Ustna votlina je definirana kot anatomski prostor, ki jo spredaj omejujeta ustnici, zadaj sega do papil na jeziku in do sprednjega nebnega loka ter meje med trdnim in mehkim nebom.
Ob straneh ustno votlino obdaja lična sluznica, medtem ko nebnici, mehko nebo in koren jezika spadajo k ustnemu delu žrela. Ustno votlino razdelimo še na ustnice, mobilni del jezika, ustno dno, dlesni, alveolarni greben spodnje čeljustnice, lično sluznico in trdo nebo (Dovšak, 2019).
Rak ustne votline spada v skupino rakov glave in vratu; predstavljajo do 6 % vseh malignih tumorjev pri ljudeh, v Sloveniji znaša ta delež približno 3,4 %. Gre za heterogeno skupino malignih bolezni, ki se pojavljajo v področju zgornjega dela dihalne in prebavne poti;
mednje spada rak ustne votline. Poznamo več vrst raka ustne votline: rak površin ustnic, rak trdega in mehkega neba in nebnic, rak jezika, rak spodnje in zgornje dlesni, rak lične sluznice, rak žrela in rak čeljusti, rak alveolarnega grebena spodnje čeljustnice, rak trdega neba (Foulkes, 2013; Dovšak, 2019; Huang, O´Sullivan, 2013).
Največji delež (85 %) raka glave in vratu predstavlja ploščatocelični rak (angleško Head and Neck Squamous Cell Carcinoma) (Dovšak, 2019). Redkejši so raki, ki se razvijejo iz žlez (mukoepidermoidni karcinom, adenokarcinom, adenoidnocistični karcinom ter drugi), limfatičnega tkiva in drugih struktur ali tkiv (Strojan et al., 2020). Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek raka v ustni votlini sta kajenje in alkohol, sledijo pa še drugi dejavniki, kot so: žvečenje betel oreščkov (Azija) in okužba s človeškim virusom papiloma (HPV) (Chi et al., 2015).
Rak ustne votline je v Sloveniji ena najpogostejših malignih bolezni, saj predstavlja 54 % primerov raka glave in vratu, ki so pri moških na 5. mestu, pri ženskah na 14. mestu, skupno pa na 8. mestu po pogostnosti med vsemi primeri raka (Blatnik et al., 2019; Strojan, 2019;
Zadnik et al., 2017). V Sloveniji zboli za rakom ustne votline povprečno 150 ljudi na leto (Strojan, 2018). Letno odkrijejo približno 400.000 novih primerov, vendar se številka razlikuje med posameznimi deli sveta (Foulkes, 2013). Rak ustne votline je najbolj pogost pri prebivalcih Indije, saj velja za najpogostejšo maligno bolezen pri moških; vzrok za to pripisujejo kot posledico kajenja, žvečenja tobaka in betel oreškov (Vigneswaran, Williams, 2014). Sledijo Šrilanka, Pakistan in Bangladeš (Montero, Patel, 2015). V Evropi se ploščatocelični rak ustne votline (angleško Oral Squamous Cell Carcinoma – OSCC)
najpogosteje pojavlja v Franciji, na Madžarskem, na Slovaški in v Sloveniji (Vigneswaran, Williams, 2014). Rak ustne votline se pojavlja trikrat pogosteje pri moških kot pri ženskah, povprečna starost moških je več kot 50 let (Montero, Patel, 2015). Podobno kot pri drugih rakih se s starostjo povečuje možnost za nastanek raka ustne votline (Dovšak, 2019).
Glavna etiološka dejavnika za razvoj raka ustne votline sta alkohol in tobak. K tobaku prištevamo: kajenje cigarete, cigar, vapov, e-cigaret, pip in žvečenje ter njuhanje tobaka (Strojan et al., 2020). Snovi, ki se nahajajo v tobačnih izdelkih (nikotin, amoniak, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, katran, nikelj, arzen in druge težke kovine), so rakotvorne, zato lahko sprožijo nastanek predrakavih sprememb na sluznicah ustne votline in se razvijejo v invazivni rak. Okrog 75 % raka v tem področju se razvije zaradi tobaka in alkohola;
kombinacija obeh povzroči multipliciran učinek za pojav raka (Strojan et al., 2018).
Raziskavo, ki so jo izvedli Perry in sodelavci (2015), predstavlja pomembno razliko nastanka raka pri kadilcih in nekadilcih. Pri kadilcih se rak ustne votline najpogosteje pojavlja na lateralnem delu jezika in na ustnem dnu. Pomemben dejavnik za nastanek raka je tudi okužba s HPV, ki je spolno prenosljiva. Ta je povezan z nastankom raka v ustnem delu žrela (ustni votlini manj pogost), natančneje v nebnicah in korenu jezika, in je pogost pri mlajših ljudeh ter ni pogojen s kajenjem in uživanjem alkohola (Strojan, 2019). Rak, ki je posledica okužbe s HPV, se razlikuje od rakov, ki so posledica kajenja in uživanja alkohola. Zdravljenje raka zaradi okužbe s HPV (obsevanje ali sistemsko zdravljenje) je bolj uspešno, posledično je večja verjetnost ozdravitve (Strojan et al., 2020). Rak zaradi okužbe s HPV je v porastu v državah razvitega sveta, pogost je pri moških z višjim socialnim statusom (Blatnik et al., 2019). Tveganje za nastanek raka je večje pri ljudeh z večjim številom spolnih partnerjev (Strojan et al., 2018). Rak nosnega dela žrela, ki je sicer redek, in se pojavlja zaradi okužbe z virusom Epstein-Barr (Strojan et al., 2020).
Poznamo tudi druge dejavnike, ki vplivajo na pojav raka ustne votline, kot so slaba ustna higiena, propadajoče zobovje, nizek socialni status in oslabljen imunski sistem pacienta, gastroezofagealna refluksna bolezen, poklicna izpostavljenost (azbest, lesni prah), pasivno kajenje, genetično povzročena dovzetnost, neustrezna prehrana (uživanje rdečega in dimljenega mesa, izogibanje sadju in zelenjavi, sol) (Dovšak, 2019; Strojan, 2019).
Levkoplakija, eritroplakija, predrakave lezije sluznice lihen ruber planus ter submukozna fibroza se lahko v ustni votlini razvijejo v maligno spremembo (Montero, Patel, 2015).
Levkoplakija je bela lisa na ustni sluznici, ki je ni mogoče opredeliti kot katero koli drugo bolezen ter je ni mogoče odstraniti s sluznice. Najpogosteje se pojavlja na lični sluznici, jeziku, ustnici, dlesni, glasilkah in v grlu. Lahko je omejene ali neomejene oblike, debela ali pa v ravnini sluznice, kar je odvisno od keratinske plasti na epiteliju. Glede na klinični izgled jih delimo glede na strukturo površine in obliko, na homogene in nehomogene. Najbolj pogosta levkoplakija, ki se pojavlja pri ženskah, je proliferativna verukozna levkoplakija.
Gre za multifokalno spremembo, ki se ponavlja in v visokih odstotkih razvije v invazivni ploščatocelični rak (Strojan et al., 2018; Chi et al., 2015). Tveganje za razvoj rakave spremembe iz levkoplakije je odvisno od vzroka nastanka (kajenje, alkohol), kliničnega izgleda, lokacije, stopnje levkoplakije glede na biopsijo in histološki izvid (Vigneswaran, Williams, 2014).
Eritroplakija je ostro omejena rdeča lisa, ki se pojavlja redkeje in je prav tako kot levkoplakijo ne moremo pripisati nobeni drugi bolezni. Pogosteje (40 %) kot levkoplakija se razvije v rakavo spremembo ali pa je maligna displazija že prisotna (Strojan et al., 2018).
Eritroplakije so pogosto povezane z levkoplakijami, kar imenujmo eritrolevkoplakija (belo- rdeča lisa) (Vigneswaran, Williams, 2014).
Submukozno fibrozo uvrščamo med predrakave spremembe ustne votline, ki se pogosteje pojavlja med prebivalci Južne Azije. Gre za kronično spremembo ustne votline, ki vpliva tudi na žrelo in zgornji del prebavnega traku. Simptomi, ki se pojavijo, so: suha usta, bolečina, spremenjen tonus, pekoč občutek, omejena gibljivost čeljusti in jezika ter splošno zmanjšana kakovost življenja. Navajajo jo tudi kot posledico žvečenja betel oreščkov (Vigneswaran, Williams, 2014).
Lichen ruber planus je najpogostejša kronična avtoimunska bolezen ustne sluznice, ki ni okužba in ni nalezljiva. Pojavlja se med 20. in 50. letom starosti, pogosteje pri ženskah na lični sluznici, jeziku in dlesnih. Vzrok za nastanek te bolezni še ni znan, pripisujejo pa ji nekaj dejavnikov, ki bi jo lahko sprožili. To so sintetični antimalariki, preparati zlata, okužba z virusom hepatitisa C in presaditev organov (Vigneswaran, Williams, 2014).
Znake in simptome raka ustne votline je težko prepoznati, saj niso povsem tipični. Prisoten je lahko spremenjen, boleč in skeleč občutek pri požiranju in hranjenju, razjeda, lezija, ulceracija ali krasta na ustnici, zadah iz ust, propadanje in majavost zob, nerazumljiv govor, draženje ustne sluznice in spremembe na njej kljub izključitvi dražečega dejavnika (del zoba,
proteza ...), bolečina pa se pri pacientih v večini primerov pojavi kasneje. Pogosto je prvi znak, ki ga opazijo pacienti, zatrdlina na vratu, ki je metastaza primarnega raka in že na prvem pregledu zdravnik pogosto ugotovi napredovalo obliko bolezni. Pacienti imajo pogosto težave pri prehranjevanju, zato imajo pred začetkom zdravljenja manj kilogramov, stanje pa se z začetkom zdravljenja še poslabša (Dovšak, 2019). Rak torej povzroča težave pri govorjenju, požiranju, žvečenju, govoru, dihanju, ki se ne izboljšajo kljub zdravljenju z antibiotiki ali zdravljenju motečega dejavnika (Dovšak, 2019; Strojan et al., 2020).
Za postavitev klinične diagnoze raka ustne votline je treba opraviti biopsijo za odvzem vzorca in patohistološki izvid biopsije lezije ali predrakave spremembe v ustni votlini, klinični pregled, anamnezo, citološko punkcijo, računalniško tomografijo (CT), magnetnoresonančno slikanje (MR) področja glave in vratu, ultrazvočno preiskavo (UZ), rentgenogram ali CT pljuč, UZ ali CT trebuha ali PET-CT (ang. positron emission tomography-computed tomography) (Strojan, 2019). Vse prej omenjene diagnostične terapevtske preiskave se opravi za potrditev diagnoze in za ugotavljanje prisotnosti zasevkov primarnega tumorja po telesu, diagnozo pa se potrdi s patohistološkim pregledom reprezentativnega vzorca tumorja. Ko so zaključene vse preiskave in celotna diagnostika pacienta, se potrjen rak razvrsti po TNM-klasifikaciji (T-tumor, N-nodus, M-metastaze) in nato pacienta predstavi na kirurško-onkološkem konziliju, na katerem sodeluje tudi pacient.
Predstavi se mu bolezen, možnosti zdravljenja (kurativno, paliativno) in pomen takojšnjega prenehanja pitja alkohola (abstinenca) ter kajenja (Dovšak, 2019).