odhodu otrok. Ena izmed strokovnih delavk Vrtca Cerkno se poslužuje pisnih obvestil, ki so značilna za metodologijo Korak za korakom. Ugotavljam torej, da se med vrtcema Idrija in Cerkno pojavljajo tako razlike kot tudi podobnosti.
20 10 VIRI IN LITERATURA
Čeha Svetina, T. (2016). Koraki do staršev – Kako vzpostaviti sodelovanje s starši in kako ga ohraniti? V Kramar, M. (ur.), Pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji (str. 14–
18). Ljubljana. Educe.
Hansen, A. K., Kaufmann, R. K. in Burke Walsh, K. (2000). Korak za korakom. Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke (za otroke od treh do šestih let starosti). Pedagoški inštitut.
Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ. Ljubljana.
Jensen, E. in Jensen. H. (2011). Dialog s starši. Ljubljana. Inštitut za sodobno družino.
Jenšterle, L. (2018). Družina – učne situacije v vrtcu in sodelovanje s starši. V Kramar, M.
(ur.), Pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji (str. 59–64). Ljubljana. Educe.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo.
Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana. Pedagoška Fakulteta.
Stokes Szanton, E. (2001). Korak za korakom. Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Pedagoški inštitut. Razvojno–raziskovalni center pedagoških iniciativ. Ljubljana.
Tankersley, D., Brajković, S., Handžar, S., Rimkiene, R., Sabaliauskiene, R., Trikić, Z. in Vonta, T. (2013) Od teorije k praksi; Vodnik po pedagoških področjih kakovosti ISSA.
Pedagoški inštitut.
Užmah, N. (2010). Sodelovanje strokovnih delavcev vrtca s starši. V Horvat, L., Kramar, M., Batistič, M., Ferjančič, J., Krapše, T., Jaušovec, N., Vauhnik, J. in Budnar, M. (ur.). (2010).
Pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji (str. 21–24). Ljubljana. Educe.
Žagar, M. (2016). Uspešno sodelovanje med starši in vzgojitelji. Pridobljeno s
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-9CE9WWX7/704fd90b-134a-42f5-9b50-ee1f706fba5e/PDF
Željeznov Seničar, M. (2012). Sodelovanje med vrtcem in starši »družinami«. MiB. d. o. o.
Ljubljana.
21 11 PRILOGE
11. 1 INTERVJUJI S STROKOVNIMI DELAVCI VRTCA IDRIJA