Zaporedna št. srečanja
Vsebina srečanj treninga fonološkega zavedanja
Splošni cilji srečanja
1. Priprava na izvedbo treninga Otrok razume osnovne pojme, ki so pomembni za izvedbo treninga (enako/različno,
prvi/srednji/zadnji, začetek/konec, beseda in črka oz. glas) in zna šteti do štiri.
Slušna diskriminacija Otrok loči slušno podobne besede med seboj.
Rimanje Otrok prepozna rimo.
Otrok razume, kako se tvori rima.
2., 3. Slušna diskriminacija Otrok loči slušno podobne besede med seboj.
Otrok loči slušno podobne glasove med seboj.
Rimanje Otrok prepozna rimo.
Otrok razume, kako se tvori rima.
4., 5. Rimanje Otrok prepozna rimo.
Otrok razume, kako se tvori rima.
6., 7. Zlogovanje Otrok besedo pravilno razdeli na zloge.
Določevanje začetnih glasov v besedi
Otrok prepozna začetne glasove v besedah.
8., 9., 10. Določevanje začetnih glasov v besedi
Otrok prepozna začetne glasove v besedah.
Določevanje končnih glasov v besedi
Otrok prepozna končne glasove v besedah.
50
V nadaljevanju bomo podrobneje opisali vsebinsko zasnovo vsakega srečanja in dodali tudi operativne cilje posameznega srečanja, prav tako pa bomo opisali materiale, pripomočke in posamezne dejavnosti, ki smo jih izvajali na posameznem srečanju.
SESTAVA IN IZVEDBA POSAMEZNIH SREČANJ
Vsako srečanje je bilo sestavljeno iz treh delov: uvodnega, osrednjega in zaključnega. V uvodnem delu smo Timu prek slikovnega urnika predstavili, kako bo določeno srečanje potekalo, nato je sledilo usmerjeno delo na področju urjenja veščin fonološkega zavedanja, v zaključnem delu pa je imel Tim čas za igro z igračo, ki si jo je predhodno izbral sam. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali uvodni, osrednji in zaključni del.
Zaporedna št. srečanja
Vsebina srečanj treninga fonološkega zavedanja
Splošni cilji srečanja
11., 12. Določevanje končnih glasov v besedi
Otrok prepozna končne glasove v besedah.
Identifikacija glasov v besedah Otrok identificira določene glasove v besedi.
13., 14., 15., 16., 17.
Slušna sinteza Otrok poveže glasove v besede.
Slušna analiza Otrok razdeli besedo na glasove.
18., 19. Urjenje povezave črka – glas Otrok razume povezavo med črkami in glasovi.
Igrice branja in črkovanja Otrok utrjuje različne veščine fonološkega zavedanja (rimanje, zlogovanje, določevanje prvega in zadnjega glasu v besedi, slušno sintezo in analizo).
20. Slušna diskriminacija Otrok loči slušno podobne besede med seboj.
Otrok loči slušno podobne glasove med seboj.
Rimanje Otrok prepozna rimo.
Otrok razume, kako se tvori rima.
Določevanje začetnih glasov v besedi
Otrok prepozna začetne glasove v besedah.
Določevanje končnih glasov v besedi
Otrok prepozna končne glasove v besedah.
Slušna sinteza Otrok poveže glasove v besede.
Slušna analiza Otrok razdeli besedo na glasove.
51 - UVODNI DEL
Uvodni del srečanja je bil namenjen predstavitvi poteka posameznega srečanja s pomočjo slikovnega urnika. V slikovnem urniku je potek dogodkov oz. dejavnosti predstavljen s sliko – na vizualni način, saj Tim še ne bere in smo mu tako želeli približati strukturo srečanja. Prav tako pa je način predstavitve informacij s sliko Timu blizu, saj je vizualno področje njegovo močno področje. Slikovni urnik omogoča lažje sledenje poteku dejavnosti ter posledično lažje vztrajanje pri nalogah tudi starejšim otrokom, ki že berejo in ki imajo težave z vzdrževanjem pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, saj je otrokom jasno ponazorjeno, kako si bodo dejavnosti sledile (Szalay, 2020).
- OSREDNJI DEL
Vsebina osrednjega dela se je navezovala na urjenje veščin fonološkega zavedanja glede na področja, ki jih Trening fonološkega zavedanja avtorice Gillon (2008) vključuje. Pred začetkom izvedbe treninga smo pri Timu preverili razumevanje osnovnih pojmov, ki so pomembni za izvedbo omenjenega treninga. V okviru priprave na izvedbo treninga smo pri Timu preverili njegovo poznavanje naslednjih pojmov: enako/različno, prvi/srednji/zadnji, začetek/konec, beseda in črka oz. glas in štetje do štiri. Na področju poznavanja pojmov enako/različno smo to storili tako, da smo mu pokazali slike z enakimi in različnimi motivi. Med slikami je Tim izbiral tiste, ki so bile enake, in tiste, ki so bile med seboj različne. Za preverjanje pojmov prvi/srednji/zadnji smo uporabili tri gumbe različnih barv, ki smo jih razvrstili v vrsto. Tima smo vprašali, kateri gumb je prvi, kateri srednji in kateri zadnji. Za preverjanje razumevanja začetek in konec, smo uporabili kartonček z besedilom in Tima prosili, naj nam pokaže začetek in konec besedila. Preverili smo tudi, ali Tim v zapisani besedi razlikuje začetek in konec besede. Tima smo prosili, da v zapisani besedi pokaže njen začetek in konec. Za preverjanje pojmov beseda in črka oz. glas smo uporabili kartice z zapisanimi besedami ter kartice z zapisanimi črkami oz. glasovi. Tima smo prosili, naj nam pokaže kartice, kjer so zapisane besede in kartice in tiste, kjer so zapisane le črke. Preverili smo tudi, ali zna Tim šteti do štiri – predenj postavili štiri gumbe in ga prosili, da jih prešteje.
Tim je poznal vse pojme: enako/različno, prvi/srednji/zadnji, začetek/konec, beseda/črka, prav tako je pravilno preštel do štiri. Ugotovili smo, da ne pozna pojma glas, zato smo v nadaljevanju uporabljali besedo črka, ki jo je poznal.
Osrednji del vsakega srečanja je imel dva dela, med katerima je bil odmor (glej prilogo 2). V vsakem delu osrednjega dela smo zasnovali dejavnosti tako, da so bile Timu privlačne in zanimive ter tako povečali njegovo motivacijo za sodelovanje in vztrajanje pri nalogah. Če smo na srečanju med izvajanjem dejavnosti presodili, da Tim potrebuje krajši odmor, smo mu to omogočili.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo področja in dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru treninga. Zaradi lažje preglednosti bomo predstavili dejavnosti v okviru področij, ki jih vključuje Trening fonološkega zavedanja avtorice Gillon (2008). To so: slušna diskriminacija, rimanje, zlogovanje, določevanje začetnih in končnih glasov v besedah, identifikacija glasov v
52
besedah, slušna sinteza, slušna analiza, urjenje povezave črka – glas ter igrice branja in črkovanja.
- Slušna diskriminacija
Slušna diskriminacija se nanaša na otrokovo sposobnost razlikovanja slušno podobnih glasov (kot sta npr. glasova b in p) in predstavlja temelj za razvoj fonološkega zavedanja.
Dobro slušno razlikovanje je ključno za razumevanje povezave med izgovorjenimi glasovi in črkami (Hiebert, 1978, v Grginič, 2005). Sposobnost slušne diskriminacije smo v okviru treninga fonološkega zavedanja razvijali s pomočjo prepoznavanja slušno podobnih in slušno različnih besed ter prepoznavanja slušno podobnih in različnih glasov. Dejavnosti smo izvajali v okviru igre detektiv, pri kateri smo s pomočjo materiala besede in glasove ponazorili na konkreten način. Igro detektiv bomo predstavili v nadaljevanju.
Cilj igre detektiv je, da otrok prepozna, ali sta slišani besedi oz. glasova enaka ali različna.
Timu smo povedali dve besedi, Tim pa je moral ugotoviti, ali sta slišani besedi enaki ali različni. Besede smo ponazorili na konkreten način, in sicer smo za njihovo ponazoritev uporabili lego kocke dimenzij 2 x 6 cm, ki so predstavljale besede. Lego kocke enakih barv so predstavljale enake besede, lego kocke različnih barv pa različne besede. Timu smo najprej demonstrirali dejavnost, tako da smo mu povedali različni besedi (npr. moka – lopar) in pri tem izbrali lego kocki različnih barv. Nato smo mu povedali enaki besedi (npr.
miza – miza) in izbrali lego kocki enake barve. Potem je Tim na podlagi izgovora določenih parov besed ugotavljal, ali sta besedi enaki ali ne ter skladno s tem izbiral lego kocke: če sta bili slišani besedi enaki, je Tim med barvnimi lego kockami izbral kocki enake barve, če pa sta bili besedi različni, pa kocki različnih barv. Igro smo zasnovali tako, da smo začeli s pari besed, ki so se slušno zelo razlikovale (npr. moka – lopar), nato smo težavnost stopnjevali tako, da smo uporabili besede, ki so si bile slušno bolj podobne oz. so imele nižjo diskriminacijsko vrednost (npr. kos – gos).
V okviru igre detektiv smo prav tako urili slušno diskriminacijo glasov. Glasove smo prav tako ponazorili na konkreten način, in sicer z uporabo lego kock. Pri tej dejavnosti smo uporabili lego kocke dimenzij 2 x 2 cm, ki so predstavljale glasove. Kocke enakih barv so predstavljale enake glasove, kocke različnih barv pa različne glasove. Dejavnost smo Timu najprej demonstrirali. Izgovorili smo dva glasova npr. p – s in izbrali dve lego kocki različnih barv, nato smo izgovorili dva enaka glasova npr. a – a in izbrali dve lego kocki enake barve. Nato smo Timu povedali dva različna ali enaka glasova, ki je na podlagi slišanega izbral dve lego kocki različnih ali enakih barv. Zahtevnost igre smo postopoma stopnjevali tako, da smo uporabili pare besed in glasove, ki so si med seboj slušno bolj podobni (p – b, d – t, š – ž, s – z) (Grobler, 2002) in tistih, pri katerih je imel Tim pri njihovem razločevanju na začetnem ocenjevanju fonološkega zavedanja težave (to so: m – n, o – u, k – t, g – k).
- Rimanje
Rimanje smo v okviru treninga razvijali s poslušanjem pesmic, izštevank in ugank, ki vsebujejo rimo, z iskanjem rim na vnaprej podane besede in iskanjem parov besed, ki se rimajo. Med izvajanjem treninga smo ugotovili, da Tim ne razume koncepta rimanja
53
(namesto, da bi določeni besedi poiskal rimo, je tej besedi poiskal besedo z enako začetno črko). Koncept rimanja smo mu dodatno razložili tako, da smo mu s poslušanjem pesmi, izštevank in recitacij, ki vsebujejo rimo, pokazali več primerov besed, ki se rimajo. Tim je nato besede, ki se med seboj rimajo, povezoval v pare. Ob poimenovanju besednih parov smo poudarili konce besed, ki se rimajo (npr. most – kost). Na srečanjih smo spretnosti rimanja nato urili s pomočjo treh iger: bingo, povej rimo in spomin, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Za izvedbo igre bingo smo potrebovali bingo ploščo s sličicami ter slikovne kartice. Cilj igre je bil ugotoviti, ali se beseda s slikovne kartice rima s katero izmed besed, ki so bile ponazorjene na bingo plošči. Če se je beseda na slikovni kartici rimala z besedo na bingo plošči, jo je Tim tja tudi položil. Igro smo sprva igrali le z eno (skupno) bingo ploščo, saj je Tim pri igri potreboval veliko vodenja in usmerjanja. Ko je Tim usvojil koncept rimanja, smo igro igrali tako, kot je predstavljena v priročniku Treninga fonološkega zavedanja avtorice Gillon (2008). Eno bingo ploščo je imel Tim, drugo smo imeli mi, slikovne kartice z besedami, ki se rimajo, pa smo izmenično jemali s kupa kartic, ki je bil položen med obema bingo ploščama.
Cilj igre povej rimo je bil poiskati rimo na določeno besedo. Slikovne kartice z besedami smo razporedili po nedrseči podlagi, ki smo jo dali na tla, nato pa pripravili še barvne lego kocke, s katerimi je Tim poskušal zadeti slikovno kartico na podlagi. Ko jo je zadel, je povedal rimo na določeno besedo, ki je bila narisana na sliki. Pri iskanju rime na določene besede je Tim uporabil tako besede kot tudi nebesede (npr. kama, pačka), saj je bil cilj dejavnosti ta, da razume, kako se rima tvori.
Za igranje igre spomin smo ponovno potrebovali slikovne kartice z besedami, ki se med seboj rimajo. Kartice smo razporedili po nedrseči podlagi, ki smo jo postavili na tla. Tim je med karticami izbral tiste, ki se med seboj rimajo, in jih povezoval v pare.
- Zlogovanje
V okviru treninga fonološkega zavedanja smo pri Timu spretnosti zlogovanja urili tako, da je besede z dvema ali tremi zlogi, ki so bile napisane na slikovni kartici, najprej poimenoval, nato pa je posamezne besede »razdelil« na zloge. Pri razdeljevanju besede na zloge si je Tim pomagal s ponazoritvami tako, da je najprej ob izgovoru posameznih zlogov zaploskal, nato pa je ob izgovoru k vsakemu zlogu v besedi dodal eno lego kocko dimenzije 2 x 4 cm.
- Določanje in primerjanje začetnih in končnih glasov v besedah
Čeprav smo področje določanja in primerjanja začetnih in končnih glasov v besedah pri Timu urili ločeno (najprej določevanje začetnih glasov v besedah, nato končnih), bomo področji predstavili skupaj, saj smo pri določevanju in primerjanju začetnih in končnih glasov v besedah uporabili enake dejavnosti, ki smo jih priredili glede na to, ali smo pri Timu urili prepoznavanje začetnih ali končnih glasov. Na začetku izvajanja dejavnosti za prepoznavanje začetnih glasov smo ugotovili, da Tim velikokrat prepozna začetni zlog, a ne začetnega glasu, zato smo naloge prilagodili tako, da smo uporabili le besede, sestavljene
54
iz dveh črk in besede, ki se začenjajo s samoglasniki. Pri izgovorjavi glasov v besedah pa smo posebej poudarili začetni glas, v nalogah smo uporabili le besede, ki so bile Timu poznane, vsaka uporabljena beseda v nalogi je bila ponazorjena s slikovno kartico. Pri določanju in primerjanju končnih glasov v besedah smo dejavnosti izvajali tako, da smo pri izgovoru besede poudarili konec besede ter v začetnih nalogah Timu ponudili krajše besede, ki se končajo na samoglasnike. Prepoznavanje začetnih in končnih glasov v besedah smo v treningu fonološkega zavedanja urili v okviru treh različnih iger: igre enake črke, igre besede na … in igre vsiljivci. Omenjene igre predstavljamo v nadaljevanju.
Cilj igre enake črke je, da otrok med vsemi ponujenimi slikami poišče tiste, ki se začenjajo na enak glas (črko). Pri igri smo uporabili slikovno gradivo, kjer so bile besede prikazane s sliko. Ker smo želeli oblikovati zanimive in raznolike dejavnosti, smo slikovne kartice oblikovali glede na določene kategorije (živali, promet, hrana, predmeti). Tim je pred začetkom igre povedal, kaj prikazuje posamezna slika in sliko smiselno razvrstil v določeno kategorijo. Nato je ugotavljal, katere slike znotraj določene kategorije se začnejo na enak glas (npr. kategorija živali: mačka – miš; žirafa – želva). Pri določevanju končnih glasov v besedah smo dejavnost enake črke prilagodili tako, da je Tim ugotavljal, katere besede se končajo na enak glas.
Igro besede na … smo izvedli tako, da smo na tla položili določeno črko in jo povezali z ustreznim glasom. Igro smo izvajali z različnimi črkami, pri čemer smo izhajali iz Timovega predznanja in tako uporabili črke, ki jih je Tim že poznal, to so: i, e, u, a, m, t, r, s, n. Tim je ob dani črki položil vse sličice, na katerih so bile slikovno prikazane besede, ki se začenjajo na to črko. Pri določevanju končnih glasov v besedah smo dejavnost prilagodili tako, da smo ob dano črko položili slike, ki so prikazovale besede, ki so se na določeno črko končale.
Igro vsiljivci smo izvedli tako, da smo Timu ponudili tri sličice, med katerimi je izbral tisto, ki se ne začenja ali konča na enak glas kot ostali dve.
- Identifikacija glasov v besedah
Identifikacija glasov v besedah je del fonemskega oz. fonemičnega zavedanja, pri čemer se otrok zaveda posameznih glasov v besedi. Otrok v besedi identificira določen glas (npr.
določi, ali beseda marjetica vsebuje glas t) (Chard in Dickson, 1999). V treningu fonološkega zavedanja smo urili identifikacijo glasov v besedah s pomočjo konkretnih ponazoril in pripomočkov. Besede smo zaradi bolj konkretne ponazoritve predstavili s sliko.
Timu smo povedali določen glas in ga vprašali, ali omenjeni glas oz. črko sliši v besedi. Pri identifikaciji glasov v besedi smo upoštevali Timovo predznanje in tako na začetku posvetili posebno pozornost identifikaciji glasov, katerih črke je že poznal. Pri identifikaciji določenega glasu v besedi si je Tim pomagal s konkretnimi ponazorili (z manjšo plastično figurico avtomobila in kartončkom), ki ga je premikal, medtem ko je izgovarjal besedo. Ko je v besedi zaslišal določen glas, je avtomobil zadržal na mestu, kjer je slišal določen glas.
55 - Slušna sinteza
Pri slušni sintezi gre za spajanje glasov v besedo, npr. če povežemo glasove a-v-t-o dobimo besedo avto (Skamlič, 2016). Dejavnosti, s katerimi smo urili spretnosti slušne sinteze glasov v besedo, smo izvajali tako, da smo določeno besedo glaskovali, Tim pa je ugotavljal pomen »skrite« besede. Izgovorjavo posameznih glasov v besedi smo ponazarjali z lego kockami – za vsak glas v besedi uporabili eno lego kocko, dimenzije 2 x 2 cm, posamezne lego kocke pa smo – glede na zaporedje izgovorjenih glasov, postavljali eno za drugo. Če sta bila v besedi dva enaka glasova, smo uporabili lego kocke enakih barv. Ko je Tim ugotovil ustrezen pomen besede, je zanjo izbral ustrezno sličico, ki jo je ponazarjala.
Na začetnih srečanjih smo za povezovanje glasov uporabili besede, ki jih je Tim poznal.
Zaradi Timove šibke pozornosti smo vaje začeli z uporabo krajših besed (z dvema in tremi črkami), kasneje pa smo uporabili tudi besede iz petih črk.
- Slušna analiza
Slušna analiza se nanaša na posameznikovo spretnost razčlenjevanje besed na glasove, npr.
besedo hiša razdelimo na glasove h-i-š-a (Skamlič, 2016). Pri treningu slušne sinteze smo uporabili le besede, ki jih je Tim poznal. Dejavnosti, s katerimi smo urili spretnosti slušne analize besed, smo načrtovali tako, da je bila Timova naloga vsako besedo razdeliti na posamezne glasove. Pri delitvi besed na glasove si je Tim pomagal s ploskanjem ali lego kockami tako, da je vsak plosk oz. ena lego kocka (dimenzije 2 x 2 cm) predstavljala en glas v besedi. Za ponazarjanje enakih glasov v besedi je Tim uporabil lego kocke enake barve. Ko je Tim posamezno besedo ustrezno razdelil na posamezne glasove, smo besedo ponazorili z ustrezno sličico.
V začetnih srečanjih smo za urjenje slušne sinteze uporabili besede, sestavljene iz dveh črk, nato pa smo postopoma dodajali daljše. Sprva je Tim potreboval veliko vodenja, našega usmerjanja in konkretnih rešitev, nato pa je naloge opravljal bolj samostojno.
- Urjenje povezave črka – glas
Raziskave (Bus in van Ijzendoorn, 1999; Hatcher idr., 1994, v Gillon, 2008) kažejo, da je trening fonološkega zavedanja učinkovitejši, če vključuje tudi usvajanje povezave med črkami in glasovi, zato smo v trening vključili tudi te naloge. V tem delu treninga smo pripravili naloge, v katerih naj bi Tim izbrane besede najprej razčlenil na glasove, nato pa jih ustrezno povezal s črkami.
Pred začetkom izvajanja dejavnosti smo preverili Timovo poznavanje črk, saj povezovanja glasov s črkami drugače ne bi bilo možno izpeljati. Na osnovi intervjuja s Timovo mamo in neformalnega preizkusa poznavanja črk, ki smo ga izvedli s Timom, smo ugotovili, da Tim pozna naslednje črke: i, e, u, a, m, t, r, s, n.
Pri načrtovanju treninga smo predvideli, da bomo začeli s črkami, ki jih Tim že pozna, nato pa postopoma dodajali nove, ki bi se jih Tim na novo naučil, a smo dodajanjem besed z novimi črkami v nalogah izpustili, saj Tim pri nalogah ni vztrajal in učenje ni bilo možno.
Tudi pri nalogah, ki so vključevale besede s poznanimi črkami, je Tim potreboval veliko vodenja in usmerjanja. Dejavnosti, ki so bile namenjene urjenju usvajanja povezave med
56
črkami in glasovi, smo izvajali tako, da smo Timu najprej povedali določeno besedo, ki jo je glaskoval, nato pa je poskušal glasove povezati s črkami.
- Igrice branja in črkovanja
Zadnje področje, ki ga Trening fonološkega zavedanja avtorice Gillon (2008) vključuje, so igrice branja in črkovanja, s katerimi otroci utrjujejo različne veščine fonološkega zavedanja, s poudarkom na začetnem učenju branja. Dejavnosti smo načrtovali v okviru
Zadnje področje, ki ga Trening fonološkega zavedanja avtorice Gillon (2008) vključuje, so igrice branja in črkovanja, s katerimi otroci utrjujejo različne veščine fonološkega zavedanja, s poudarkom na začetnem učenju branja. Dejavnosti smo načrtovali v okviru