EKT je večinoma predstavljena in opredeljena kot medicinsko tehnični postopek pri zdravljenju duševnih motenj. V tem postopku se s posebnim aparatom na določenih točkah glave sproži skrbno nadzorovana količina električnega toka, ki pri pacientu povzroči epileptični napad s toničnim krčem, ki traja 10 sekund, nato sledi faza kloničnih krčev, ki traja 30 do 40 sekund. Na koncu se pojavi kratkotrajna apneja (Conca et al., 2004).
3
EKT predstavlja enega od začetkov biološke psihiatrije. Z uvedbo splošne anestezije in mišične relaksacije ter izpopolnjene tehnike izvajanja EKT se je zmanjšalo število zapletov zaradi EKT ter neželenih vplivov na spoznavne sposobnosti pri pacientih. Danes še vedno velja, da je EKT najučinkovitejše akutno antidepresivno zdravljenje. V tujini ga najpogosteje uporabljajo za zdravljenje hudih oblik depresije pri pacientih, pri katerih so izčrpali možnosti farmakoterapevtskega zdravljenja. Ker EKT učinkuje hitro, jo posebno priporočajo v stanjih, ki ogrožajo življenje (Korošec Jagodič et al., 2011). Številne študije so dokazale, da je EKT pri globoki depresivni epizodi z agitacijo, psihomotorično inhibicijo in/ali psihotičnimi simptomi precej učinkovita, saj deluje antidepresivno, antisuicidalno in stabilizira razpoloženje (Morcos et al., 2019).
Veliko vlogo ima EKT pri zdravljenju pacientov z depresijo, ki so neodzivni na učinke antidepresivov. Terapevtsko rezistentno depresijo v določenih državah opredelijo takrat, ko po treh tednih zdravljenja s kombinacijo dveh antidepresivov ne pride do kliničnega izboljšanja (Kellner et al., 2012).
EKT je najzgodnejša uporabna metoda zdravljenja v psihiatriji. Začetki EKT segajo v leto 1934, ko je Laszlo Meduna prvič opisal učinkovitost farmakološko sproženih epileptičnih napadov grand mal za zdravljenje shizofrenije, kar je izhajalo iz njegove hipoteze biološkega antagonizma med epilepsijo in shizofrenijo. Leta 1938 sta Ugo Carletti in Lucio Bini uporabila električni tok kot varnejše sredstvo za indukcijo epileptičnih napadov (Videnšek, 2012).
Vse do uvedbe psihofarmakov je bila to glavna oblika zdravljenja duševnih motenj. Tehnike, ki so obstajale, so bile: inzulinska šok terapija, metrazolna konvulzivna terapija, lobotomija in EKT. Med vsemi se je EKT kot način zdravljenja obdržala vse do danes. Vendar se je način izvajanja precej spremenil in se razvijal v terapevtski smeri do bolj prijaznih in sprejemljivih učinkov do pacienta. S tem je mišljeno, da se na začetku postopek ni izvajal v anesteziji in brez mišične relaksacije, kar je povzročalo pacientom precejšnjo travmo in tudi zlome kosti. Tudi električni sunek je bil nekdaj precej močnejši, kot bi ga pacient potreboval, kar je povzročilo večje spominske motnje. Danes je EKT še vedno v uporabi in je v kombinaciji s psihofarmaki še učinkovitejša (Reinke et al., 2013).
4
V psihiatriji je danes splošno sprejeto stališče, da ima EKT svoje mesto za zdravljenje določenih oblik duševnih motenj, ki človeka ogrožajo, saj je varna, hitra in učinkovita metoda (Folkerts et al., 2003).
V določenem obdobju so EKT kot obliko zdravljenja postavili na zatožno klop in jo prikazali kot samovoljno sredstvo prisile, ki ukroti neposlušne tako, da jim izbriše spomin. V nadaljevanju diplomskega dela se postavlja vprašanje, koliko resnice je bilo v teh obtožbah, pa tudi, kako so te obtožbe vplivale na današnje javno mnenje o obliki zdravljenja z EKT.
EKT spada med posebne postopke zdravljenja duševnih motenj, zato je treba poznati celoten postopek ter mehanizem delovanja te oblike zdravljenja. Prav poznavanje tega omogoča, da MS pacienta pravilno informira in ga spremlja pri postopku ter je pozorna na reakcijo telesa po električnem sunku in opazuje njegovo stanje in počutje tudi v času po opravljeni EKT.
5
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti sodobno obliko EKT, raziskati dejavnike, ki vplivajo na izbor takšne oblike zdravljenja, predvsem pri bolnikih z depresijo, rezistentno na antidepresive in opredeliti vlogo zdravstvene nege pri izvajanju EKT.
Cilji diplomskega dela so:
• analizirati prednosti, tveganja, nevarnosti in slabosti EKT,
• izpostaviti aktivnosti zdravstvene nege, ki se izvajajo v postopku EKT,
• predstaviti sodobno obliko zdravljenja z EKT v primerjavi z nativno obliko, ki se je izvajala v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v razvitem svetu in se še izvaja po nekaterih delih Azije.
6
3 METODE
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Uporabljena je bila literatura v slovenskem, angleškem, hrvaškem in nemškem jeziku, izdana med letoma 2000 in 2020. Starejša literatura je bila uporabljena izjemoma zaradi svoje pomembnosti. Kot izjemi sta bila vključena biografija Hemingwaya, izdana leta 1968, zaradi opisa njegove neposredne izkušnje z EKT, ter poročilo z zgodovinskimi dejstvi iz leta 1996, ki jih v poznejših virih ni bilo mogoče najti. Za iskanje literature so bile uporabljene bibliografske baze podatkov Medline, PubMed, Embase, PsycINFO, CINAHL, Google učenjak in COBIB.SI. Iskanje literature je potekalo od septembra 2016 do decembra 2020.
Pri iskanju literature so bile uporabljene ključne besede: EKT, elektrokonvulzivna terapija, elektrošok, vloga medicinske sestre, aktivnosti zdravstvene nege, prednosti in slabosti EKT, smernice EKT ter kombinacija naštetih besed. V diplomsko delo je bilo vključenih 45 prosto dostopnih člankov s celotnim besedilom.
Opravljena sta bili analiza in primerjava strokovnih in znanstvenih člankov na ravni opisovanja dejstev dosedanjih spoznanj.
7
4 REZULTATI
V tem poglavju so podani rezultati pregledane literature, ki opisuje EKT, njene učinke ter aktivnosti zdravstvene nege pri tem postopku. Opisane so bistvene lastnosti EKT, saj je treba dobro poznati tako postopek, učinke delovanja in tudi možne komplikacije, ki se pri tem postopku lahko pojavijo. Zdravljenje z EKT je lahko ena od možnosti pri bolnikih s hudo obliko depresije. Vendar je zdravljenje v kombinaciji z antidepresivi in ponovnimi EKT bolj učinkovito. Seveda je pogoj, da se to izvaja pri pacientih, ki so se že prvič na EKT dobro odzvali.
Postopek EKT je precej podrobno opisan in razčlenjen na posamezne segmente, ki omogočajo ustvariti popoln uvid v celoten postopek. Velik vpliv je imelo stališče javnosti in medijev na ta postopek, zato so podana določena dejstva iz zgodovine, ki so vplivala na razvoj EKT z uvajanjem tehnoloških novosti do sedanje oblike, ki je opisana v tem delu. Še vedno pa mediji po večini prikazujejo zastarelo obliko EKT, ki je precej zastrašujoča in še vedno odvrača ljudi od zdravljenja z EKT.