Ekonomsko ogledalošt. 1, letnik XXVlII, 2022

(1)

št. 1 /20 2 2, letnik XXV I II ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2022, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Matevž Hribernik

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Laura Južnik Rotar, dr. Jože Markič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag.

Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, januar 2022

(4)

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 11

Trg dela ... 17

Cene ... 19

Finančni trgi ... 20

Plačilna bilanca... 21

Javne finance ... 22

Statistična priloga ...25

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 10. januarja 2022.

(5)

Aktualno Napovedi gospodarske rasti za evrsko območje ostajajo relativno visoke, spremlja pa jih velika negotovost, povezana z visokimi cenami surovin, motnjami v dobavnih verigah in ponovno zaostrenimi epidemičnimi razmerami. Povprečna četrtletna vrednost kazalnikov gospodarske klime in zaupanja (ESI, PMI) je zadnjem četrtletju 2021 ostala visoka, a se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem opazno znižala, kar nakazuje na upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti evrskega območja v tem obdobju. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se je upočasnila zlasti rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Visoke cene surovin in energentov pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem območju, ki je bila decembra na medletni ravni 5-odstotna. ECB je decembra ohranila razmeroma visoko napoved rasti gospodarske aktivnosti za evrsko območje v letošnjem in prihodnjem letu (4,2 oz. 2,9 %), še naprej bo rast poganjala predvsem zasebna potrošnja. Do sredine letošnjega leta ECB pričakuje tudi povišano inflacijo, ki pa naj bi do konca leta na medletni ravni upadla na 2 %.

V Sloveniji večina kazalnikov gospodarske aktivnosti kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta; poslabšanje epidemičnih razmer je vplivalo zlasti na kazalnike zaupanja v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra, po stagnaciji v oktobru, močno povečala. Tudi blagovna menjava se je, po več mesecih vidnejših mesečnih nihanj, oktobra in novembra povečala. Tudi v trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se oktobra sicer nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa je bila prodaja tudi decembra nekoliko višja kot v enakih obdobjih v letih 2019 in 2020. Aktivnost v gradbeništvu, ki je v zadnjih mesecih po posameznih segmentih močno nihala, se je oktobra opazneje znižala.

Po več mesecih rasti pa se je glede na predhodni mesec znižal prihodek v tržnih storitvah, najbolj v strokovno-tehničnih dejavnostih, prekinila pa se je tudi rast storitvene menjave.

Zaradi nizke osnove v letu 2020 je bila aktivnost v večini gospodarskih dejavnosti na začetku zadnjega četrtletja medletno opazno višja in je presegala vrednosti pred začetkom epidemije. Še vedno pa za temi ravnmi zaostajajo zlasti dejavnosti, povezane s turizmom, in gradbeništvo. Negotovost, povezana s poslabšanjem epidemičnih razmer, je na splošno razpoloženje v gospodarstvu vplivala zlasti v začetku zadnjega četrtletja, v storitvenih dejavnostih pa vse do konca leta. Po oktobrskem upadu se je razpoloženje v izvoznem delu gospodarstva do konca leta sicer izboljšalo, vendar je bilo v povprečju nižje kot v predhodnem četrtletju. Podobno kot v izvoznem delu gospodarstva, se je do konca lanskega leta izboljšalo razpoloženje tudi v trgovini, med potrošniki in v gradbeništvu, poslabšalo pa v storitvenih dejavnostih.

Razmere na trgu dela so bile ugodne tudi v zadnjem lanskem četrtletju. Zaposlenost, ki dosega najvišje ravni od začetka merjenja, se je oktobra še zvišala. Najvišje medletne rasti so bile v gostinstvu in gradbeništvu, ob nizki brezposelnosti in pomanjkanju ustrezne delovne sile jih je v veliki meri omogočalo zaposlovanje tujcev. Registriranih brezposelnih je bilo konec lanskega leta 65.969, opazno manj kot v enakem obdobju 2020 (24,4 %) in 2019 (12,4 %) in najmanj od novembra 2008. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, se je tekom lanskega leta znižalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, ki pa je še vedno nekoliko višje kot pred začetkom epidemije. Medletna rast plač se je od sredine lanskega leta do oktobra upočasnila, na kar je vplivalo predvsem prenehanje izplačevanja nekaterih dodatkov, povezanih z epidemijo, v javnem sektorju. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je tudi oktobra ostala visoka. Ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem dvig minimalne plače na začetku leta, deloma pa tudi vračanje oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev, in pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih.

Inflacija se je decembra še okrepila in znašala 4,9 %. K medletni inflaciji so največ

prispevale višje cene energentov, trajnega in poltrajnega neenergetskega industrijskega

blaga ter hrane. Višja rast cen je povezana z visokimi cenami surovin in energentov

na svetovnih trgih ter težavami v dobavnih verigah, kar se prek uvoznih cen in cen

industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev vse bolj preliva v domače cene

življenjskih potrebščin.

(6)

Javnofinančni primanjkljaj je bil v enajstih mesecih 2021 nižji kot v enakem

obdobju leta 2020; predhodni podatki kažejo na njegovo zvišanje v decembru

2021. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih lani

znašal 2,2 mrd EUR in je bil za 0,3 mrd nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta, kar

je odraz visoke rasti prihodkov in nižje rasti odhodkov. Rast prihodkov je bila posledica

okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domačega trošenja, in ugodnejših razmer

na trgu dela. To je vplivalo predvsem na povečanje davčnih prihodkov in prihodkov iz

socialnih prispevkov, okrepila pa se je tudi rast nekaterih nedavčnih prihodkov, povezanih

z izrednimi prihodki, ter prihodkov iz EU sredstev. Zaradi izteka veljavnosti številnih

ukrepov, povezanih z blažitvijo posledic epidemije covida-19, se je v drugi polovici

lanskega leta upočasnila rast odhodkov. Po preliminarni realizaciji se je decembra 2021

primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, močno

povišal in v letu 2021 znašal 3,1 mrd EUR, vendar pričakovano ni dosegel ocen, narejenih

v času priprave proračunskih dokumentov za leti 2022–2023 (3,9 mrd EUR). Neto položaj

državnega proračuna do proračuna EU je bil v enajstih mesecih lani pozitiven, pri čemer

se je rast prihodkov iz sredstev EU novembra okrepila.

(7)

50 60 70 80 90 100 110 120

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 Dolgoletno povprečje=100

Razlika v deležih poz. in neg. odgovorov v o. t., desezonirano Vir: EK.

Industrija Storitve

Potrošniki Prodaja na drobno

Gradbeništvo ESI (desna os)

Negotovost v mednarodnem okolju je povezana z visokimi cenami surovin in energentov in motnjami v dobavnih verigah; gospodarska klima evrskega območja se poslabšuje

40 60 80 100 120 140 160 180 200

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezoniran realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

V Sloveniji razpoložljivi kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na ohranjanje relativno ugodnih gibanj tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta

20 40 60 80 100 120 140

Q1 17 Q3 17 Q1 18 Q3 18 Q1 19 Q3 19 Q1 20 Q3 20 Q1 21 Q3 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2021 pri gostinskem prihodku je vrednost za oktober, pri ostalih pa povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Trošenje gospodinjstev je na začetku zadnjega četrtletja ostalo stabilno

-3542 -2595 -2202 -4.000

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-XI 2020 I-XI

2021

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih enajstih mesecih leta 2021 nižji kot v enakem obdobju leta 2020

Inflacija se je decembra nadalje okrepila in je znašala 4,9 %; največ so k rasti prispevale višje cene energentov in trajnega blaga

-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6

-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6

jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

Razmere na trgu dela so še naprej ugodne; zaposlenost je na zgodovinsko visoki ravni, brezposelnost se nadalje znižuje

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

(8)

(9)

tek oč a gospodarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: Sestavljeni kazalnik vodij nabave, PMI, za evrsko območje

Slika 2: Cene surovin

Po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh četrtletjih se je rast gospodarske aktivnosti evrskega območja po razpoložljivih kazalnikih v zadnjem lanskem četrtletju upočasnila. Na to kaže tudi povprečna četrtletna vrednost sestavljenega kazalnika PMI, ki se je v primerjavi s tretjim četrtletjem precej znižala. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se upočasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Ovire v gospodarstvu povzročajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem območju, ki je bila decembra 5-odstotna. ECB je v svoji decembrski napovedi ocenila, da je bila gospodarska rast evrskega območja lani 5,1-odstotna, za leti 2022 in 2023 pa kljub trenutno številnim zaviralnim dejavnikom napoveduje nadaljevanje razmeroma močne rasti (4,2 oz. 2,9 %).

Gospodarska aktivnost bo po napovedi ECB namreč ponovno pridobila zagon od sredine leta 2022, ko naj bi se motnje v dobavnih verigah sprostile, ukrepi za zajezitev epidemije in z njo povezana negotovost zmanjšala, inflacija pa znižala. Glavni dejavnik rasti bo še naprej zasebna potrošnja, h kateri prispevajo krepitev realnega razpoložljivega dohodka, nakopičeni prihranki in ugodna gibanja na trgu dela.

Povprečna cena energentov na mednarodnih trgih je decembra medletno ostala precej višja (za 77 %).

Povprečna dolarska cena nafte brent se je znižala za 8,4 % na 74,3 USD za sod (medletno je bila višja za 48,6 %), na kar je vplivalo predvsem izrazito širjenje novega seva koronavirusa. Cene zemeljskega plina na evropskem trgu so se decembra v primerjavi z mesecem prej zvišale za 38 %, medletno pa kar za 549 %. Posledično se je decembra izrazito podražila tudi električna energija na evropskem trgu, katere ceno v veliki meri določajo tudi plinske elektrarne.

¹

Na podlagi terminskih cen na veleprodajnih trgih se pričakuje, da se bodo cene plina in električne energije po koncu zime znižale. Po podatkih Svetovne banke so se decembra cene neenergetskih surovin v primerjavi z mesecem prej nekoliko zvišale in medletno ostale višje za 8 %. Najbolj so se na mesečni ravni zvišale cene kovin in mineralov, medletno pa so se podražila zlasti gnojila (za 164 %). Po lanski 34-odstotni rasti se bodo po decembrski napovedi ECB cene neenergetskih surovin letos povišale še za okoli 6 %, nato pa leta 2023 upadle.

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Indeks 2010=100

Vir: Svetovna banka.

Energenti Neenergetske surovine

Hrana Kovine in minerali

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62 66

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vrednost PMI za evrsko območje

PMI PMI-predelovalne dejavnosti PMI-storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI (kazalnik vodij nabave) nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

1 Borzno ceno električne energije določa proizvodni strošek najdražje enote v sistemu, kar so trenutno plinske elektrarne.

(12)

Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2021 XI 21 XII 21 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 2021/2020

Brent USD, na sod 70,69 81,05 74,26 -8,4 48,6 69,3

Brent EUR, na sod 59,70 71,00 65,70 -7,5 59,9 63,3

USD/EUR 1,184 1,141 1,130 -1,0 -7,1 3,7

3-mesečni EURIBOR, v % -0,549 -0,567 -0,582 -1,5 -4,4 -12,40

Cene neenergetskih surovin,

indeks 2010=100 112,13 115,40 116,94 1,3 8,0 34,6

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, Svetovna banka, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

Slika 3: Nominalni in realni efektivni tečaj

Vrednost evra do tujih valut se večinoma približuje ravnem pred izbruhom covida-19. Evro je v zadnjih mesecih leta 2021 nadalje depreciiral do večine valut pomembnejših trgovinskih partneric. S tem se povečini približuje razmerjem pred izbruhom pandemije covida-19, v primerjavi s kitajskim juanom in švicarskim frankom pa je že pod vrednostmi iz februarja 2020.

Po drugi strani razmerje med evrom in turško liro kar za 133 % presega pred-epidemične vrednosti, močna devalvacija turške lire je bila prisotna tudi decembra 2021. To je privedlo do rasti, tj. poslabšanja, nominalnega (NEER) in posledično realnega (REER hicp) efektivnega tečaja. Kazalnik cenovne konkurenčnosti (REER hicp) za ožji nabor držav, ki ne vključuje Turčije, pa ostaja stabilen.

Rast končnih cen (merjenih z inflacijo oz. s HICP) je bila v Sloveniji sicer nekoliko višja od rasti v povprečju 37 trgovinskih partneric, a je ta negativen vpliv na cenovno konkurenčnost ublažila depreciacija evra.

96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106

jan. 17 maj. 17 sep. 17 jan. 18 maj. 18 sep. 18 jan. 19 maj. 19 sep. 19 jan. 20 maj. 20 sep. 20 jan. 21 maj. 21 sep. 21

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka = 100

NEER (ožji nabor) REER hicp (ožji nabor)

Vir: ECB, preračuni Umar. Opomba: NEER - nominalni efektivni tečaj, REER hicp - realni efektivni tečaj deflacioniran s HICP. Rast pomeni apreciacijo evra in/ali povišanje relativnih cen do košarice 37 (ožji nabor) oz. 60 (vklj. z Rusijo in Turčijo) trg. partneric.

(13)

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

V Sloveniji večina kazalnikov gospodarske aktivnosti kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta. Po upadu na začetku zadnjega četrtletja se je razpoloženje v izvoznem delu gospodarstva do konca leta izboljšalo, vendar je ostalo nižje kot v predhodnem četrtletju. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v oktobru novembra močno povečala, po več mesecih vidnejših mesečnih nihanj pa se je oktobra in novembra povečala tudi blagovna menjava. Podobno kot v izvoznem delu gospodarstva se je do konca lanskega leta izboljšalo razpoloženje v trgovini, med potrošniki in v gradbeništvu, poslabšalo pa v storitvenih dejavnostih, kar povezujemo predvsem z negotovostjo v zvezi z epidemičnimi razmerami in ukrepi. V trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se oktobra sicer nadaljevala razmeroma ugodna gibanja. Stabilno je ostalo tudi trošenje gospodinjstev, po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa je bila tudi decembra prodaja nekoliko višja kot v enakih obdobjih v letih 2019 in 2020. Po več mesecih rasti pa se je glede na predhodni mesec znižal prihodek v tržnih storitvah, najbolj v strokovno-tehničnih dejavnostih, prekinila pa se je tudi rast storitvene menjave. Aktivnost v gradbeništvu, ki je v zadnjih mesecih po posameznih segmentih močno nihala, se je oktobra opazneje znižala. Zaradi nizke osnove v letu 2020 je aktivnost v večini gospodarskih dejavnosti medletno opazno višja in presega vrednosti pred začetkom epidemije, za katerimi pa zaostajajo zlasti dejavnosti povezane s turizmom in gradbeništvo.

40 60 80 100 120 140 160 180 200

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki o realnem storitvenem prihodku so objavljeni od leta 2010 naprej.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 5: Poraba elektrike

Poraba elektrike je bila decembra v primerjavi z decembrom 2019 in 2020 višja za okoli 4 %. K rasti porabe sta prispevali zlasti nizka osnova v decembru 2020 zaradi strogih omejitvenih ukrepov in manj ugodna razporeditev praznikov z vidika delovanja gospodarstva v decembru 2019. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so glede na december 2020 višjo porabo beležile Francija (4 %), Hrvaška (5 %) in Italija (6 %). V Avstriji in Nemčiji je bila poraba približno enaka kot decembra 2020, kar je bilo v Avstriji povezano s ponovnim zaprtjem celotne države, v Nemčiji pa z zaprtjem nekaterih zveznih dežel. V primerjavi z decembrom 2019 je bila poraba v Franciji in na Hrvaškem višja za 6 %, v Italiji za 8 %, v Nemčiji za 2 %, v Avstriji pa približno enaka.

-30-25 -20-15 -1010152025303540-505

jan. 20 feb 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

(14)

Slika 7: Prodaja na osnovi davčno potrjenih računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja decembra medletno večja za 36 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 2 %. Medletna rast je bila glede na novembrsko manjša, kar je bila predvsem posledica višje osnove zaradi prehodne delne sprostitve omejitev pri poslovanju med 15. in 23. decembrom 2020.

To se je odrazilo predvsem v nižji medletni rasti prihodka v trgovini in nekaterih osebnih storitvah. Še vedno pa je bila medletna rast zelo visoka v dejavnostih, ki so bile decembra leta 2020 skoraj v celoti zaprte – to so bile predvsem storitve, povezane s turizmom. Skupna prodaja je bila ob treh delovnih dneh več decembra 2021 za 2 % višja glede na december 2019. To je bila posledica za 6 % večje prodaje v trgovini (večja je bila v trgovini na drobno in na debelo, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa je bila manjša). Po rasti v poletnih mesecih se je še poglobil upad v gostinstvu (na 26 %), v kulturnih in razvedrilnih storitvah ter pri igrah na srečo in v potovalnih agencijah pa je zaostanek za predkrizno ravnjo ostal zelo visok.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil decembra 2021 medletno večji za 12 %. Visoka medletna rast je bila povezana z manjšim prometom v drugem valu epidemije predlani, pa tudi z dodatnim delovnim dnevom. Glede na december 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil prav tako precej večji, po prilagoditvi za različno število delovnih dni (bili so trije več) pa je bil za okoli 3 % manjši. V celem letu 2021 je bil promet za 14 % večji kot v letu 2020, glede na leto 2019 pa je bil (koledarsko prilagojeno) večji za 1 %. Delež prometa tujih vozil, ki se je v letu 2020 nekoliko znižal, se je v letu 2021 s 60 % skoraj vrnil na raven iz leta pred epidemijo.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20

Izvoz blaga, realno¹ -0,7 3,0³ 13,2 14,1

- v EU -7,5 2,0³ 11,5 13,8

Uvoz blaga, realno¹ -2,4 -1,1³ 0,5 16,7

- iz EU -8,2 0,1³ 1,7 11,8

Industrijska proizvodnja, realno -5,2 2,8³ 10,1 10,8

- v predelovalnih dejavnostih -5,0 3,2³ 11,5 12,5

v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20

Izvoz storitev, nominalno² -20,3 -2,3³ 20,7⁴ 16,5⁴

Uvoz storitev, nominalno² -14,7 -0,1³ 31,2⁴ 18,2⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 -9,2³ -10,7 -4,5

Trgovina – realni prihodek -7,4 1,5³ 13,3⁴ 9,3⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 -1,7³ 18,2⁴ 11,0⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(15)

Slika 9: Blagovna menjava – realno

Blagovna menjava se je novembra še povečala;

negotovosti v mednarodnem okolju opazneje vplivajo na nihanja izvozne in uvozne aktivnosti v Sloveniji. Izvoz blaga, še posebej v države EU, se je novembra povečal drug mesec zapored, uvoz pa je ostal na doseženi ravni (desez.). Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj blagovne menjave

²

z državami EU (Nemčija, Francija, Avstrija), ki so bila po naši oceni povezana predvsem z izvozom avtomobilov ter rezervnih in sestavnih delov za vozila. Na blagovno menjavo, predvsem pa na menjavo proizvodov z avtomobilsko industrijo, še naprej vplivajo zlasti negotovosti povezane z motnjami v dobavnih verigah (zlasti v avtomobilski industriji) in cenami surovin. V prvih enajstih mesecih je bil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 izvoz blaga v EU države večji za 13,8 %, uvoz iz držav EU pa za 1,8 % (medletno za 13,8 % uvoz za 11,8 %).

Izvozna pričakovanja in naročila so se decembra nadalje zvišala in opazno presegajo dolgoletna povprečja.

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

2 Po zunanjetrgovinski statistiki.

Slika 8: Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU

Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju 2021 opazno znižal. Po prvih ocenah je bil medletno nižji za 2,8 %, nižji pa je bil tudi od ravni izpred začetka epidemije. Nadaljeval se je neugoden trend pri cestnih vozilih, ki imajo največji delež v slovenskem blagovnem izvozu (leta 2020 16,7 % na trgu EU). Poleg tega sta se v prvem oz. tretjem četrtletju 2021 pričela zniževati tudi pred tem naraščajoča tržna deleža v skupinah farmacevtskih izdelkov ter električnih strojev in naprav, ki po deležu v izvozu sledita cestnim vozilom. Še naprej pa se krepijo tržni deleži pogonskih ter specialnih strojev in naprav. Povečal se je tudi tržni delež v skupini železa in jekla – rast vrednosti izvoza v EU je presegla visoko rast vrednosti uvoza držav EU. Velike razlike v izvozno- uvoznih gibanjih skupin proizvodov se odražajo tudi na geografskih trgih. Ob neugodnih trendih v avtomobilski industriji je bil slovenski tržni delež v Franciji v tretjem četrtletju za 15 % nižji kot v primerljivem četrtletju pred izbruhom epidemije. Nižji je prav tako na hrvaškem (-8,1 %) in še vedno tudi na italijanskem trgu (-3,3 %), kjer pa se postopoma krepi. Glede na pred-epidemično raven se je, kljub nekoliko slabšim gibanjem v tretjem četrtletju, povečal v največji trgovinski partnerici – Nemčiji (+1,6 %).

-30 -20 -10 0 10 20 30 40

q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 q1 q3 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Tržni delež Izvoz Slovenije v EU Uvoz EU

Vir: Eurostat, SURS; preračuni Umar.

Opomba: Sprememba slovenskega tržnega deleža je razlika med spremembo izvoza Slovenije na trg EU in uvoza držav EU iz sveta.

(16)

Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v predhodnem mesecu novembra močno povečala. Nadaljevala se je rast v srednje tehnološko zahtevnih panogah, povečanje pa so zabeležile tudi visoko tehnološko zahtevne panoge. Prekinila pa se je rast v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je prišlo do zmernega upada. Medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bila zopet precej visoka, najbolj v nizko tehnološko zahtevnih panogah, najmanj pa v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Pri slednjih je na rast neugodno vplivalo predvsem dogajanje v avtomobilski industriji, kjer je obseg proizvodnje zaradi motenj v dobavnih verigah in tudi negotovosti glede prihodnjega razvoja panoge v povezavi z zelenim prehodom medletno še vedno nižji. K medletni rasti nizko tehnološko zahtevnih panog so največ prispevale druge raznovrstne proizvodne dejavnosti

⁴

, ki so dosegle izjemno visoko medletno rast, ki pa je bila v veliki meri posledica nizke osnove v letu 2020, saj je bilo povečanje proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 precej manjše.

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirani realni indeks 2010=100

Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Pred. dejavnosti

4 Oddelek 32, Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, po SKD vključuje proizvodnjo nakita, bižuterije in podobnih izdelkov, proizvodnjo glasbil, proizvodnjo športne opreme, proizvodnjo igrač in rekvizitov za igre in zabavo, proizvodnjo medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov ter druge predelovalne dejavnosti.

Slika 10: Storitvena menjava – nominalno

Večmesečna rast storitvene menjave s tujino se je oktobra prekinila (desez.). Nižja je bila menjava potovanj

³

in ostalih poslovnih storitev, ki skupaj predstavljajo okoli 40 % vse menjave storitev, močneje pa je upadla tudi menjava pri IKT in gradbenih storitvah.

Relativno ugodna gibanja so se nadaljevala v dejavnostih transporta. Medletno je bila skupna storitvena menjava oktobra opazno višja, kar pripisujemo predvsem zelo nizki osnovi iz leta 2020, ko je bilo delovanje več dejavnosti še močno omejeno, v primerjavi z enakim obdobjem pred krizo pa je menjava ostala na podobni ravni. Zaostajata predvsem menjava na področju turizma in menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, druge pomembnejše skupine storitev pa večinoma že opazneje presegajo primerljive predkrizne ravni.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

3 Opazneje je upadlo predvsem trošenje slovenskih gostov v tujini, trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji je ostalo na ravni predhodnega meseca.

(17)

Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah

Oktobra se je realni prihodek tržnih storitev zmanjšal.

Po petih mesecih rasti se je glede na predhodni mesec znižal za 1,7 %, medletno pa je bil večji za 16,8 %. Prihodek se je najbolj znižal v strokovno-tehničnih dejavnostih, predvsem zaradi ponovnega zmanjšanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Na visoki ravni se je ohranil prihodek v prometu, gostinstvu in v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je v potovalnih agencijah sicer ponovno okrepil, v zaposlovalnih pa zmanjšal.

Rast prihodka se je nadaljevala le v informacijsko- komunikacijskih dejavnostih kot posledica večje prodaje računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Prihodek je bil oktobra medletno višji v vseh tržnih storitvah, glede na isti mesec leta 2019 pa je močno zaostajal le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 46 % oz. 22 %).

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 13: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je oktobra tretji mesec zapored povečala. Medmesečna rast je bila predvsem posledica visoke rasti v trgovini na drobno, kjer se je poleg stabilnega povišanja prodaje neživil in živil kar za tretjino okrepil prihodek v trgovini z motornimi gorivi. Zaradi nizke prodaje po razglasitvi epidemije oz. omejitev pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev v oktobru 2020, se je prihodek v tej dejavnosti medletno skoraj podvojil; skoraj za tretjino pa je bil višji tudi od oktobra 2019. Skupaj je bil prihodek v trgovini v oktobru medletno višji za 12 % in za 4 % višji kot v oktobru 2019. Izmed glavnih panog je ostal manjši le v trgovini z motornimi vozili. Po predhodnih podatkih se je novembra prodaja v tej panogi povečala, v trgovini na drobno pa malenkostno zmanjšala.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

Skupaj Trg. z mot. vozili

Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 12: Aktivnost v gradbeništvu

Oktobra se je nadaljevalo nihanje gradbene aktivnosti; po rasti v septembru se je vrednost opravljenih gradbenih del oktobra znižala za 9,2 % in bila za 10,7 % nižja kot oktobra 2020. Na mesečni ravni aktivnost po posameznih segmentih gradbeništva močno niha. Ob teh nihanjih se aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na začetku leta.

Znižuje se v gradnji stanovanjskih stavb in predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Podobno na mesečni ravni nihajo tudi podatki o zalogah pogodb; v grobem pa so do vrha v juliju naraščale, po močnem avgustovskem znižanju pa se v zadnjih dveh mesecih ponovno malce krepijo.

Cene v gradbeništvu so se pod pritiskom naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile v zadnjem letu močno povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil oktobra na ravni 7,6 %, v gradnji stavb pa je presegel 10 %.

40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

(18)

Slika 17: Gospodarska klima

Kazalnik gospodarske klime se je decembra zvišal, njegova povprečna vrednost v zadnjih treh mesecih pa nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. Na mesečni ravni se je zaupanje zvišalo v večini dejavnosti in med potrošniki. S tem je decembra zaupanje ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani, v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu pa je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh mesecih pa je bilo v primerjavi s predhodnim četrtletjem v večini dejavnosti zaupanje nižje. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov), v trgovini na drobno in med potrošniki pa z negotovostjo v zvezi z epidemičnimi razmerami in ukrepi. V drugo smer izstopa razpoloženje v gradbeništvu, ki se je v zadnjem četrtletju opazno povečalo in močno presega dolgoletno povprečje.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 16: Nepremičnine, 3. četrtletje 2021

Ob razmeroma visokem prometu se je rast cen stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju še pospešila. Cene so bile medletno višje za 12,9 %, skupaj v devetih mesecih pa za 10,1 %, kar je močna pospešitev po 4,6-odstotni rasti v povprečju leta 2020. V tretjem četrtletju je bila medletna rast cen rabljenih in novih stanovanjskih nepremičnin (s katerimi pa se je opravilo le 1 % vseh transakcij) podobna (okoli 13-odstotna). Na rast cen v letu 2021 po naši oceni vpliva več dejavnikov. Na ponudbeni strani sta najpomembnejša dejavnika cen že več let nizka ponudba novih stanovanjskih nepremičnin in, izraziteje letos, višje cene gradbenih surovin. Na drugi strani na rast cen vpliva povečano povpraševanje gospodinjstev, spodbujeno s povečanjem skupnih prihrankov med epidemijo, ohranjanjem relativno visokega razpoložljivega dohodka in nadaljevanjem ugodnih pogojev kreditiranja (novo stanovanjsko kreditiranje se je skupaj do oktobra medletno okrepilo za več kot tretjino).

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej.

Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev je na začetku zadnjega četrtletja ostalo stabilno in tudi zaradi nizke osnove precej višje kot pred letom. Glede na tretje četrtletje se je še povečalo trošenje za neživila, močno pa se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je poleg večje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Nadaljevalo se je tudi relativno visoko trošenje gospodinjstev za živila in pijače ter za gostinske storitve doma, na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov, in v tujini. Medletna rast trošenja se je glede na rast v tretjem četrtletju v večini segmentov

⁵

precej okrepila, kar je bila predvsem posledica nizke prodaje zaradi omejitev pri ponudbi in prodaji blaga in storitev v zadnjem četrtletju 2020.

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2021 pri gostinskem prihodku je vrednost za oktober, pri ostalih pa povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

5 Medletno nižja je ostala le prodaja osebnih avtomobilov, na kar je najbrž vplival tudi podaljšan rok dobave.

(19)

Trg dela

Slika 18: Število delovno aktivnih oseb

Slika 19: Število registriranih brezposelnih oseb

Zaposlenost se je oktobra še zvišala in dosegla najvišje ravni do sedaj. Najvišja medletna rast je bila zabeležena v gostinstvu in gradbeništvu, v slednjem je bilo število zaposlenih tudi občutno višje kot oktobra 2019, v gostinstvu pa je zaposlenost ostala pod ravnjo izpred dveh let. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih oktobra letos prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019. V prvih desetih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 1,1 % višje kot lani in za 0,4 % višje kot v enakem obdobju 2019. Rast zaposlenosti v razmerah hitrega gospodarskega okrevanja, tako kot pred razmahom epidemije covida-19, ponovno v veliki meri zahteva zaposlovanje tujcev (prispevek k skupni rasti zaposlenosti je oktobra presegal 50 %), kar je posledica demografskih sprememb in s tem povezanega pomanjkanja domače delovne sile. Dejavnosti, ki so imele v prvih desetih mesecih najvišji delež delovno aktivnih tujcev, so gradbeništvo (43 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).

⁶

Sezonsko prilagojeni podatki o registriranih brezposelnih tudi decembra kažejo na zmanjšanje (za 2,9 %), ki je bilo večje kot v predhodnih mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 65.969 oseb, kar je sicer 0,9 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Brezposelnih je bilo za 24,4 % manj kot pred letom in tudi za 12,4 % manj kot decembra 2019. V povprečju leta 2021 je bilo brezposelnih 74.316 oseb, kar je 12,6 % manj kot leta 2020 oz. 0,2 % več kot leta 2019.

Med brezposelnimi se je v prvih štirih mesecih lanskega leta povečevalo število dolgotrajno brezposelnih, nato pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, njihovo število do konca leta nekoliko znižalo. Konec decembra 2021 je bilo za 5,6 % manj dolgotrajno brezposelnih kot konec leta 2020 in za 1 % več kot konec leta 2019. Med dolgotrajno brezposelnimi je več kot polovica takšnih, ki so brezposelni več kot dve leti.

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

0 20 40 60 80 100 120 140

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

Vsi brezposelni Dolgotrajno brezposelni

6 V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 se je delež delovno aktivnih tujcev v vseh omenjenih dejavnostih povečal.

(20)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20

Delovno aktivni² -0,6 0,2¹ 2,4 1,0

Povprečna nominalna bruto plača 5,8 0,4¹ 3,6 6,9

zasebni sektor 4,4 0,4¹ 5,7 5,7

javni sektor 7,8 0,4¹ 0,5 9,1

v tem sektor država 9,9 2,6¹ -0,4 10,5

v tem javne družbe 1,9 0,3¹ 2,9 4,7

2020 X 20 IX 21 X 21

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 8,9 7,2 7,1

v % 2020 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 I-XII 21/I-XII 20

Registrirani brezposelni -12,6 0,9 -24,4 -12,6

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Medletna rast plač je bila oktobra v javnem sektorju nizka (0,5 %), v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (5,7 %). Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov

⁷

v drugi polovici leta opazno znižala. V prvih desetih mesecih pa so bile te plače za 9,1 % višje kot v enakem obdobju predhodnega leta. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih desetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanja oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (druge raznovrstne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

7 Večina dodatkov se je prenehala izplačevati sredi junija 2021.

(21)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 20/XII 19 I 21-XII 21/I 20-XII 20 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 I-II 22/I-II 21

Skupaj -1,1 1,9 0,0 4,9 1,9

Hrana 1,1 -0,3 2,1 4,0 -0,3

Goriva in energija -9,9 11,1 -0,9 19,1 11,1

Storitve 0,2 0,4 -0,9 1,5 0,4

Ostalo¹ -0,5 1,6 0,2 4,4 1,6

Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 1,1 -0,3 3,1 1,1

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² -0,4 1,4 0,3 3,6 1,4

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. ²Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu.

Slika 21: Cene življenjskih potrebščin

Slika 22: Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je tudi decembra lani okrepila, na 4,9 %. K inflaciji so še vedno največ prispevale višje cene energentov in težave v dobavnih verigah. Medletna rast cen naftnih derivatov se je konec leta, ob tekočem padcu cen nafte na mednarodnih trgih in odločitvi vlade o ponovni regulaciji marž pri kurilnem olju, sicer nekoliko upočasnila, a je bila še vedno približno 30-odstotna. Nadaljevalo pa se je pospešeno naraščanje cen toplotne energije, ki so bile decembra na medletni ravni višje že za 70 %. Konec preteklega leta so bile ob nižji osnovi in izraziti mesečni rasti (2,1 %) medletno precej višje tudi cene hrane (za 4 %). Zaradi rasti cen avtomobilov se še vedno krepijo tudi cene trajnega blaga, ki so bile medletno višje že za 6,5 %, cene poltrajnega blaga pa so bile višje za 4,8 %.

Medletna rast cen storitev se je konec preteklega leta ohranila na doseženih ravneh (1,5 %).

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo in so bile na medletni ravni novembra višje za skoraj desetino.

Cene naraščajo v vseh namenskih skupinah, tako na domačem kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene v skupini surovin, ki so bile medletno višje za približno 15 %. Rast cen proizvodov za investicije se je v zadnjih treh mesecih ustalila okrog 8,5 %. Povečale so se tudi cene energentov, kljub krepitvi v zadnjih dveh mesecih pa njihova medletna rast na domačem trgu ostaja razmeroma nizka (3,7 %). Ob ozkih grlih v proizvodnji, dražjih surovinah in energentih pa so se novembra izraziteje kot v preteklih mesecih povišale cene blaga za široko porabo, ki so bile medletno sicer višje za 3 %. Nekoliko bolj so se povišale cene v skupini trajnega blaga, ki so bile višje za približno 4 %, medletna rast cen netrajnega blaga za široko porabo je bila približno 3-odstotna.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast, v %,

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

(22)

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. XI 20 31. XII 20 31. XI 21 31. XI 21/30. X 21 31. XI 21/31. XI 20

Krediti skupaj 23.056,8 22.860,9 23.886,0 0,1 3,6

Krediti podjetjem in NFI 10.495,7 10.307,0 10.951,1 -0,5 4,3

Krediti državi 1.554,5 1.556,8 1.420,7 0,6 -8,6

Krediti gospodinjstvom 11.006,6 10.997,0 11.514,1 0,6 4,6

Potrošniški 2.735,5 2.706,5 2.599,5 -0,4 -5,0

Stanovanjski 6.840,4 6.862,1 7.429,3 0,9 8,6

Ostalo 1.430,6 1.428,4 1.485,3 0,5 3,8

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 22.517,0 22.915,7 24.230,2 0,1 7,6

Čez noč 18.546,9 18.975,7 20.939,8 0,5 12,9

Vezane 3.970,1 3.939,9 3.290,4 -2,0 -17,1

Bančne vloge centralne države skupaj 574,9 595,3 486,1 -0,6 -15,4

Vloge nefinančnih družb skupaj 7.800,9 8.053,5 8.519,4 1,2 9,2

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 23: Krediti domačim nebančnim sektorjem

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je po oktobrski okrepitvi novembra ohranila okrog 3,6 %. Kreditiranje podjetij in NFI ostaja umirjeno in je bilo medletno višje za približno 4 %. Podobna je bila tudi medletna rast obsega kreditov gospodinjstvom, kar je predvsem posledica visoke (8,6-odstotne) rasti pri stanovanjskih kreditih. Kreditiranje v obliki potrošniških posojil se na medletni ravni še naprej zmanjšuje, medletni padec pa je že vse od sredine preteklega leta okrog 5-odstoten. Medletna rast obsega vlog gospodinjstev je še razmeroma visoka (7,6 %), a se je ob umirjanju prilivov v banke v drugi polovici leta upočasnila. Delež nedonosnih terjatev

⁸

se ne znižuje več in se je v zadnjih mesecih ustalil na ravni 1,3 %. Med vsemi skupinami in dejavnostmi se je v primerjavi z obdobjem pred izbruhom epidemije okrepil delež nedonosnih terjatev le v gostinstvu, in sicer za polovico, na 12,6 % ter med potrošniškimi posojili, na 3,7 %.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Medletna rast, v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski

Podjetja in NFI Skupaj

8 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo plačila glede na obseg vseh terjatev.

Slika 24: Obveznice, 4. četrtletje 2021

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani nekoliko zvišale, a še naprej ostajajo na zelo nizki ravni. Na višjo donosnost do dospetja državnih obveznic je vplivala nadaljnja rast inflacije v evrskem območju in odločitev ECB o postopnem zmanjševanju ukrepov ekspanzivne denarne politike. Donosnost do dospetja slovenske obveznice je bila v četrtletju 0,25 %. Razmik do nemške obveznice pa je bil z 49 b. t. približno za 15 b. t. višji kot v predhodnem četrtletju, kar je primerljivo z obdobjem pred izbruhom epidemije.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Donosnost do dospetja v %

Vir: Bloomberg.

Avstrija Irska Italija

Nemčija Portugalska Slovenija

Španija

(23)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-X 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-X 2020

Tekoči račun 37.981,6 36.110,0 1.871,6 3.003,7

Blago 28.884,1 28.190,5 693,6 2.113,3

Storitve 6.612,4 4.678,7 1.933,7 1.717,2

Primarni dohodki 1.410,3 1.930,2 -519,9 -428,4

Sekundarni dohodki 1.074,7 1.310,6 -235,9 -398,5

Kapitalski račun 2.667,1 2.422,5 244,6 -110,8

Finančni račun 3.945,8 5.652,2 1.706,4 2.534,9

Neposredne naložbe 1.686,3 1.239,7 -446,6 -235,6

Naložbe v vrednostne papirje -1.857,1 521,5 2.378,6 -2.983,2

Ostale naložbe 4.123,7 3.162,3 -961,3 5.609,5

Statistična napaka -409,7 0,0 -409,7 -357,9

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 25: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je oktobra znova znižal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,3 mrd EUR (4,6 % BDP) in je bil nižji kot leto prej.

K medletno nižjemu presežku je v celoti prispeval nižji blagovni presežek, saj je bila realna rast uvoza višja od rasti izvoza. Poslabšali so se tudi pogoji menjave; zaradi višje rasti uvoznih (7,5 %) od izvoznih cen (3,1 %) so se tako povečali stroški poslovanja slovenskih izvoznikov.

Storitveni presežek se je nadalje povečal, zlasti v menjavi gradbenih storitev ter v menjavi storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (storitve raziskav in razvoja ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji večinoma zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU za kmetijsko in ribiško politiko ter manjših stroškov financiranja zunanjega dolga. Manjši primanjkljaj v sekundarnih dohodkih so zaznamovala predvsem prejeta sredstva državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada in tekočega mednarodnega sodelovanja.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

(24)

Slika 26: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁹

je v enajstih mesecih leta 2021 znašal 2,2 mrd EUR in je bil za 0,3 mrd nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta. To je odraz visoke rasti prihodkov (14,2 %), ki so leta 2020 v tem času upadli, in upočasnjene rasti odhodkov (10,3 %). Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domačega povpraševanja in ugodnejših razmer na trgu dela. V letu 2021 se je tako okrepila zlasti rast davčnih prihodkov

¹⁰

in prihodkov iz socialnih prispevkov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 pa se je okrepila tudi rast nedavčnih prihodkov, zaradi izrednih prihodkov iz naslova novega zadolževanja in podeljenih koncesij za licence mobilne telefonije. Rast prihodkov iz sredstev EU je bila tekom leta skromna, novembra pa se je okrepila.

Poleg nižje rasti odhodkov kot leta 2020 je drugačna tudi struktura te rasti. Prispevek odhodkov za plačila javnih uslužbencev k rasti skupnih odhodkov se je okrepil (izplačila dodatkov za delo v rizičnih razmerah v času epidemije, napredovanja in izvajanje dogovora o plačah), prav tako tudi investicij, močno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so leto prej naraščali. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v enajstih mesecih 2021 znašali 2,6 mrd EUR (1,7 mrd v enajstih mesecih 2020), od tega največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povračila fiksnih stroškov podjetjem. Po preliminarni realizaciji se je decembra primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, močno povišal in v letu 2021 znašal 3,1 mrd EUR oz. 6,1 % BDP.

¹¹

Pričakovano pa ni dosegel jesenske ocene (3,9 mrd EUR oz. 7,9 % BDP) iz sprejetega Odloka

¹²

, kar je bila posledica višjih davčnih prihodkov in nižjih odhodkov, zlasti za investicije.

-10 -5 0 5 10 15 20

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-XI 2020I-XI

2021

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU

Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (rast v %)

9 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

10 Visoka letošnja rast davčnih prihodkov odraža tudi lansko nizko osnovo zaradi oproščenih plačil davčnih akontacij davka od dohodka pravnih oseb ter obročnega in odloženega plačevanja drugih davkov (zlasti DDV in trošarin).

11 Ministrstvo za finance, januar 2022. Pridobljeno na: https://www.gov.si/

novice/2022-01-03-preliminarna-realizacija-drzavnega-proracuna-za- december-2021/

12 Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Pridobljeno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=ODLO1979 -10

-5 0 5 10 15 20

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-XI 2020I-XI

2021

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %)

(25)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-XI 2020 I-XI 2021

Kategorija

I-XI 2020 I-XI 2021 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 16.888,2 -3,0 19.290,3 14,2 SKUPAJ ODHODKI 19.482,8 14,1 21.492,4 10,3

Davčni prihodki¹ 8.451,3 -9,1 9.856,6 16,6 Plače in drugi stroški dela² 4.524,7 10,5 5.314,3 17,4

Dohodnina 2.222,8 -3,4 2.554,7 14,9 Izdatki za blago in storitve 2.565,3 5,8 2.805,2 9,3

Davek od dohod. pravnih oseb 695,4 -24,2 1.026,8 47,7 Plačila obresti 764,7 -1,7 719,1 -6,0

Davki na nepremičnine 222,5 -0,9 238,6 7,2 Rezerve 206,6 17,9 284,5 37,7

Davek na dodano vrednost 3.261,8 -8,8 3.812,8 16,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 7.551,4 12,4 8.450,9 11,9

Trošarine 1.251,3 -12,3 1.349,2 7,8 Ostali tekoči transferi 2.276,1 85,2 1.894,7 -16,8

Prispevki za soc. varnost 6.592,5 3,7 7.168,0 8,7 Izdatki za investicije 1.113,6 -4,3 1.465,8 31,6

Nedavčni prihodki 1.034,6 0,4 1.212,6 17,2 Plačila v proračun EU 480,3 -1,2 558,0 16,2

Prejeta sredstva iz EU 623,9 15,7 773,8 24,0 JAVNOFINANČNI SALDO -2.594,6 -2.202,2

Ostalo 186,0 -1,7 279,2 50,1 PRIMARNI SALDO -1.842,4 -1.486,4

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Slika 27: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih leta 2021 pozitiven (100,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 658,6 mio EUR (40,7 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2021), vplačala pa 558 mio EUR (98,7 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov

¹³

(46,8 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (36,5 %), občutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (10,3 %) ter sredstva namenjena izvajanju centraliziranih in drugih programov (6,3 %)

¹⁴

. Po podatkih SVRK je bilo do konca novembra potrjenih projektov v vrednosti 102 % dodeljenih sredstev

¹⁵

, izplačil pa 65 %.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

Ostala prejeta sredstva Prejeta sred. iz centraliz. skladov in

ostalo Kohezijski

sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2021)

Vir: MF. ¹³ Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS).

14 Najvišji odstotek povračil glede na napovedi proračuna RS predstavljajo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (79,2 %), sredstva za izvajanje centraliziranih in drugih programov (61,2 %), sredstva strukturnih skladov (43,9 %) in sredstva Kohezijskega sklada (27,6 %).

15 Zaradi zagotavljanja boljšega črpanja evropskih sredstev je zagotovljena varnostna rezerva v vrednosti 15 % od dodeljenih sredstev, zato je vrednost odobrenih projektov lahko večja od 100 %.

(26)

(27)

sta tistična priloga

(28)

(29)

Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,3 -4,2 6,1 4,7 3,3

BDP v mio EUR (tekoče cene) 38.853 40.443 43.011 45.864 48.397 46.918 50.364 53.352 56.136

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.830 19.589 20.820 22.136 23.167 22.312 23.897 25.259 26.496

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 83 84 86 87 89 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,7 6,9 6,6

Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,3 4,2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,8 -3,7 5,3 3,1 2,1

Inflacija², povprečje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,4 2,0 1,9

Inflacija², konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 2,5 1,9 2,0

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,7 10,9 8,2 5,6

Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 11,4 6,6 4,8

Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,5 8,8 15,2 9,0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 12,6 8,8 5,8

Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 13,4 8,2 5,6

Uvoz storitev 0,1 4,7 10,5 5,4 3,0 -14,9 8,4 12,3 7,3

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116

- delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 6,0 6,0 7,4 4,6 4,0 3,8

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 51.200*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 102,8

Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,193 1,180 1,180

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -6,6 5,6 6,0 3,1

- delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,5 52,0 52,4 50,2 50,1 51,1 51,0

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 2,0 4,2 1,8 1,5 1,0

- delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,5 18,3 18,3 20,6 20,5 19,4 19,1

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,7 5,5 -8,2 10,0 8,0 6,0

- delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,0 20,8 21,4

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec oktobra 2021.

(30)

Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,7 26,7 8,3 -1,1 4,1 -2,9 4,2 -5,6 -27,3 -19,0 -5,4 -5,9 -2,6 0,0 -1,4 2,1 4,0 -2,0 -2,1 15,0 35,5 26,5 19,6 5,8 11,8 8,1 3,7 - -

B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -30,7 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -30,0 -41,0 -6,6 - -

C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,4 9,9 -0,4 4,5 -1,2 6,2 -5,3 -28,7 -19,3 -4,9 -5,7 -2,3 -0,1 -1,4 2,1 4,7 -1,4 -2,2 16,3 39,5 29,3 21,3 7,1 13,5 9,9 4,1 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,6 -3,0 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 1,2 4,4 1,0 -0,6 -6,5 0,9 -3,5 1,2 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -4,8 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -8,7 -14,0 -2,8 1,9 -3,9 7,8 -8,2 -7,5 0,8 -10,7 - -

Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 16,8 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 10,1 52,1 50,4 40,8 27,2 40,3 27,3 2,4 19,4 -14,0 - -

Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 6,7 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 20,4 1,7 3,3 33,4 7,6 -5,2 16,5 2,9 - -

TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v %

Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,8 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 13,5 28,2 22,8 17,9 10,9 16,6 14,0 16,8 - -

Promet in skladiščenje 7,0 3,2 -8,0 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 12,5 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,9 0,9 25,3 40,3 26,9 20,4 10,7 16,0 11,4 11,1 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 6,6 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 11,5 13,6 10,0 3,6 11,5 5,3 8,9 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,1 22,9 3,4 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 -0,3 1,4 22,5 31,7 24,7 14,6 -2,8 2,1 10,7 5,5 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,9 14,8 24,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 9,1 15,2 15,0 14,2 22,8 22,3 27,3 27,0 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,1 2,5 -7,4 2,2 -3,6 -5,1 -13,9 -2,7 -7,6 3,5 18,1 5,5 -4,9 -2,4 -1,3 1,3 -14,2 -28,0 -13,0 -0,2 -1,4 -5,0 -1,9 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 -3,9 27,7 33,3 15,5 9,2 -0,7 9,2 8,6 11,9 - -

Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,6 17,5 13,8 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,0 28,2 23,2 15,6 14,5 8,4 14,4 19,1 32,8 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,6 8,9 24,3 -9,0 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,2 -19,2 -10,0 74,9 113,7 16,1 -5,1 -18,9 -2,7 -2,7 -7,9 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 9,3 1,3 -3,6 1,6 -5,2 -1,4 -10,2 -2,1 -0,7 1,4 16,3 4,5 -7,9 -3,0 -2,6 2,1 -3,5 -18,6 -10,9 -0,8 -3,6 -4,4 1,4 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 -3,5 14,9 23,5 15,2 11,2 -0,1 8,9 5,3 4,6 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 10,5 0,5 -41,7 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 118,7 747,0 - Domači gostje, prenočitve -0,1 -2,5 32,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -15,0 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 -19,7 88,1 911,9 - Tuji gostje, prenočitve 15,4 1,7 -70,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,2 215,8 517,7 - Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 49,2 19,5 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 -21,6 171,4 49,5 25,7 18,2 21,0 19,3 82,5 - KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 145,6 162,6 120,2 123,6 143,4 148,3 119,9 134,7 154,1 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 53,3 72,7 - -

POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 5,4 3,3 1,8 -30,7 -8,8 -9,4 -3,6 4,3 5,6 2,5 3,3 4,5 4,9 -3,9 -37,5 -31,2 -23,3 -16,8 -5,9 -3,8 -6,0 -12,8 -9,3 -6,6 -3,3 -0,8 -0,6 5,7 7,7 5,7 6,5 4,7 2,3 3,1 5,0

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 -2 -3 -29 -3 1 7 10 10 -3 -3 -1 1 -9 -39 -27 -20 -11 -1 2 2 -1 1 5 5 10 9 12 10 10 11 8 3 6 10

v gradbeništvu 22 11 -5 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 19 8 7 9 7 5 -28 -28 -13 -7 -4 -2 0 -3 1 4 9 14 16 20 19 17 18 22 24 22 28

v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 20 19 15 -34 -10 -10 -3 8 14 19 19 19 18 8 -38 -37 -28 -23 -5 -1 -3 -17 -11 -7 -2 -1 0 9 16 12 14 15 17 16 12

v trgovini na drobno 14 19 1 20 14 18 -19 11 -6 -17 16 14 6 19 18 31 6 -30 -22 -5 8 12 13 1 -10 -8 -22 -17 -11 5 17 26 15 20 6 -1 6 15

potrošnikov -7 -10 -26 -10 -14 -14 -35 -25 -30 -24 -20 -20 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -28 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -25 -27 -24

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS.