Pomen zelenih površin za kakovost bivanja v mestih: razvoj misli skozi čas

POMEN ZELENIH POVRŠIN ZA KAKOVOST BIVANJA V MESTIH: RAZVOJ MISLI SKOZI ČAS

AVTORJA dr.­Aleš­Smre­kar

Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika, Gos­po­ska­uli­ca 13,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja;­ales.smre­kar@zrc-sazu.si

Jer­nej­Tiran

Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika, Gos­po­ska­uli­ca 13,­SI –­1000 Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­ja;­jer­nej.ti­ran@zrc-sazu.si

UDK:­911.375:712.25(497.4Ljub­lja­na) COBISS:­1.02

IZVLEČEK

Po­men­zele­nih­povr­šin­za­kako­vost­biva­nja­v me­stih:­raz­voj­misli­sko­zi­čas

Po­men­nara­ve­za­člo­ve­ka­in­stik­z njo­se­v me­stu­kaže­v ze­le­nih­povr­ši­nah.­Te­so­se­s ča­som­ume­sti­le­v mest­- no­struk­tu­ro.­Ključ­no­je­razu­me­va­nje­zele­nih­povr­šin­kot­celo­te­ne­gle­de­na­last­niš­tvo­in­dostop­nost,­torej jav­nih,­poljav­nih­in­zaseb­nih,­saj­je­tre­ba­obrav­na­va­ti­vse­»ze­le­no«­kot­eno­ten­sistem­mest­ne­zele­ne­struk­- tu­re,­ki­kori­sti­mestu­na­raz­lič­nih­rav­neh.­O za­vest­nem­ure­ja­nju­jav­nih­zele­nih­povr­šin­lah­ko­govo­ri­mo šele­od­prve­polo­vi­ce­19. sto­let­ja.­Ved­no­novi­urba­ni­stič­ni­kon­cep­ti­so­vse­bolj­izpo­stav­lja­li­pomemb­no­vlogo zele­nih­povr­šin­v me­stih,­a­v slo­ven­skih­mestih­dol­go­niso­bili­pre­poz­na­ni­kot­poseb­na­vred­no­ta.­V Ljub­- lja­ni­vsee­no­lah­ko­sle­di­mo­raz­vo­ju­pome­na­jav­nih,­poljav­nih­in­tudi­zaseb­nih­zele­nih­povr­šin­ozi­ro­ma zele­nih­zem­ljišč.

KLJUČNE­BESEDE

geo­gra­fi­ja,­zele­ne­povr­ši­ne,­mesta,­kako­vost­biva­nja,­urba­ni­stič­no­načr­to­va­nje,­Ljub­lja­na ABSTRACT

The­importance­of­green­areas­for­urban­quality­of­life:­The­development­of­the­concept­over­time In­cities­the­importance­of­nature­and­contact­with­it­is­reflected­in­green­areas.­Over­time,­these­have­become part­of­the­urban­structure.­It­is­very­important­to­understand­green­areas­as­a whole­regardless­of­their ownership­and­accessibility­(i.e., public,­semi-public,­and­private)­because­the­»green«­must­be­treated­as a uniform­system­of­the­urban­green­structure­that­benefits­the­city­at­various­levels.­Planned­manage- ment­of­public­green­areas­began­properly­developing­in­the­first­half­of­the­nineteenth­century.­Repeatedly new­urban­planning­concepts­increasingly­highlighted­the­important­role­of­urban­green­areas.­In­Slovenian towns,­green­areas­were­not­recognized­as­a special­value­for­a long­time.­However,­in­Ljubljana­one­can trace­the­development­of­the­importance­of­public,­semi-public,­and­private­green­areas.

KEY­WORDS

geography,­green­areas,­cities,­quality­of­life,­urban­planning,­Ljubljana

Ured­niš­tvo­je­pris­pe­vek­pre­je­lo­1. ok­to­bra 2013.

RAZGLEDI

1 Uvod

Raz voj mest in mest ne zgrad be je odraz pre ple ta nja in menja va nja zgo do vin skih obdo bij, poli tič - nih raz mer, arhi tek tur nih in urba ni stič nih sme ri ter kon cep tov. Ti so se med seboj raz li ko va li tudi v ra zu me va nju odno sa med člo ve kom in nara vo ter razu me va nju potreb in dejav no sti člo ve ka, kar se je med dru gim odse va lo v spre mi nja jo čem pome nu, vlo gi in koli či ni zele nih povr šin v me stih. Odnos člo ve ka do zele nih povr šin je bil neloč lji vo pove zan s pro ce som pro stor ske ga šir je nja mest ter se je veči - no ma kazal sko zi reak ci jo na izgu bo člo ve ko ve ga sti ka z na ra vo in sko zi tež njo po bolj zdra vem, huma nem bival nem oko lju. Pomen nara ve za člo ve ka in stik z njo se v me stu kaže prav v ze le nih povr ši nah (Si - mo ne ti 1997, 44). Šuklje Erjav če va (2006) ugo tav lja, da je za današ nji čas zna čil no pove ča no zani ma nje lju di in druž be kot celo te za zele ne povr ši ne v me stu. Skrb za člo ve ko vo živ ljenj sko oko lje, zdra vo živ - lje nje in kako vost no pre živ lja nje pro ste ga časa je vse bolj v sre diš ču splo šne ga zani ma nja, s tem pa posta ja jo ved no bolj izra zi te tudi potre be po nepo sred nem sti ku in doživ lja nju nara ve (Šu klje Erja vec 2006). Zele - ne povr ši ne posta ja jo glav ni sim bol ni in prak tič ni ele ment mest ne ga pro sto ra, tudi z vi di ka »pre ži vet ja«

sodob nih mest (Kos 2008, 7). V zad njem času se je med pomemb ne zago vor ni ke zele nih povr šin uvrstil tudi kon cept traj nost ne ga urba ne ga raz vo ja, ki zele ne povr ši ne pre poz na va kot ene ga ključ nih ele men - tov mest ne ga tki va za dose ga nje več je stop nje sona rav no sti in s tem izbolj ša no kako vost biva nja za vse pre bi val ce mesta (Plut 2006). Da zave da nje o po me nu zele nih povr šin na splo šno naraš ča, pri ča jo tudi silo vi ti in dlje časa tra ja jo či pro te sti v Is tan bu lu leta 2013, povod za kate re je bila name ra mest nih obla - sti o ru še nju mest ne ga par ka Gezi (Med mrež je 1).

Če prav je tež nja po oze le nje va nju mest v raz lič nih kul tu rah pri sot na že vse od sta re ga veka, pa je bila potreb na dol ga pot do današ nje ga okrep lje ne ga zave da nja o po me nu zele nih povr šin za kako vost biva nja v me stih. V pris pev ku želi mo osvet li ti ključ ne oko liš či ne, ki so vpli va le na raz voj zele nih površin, zla sti od 19. sto let ja naprej, ko se mesta zač ne jo pro stor sko in pre bi vals tve no inten ziv no širi ti. Opre - de li ti želi mo tudi ključ ne zgo do vin ske oko liš či ne in pre vla du jo če urba ni stič ne toko ve, ki so vpli va li na današ nji obseg, raz po re di tev in kako vost zele nih povr šin v Ljub lja ni, kot edi nem slo ven skem mestu z vsaj del no kako vost ni mi podat ki za dalj še obdob je.

2 Zele ne povr ši ne kot inte gral ni del mest ne ga tki va

Me sto je zaple ten pro stor ski in druž be ni pojav, kate re ga ozna ču je več je šte vi lo pre bi val cev, str nje - nost pose li tve, mest ni način živ lje nja in mest ne dejav no sti (Vri šer 1984, 16). Za mesto so zna čil ni: veli kost pozi da ne ga pro sto ra, hie rar hič no raz ve ja no pro met no omrež je, kon cen tra ci ja proi zvod nje, sto ri tev, potroš - nje, ponud be in pov pra še va nja. Mesto je tudi teh nič ni sistem, pre plet infra struk tur nih objek tov in naprav (Drozg 1999, 2). Po Plu tu (2006, 9) urba no oko lje lah ko obrav na va mo tudi kot moč no antro po ge no preob - li ko va ne, defor mi ra ne narav ne eko si ste me. Ome nje ne defi ni ci je nas nape lju je jo k spoz na nju, da je v me stih odprt, nepo zi dan pro stor še kako pomem ben in obi čaj no pred stav lja vred no to šele takrat, ko ga zač - ne pri manj ko va ti.

Vpra ša nje zele nih povr šin v me stu nas nei zo gib no pri pe lje do vpra ša nja o od no su med nara vo in mestom. Zdi se, da je (de ja ven) stik z na ra vo za člo ve ka temelj ne ga pome na, saj se je moral več tisoč let pri la ga ja ti raz me ram v na ra vi, na živ lje nje v me stu pa naj ne bi bil pri la go jen (Roz sak, Gomes in Kan ner 1995; McMic hael 2001). Člo vek ob sti ku z na ra vo ne zado vo lju je samo mate rial nih potreb (hra - na, voda, zavet je), pač pa tudi psi ho loš ke, čus tve ne in duhov ne potre be (Roz sak, Gomes in Kan ner 1995).

Pomen nara ve za člo ve ka in stik z njo se v me stu kaže prav v ze le nih povr ši nah, ki jih je člo vek pri ne - sel v novo, sicer antro po ge no ustvar je no bival no oko lje (Si mo ne ti 1997, 44).

Ze le ne povr ši ne in odprt pro stor sta izra za, ki ju pogo sto upo rab lja mo kot sopo men ki. Da bi rešili to neja snost, so Swan wick, Dunett in Wool ley (2003) pred la ga li zani mi vo reši tev, da bi urba na območ - ja deli li na gra je no oko lje in odprt pro stor med zgrad ba mi. Ta odprt pro stor pa se deli na kate go ri ji

sivih in zele nih povr šin. Sive povr ši ne razu mejo kot zem ljiš ča, sestav lje na pre tež no iz nepre pust nih »tr - dih« mate ria lov, kot je na pri mer beton. Zele ne povr ši ne, tako jav ne kot tudi zaseb ne, pa so pre tež no iz pre pust nih »meh kih« mate ria lov, kot so prst, tra vi nje, grmi čev je, dre ve sa in tudi voda.

Šir še uve ljav lje no razu me va nje zele nih povr šin je Costa s so de lav ci (2008, 2) pred sta vil kot sku - pek vseh jav nih odpr tih povr šin v mest nem oko lju, kjer pre vla du je rast je in ki sestav lja jo mest no zele no struktu ro. Zele ne povr ši ne so name nje ne aktiv ni ali pasiv ni rekrea ci ji ozi ro ma posred no pozi tiv nemu čutenju, ki slu ži raz lič nim potre bam pre bi val cev za kako vost no živ lje nje v me stih. Mest no zele nje je sistem vseh vrst jav nih zele nih povr šin kot so par ki, vrto vi, trgi, poko pa liš ča in vrtič ki na eni stra - ni ter goz do vi in dru ge zava ro va ne zele ne povr ši ne v šir šem mest nem siste mu na dru gi stra ni (Co sta s so de lav ci 2008, 2).

Ne ka te ri pa poleg jav nih obrav na va jo tudi poljav ne in zaseb ne zele ne povr ši ne (Si mo ne ti 1997), saj razu me jo vse »ze le no« kot eno ten sistem, ki kori sti mestu na raz lič nih rav neh. Tako neka te ri pri - šte va jo k ur ba nim zele nim povr ši nam celo kme tij ska zem ljiš ča (Encyc lo pe dia of the City 2005, 340).

Za kako vost biva nja v me stu so torej pomemb ne tudi zaseb ne zele ne povr ši ne. Z nji mi sicer ne uprav - lja mesto in niso dostop ne vsa ko mur, a izra zi to vpli va jo na zaz nav no podo bo mesta in pris pe va jo k »ze le ni masi« (Si mo ne ti 1997, 43). Ven dar le pa zaseb ne zele ne povr ši ne ne more jo v ce lo ti nado me sti ti jav - nih, saj le sled nje oprav lja jo funk ci jo dru že nja pre bi vals tva zno traj skup no sti (Kel let 1982). Neka te re razi ska ve kaže jo, da si tudi pre bi val ci indi vi dual nih hiš z vr tom v manj ših mestih, kot sta Dom ža le in Gro sup lje, želi jo več jav nih zele nih povr šin (Su lič in Kučan 2008) ozi ro ma jih upo rab lja jo v ena ki meri kot pre bi val ci več sta no vanj skih objek tov (Mli nar 1972).

Po men jav nih zele nih povr šin se raz vi ja sklad no z raz vo jem mest in druž be noe ko nom ski mi raz - me ra mi, ki vpli va jo nanj (Si mo ne ti 1997, 50). Splo šno spre je te defi ni ci je traj nost nih mest ne poz na mo, zato sle di mo šte vil nim inter pre ta ci jam, ki vklju ču je jo vidi ke mest ne ga pro stor ske ga raz vo ja (sli ka 1).

V ne ka te rih mestih so raz vi li last ne kazal ni ke, s ka te ri mi posku ša jo meri ti kako vost živ lje nja. Poleg okolj - skih kri te ri jev, kot so var če va nje z ener gi jo in vodo, rav na nje z od pad ki ter pro met na poli ti ka, so izjem no pomemb ni tudi kri te ri ji, ki kažejo kako vost živ lje nja. Med nje uvrš ča mo tak šne, kot so dostop nost do jav nih zele nih povr šin in rekrea cij skih obmo čij. Ved no bolj je v ospredju tudi nače lo, da raz voj traj nost nih mest ni samo izbolj še va nje abiot skih in biot skih vidi kov urba ne ga živ lje nja, tem več ima pomem ben vpliv tudi na družbene vidi ke živ lje nja v me stih, še pose bej na oseb no zado voljs tvo (Chie - su ra 2004, 130–131).

3 Od pomanj ka nja zele nih povr šin do zave da nja o nji ho vem pome nu

Po me na zele nih povr šin kot sesta vi ne mest ne ga »tki va« so se zave da li že v sta rem veku, saj so bili že v me stih sta re ga Egip ta in Mezo po ta mi je par ki z an tro po ge ni mi vod ni mi zem ljiš či. Zele ne povr ši - ne v ob li ki vrtov zasle di mo pri sta rih Grkih in Rim lja nih, v sred njem veku pa so zna čil ni graj ski in samo stan ski vrto vi. Pomen zele nih povr šin se je pove čal v ob dob ju rene san se – z za mi sli jo o geo metrično, po meri člo ve ka obli ko va nem in intim nem narav nem pro sto ru, ki ga je poz ne je zame nja la monu mental - na pom poz nost baroč nih par kov (Po gač nik 1999, 172). Konec 18. sto let ja se je pod vpli vom Rous se au je ve ide je »na zaj k na ra vi« okre pil pomen drev ja in zele nih povr šin na splo šno, na kar je pozi tiv no vpli val

mestni

parki kakovost

življenja trajnostno

mesto

•okoljski ekonomski družbeni

•

•

Sli­ka 1:­Mest­ni­par­ki­in­traj­nost­mest­(Chie­su­ra 2004, 131).

tudi padec mno gih mest nih obzi dij, ki je pov zro čil več jo pove za nost mest s po de že ljem (De la Che - val le rie 1994). Več je zele ne povr ši ne so bile vse do 19. sto let ja bolj ali manj v za seb ni lasti in zapr te za jav nost (Po gač nik 1999, 172).

O za vest nem ure ja nju jav nih zele nih povr šin lah ko govo ri mo šele v prvi polo vi ci 19. sto let ja po indu - strij ski revo lu ci ji in okolj skih prob le mih naglo rasto čih indu strij skih mest. Higien ske in zdravs tve ne raz me re delavs tva v ta krat nih mestih so se zače le moč no poslab še va ti, kar je zmanj še va lo proi zvodnjo in ogro ža lo obsto je či druž be ni red (Gan tar 1984, 65), zara di česar so mest ne upra ve zače le stre me ti k us - tvar ja nju bolj ših živ ljenj skih raz mer za pre bi val ce (Si mo ne ti 1997, 52). Tako so se v Ve li ki Bri ta ni ji konec prve polo vi ce 19. sto let ja poja vi li prvi jav ni par ki (Demp sey 2012). Zelo zani miv je bil zače tek orga - ni zi ra ne ga vrtič kars tva kot obli ke rabe zele nih povr šin, kate re ga pobud nik je bil nemš ki zdrav nik Daniel Gott lob Schre ber (1808–1860) iz Leip zi ga. Tovar nar jem je pred la gal, da delav cem pre skr bi jo manj še najem no zem ljiš če, kjer bi se lah ko v pro stem času ukvar ja li z vrt nar je njem. Bil je pre pri čan, da bi vrtič - kar jem moral biti vrti ček sreds tvo za kre pi tev tele sa, raz ve dri lo, zapol nje va nje pro ste ga časa in tudi odvra ča nje od sla bih navad (Jam nik, Smre kar in Vrš čaj 2009, 64). K od prt ju nove ga poglav ja v na čr - to va nju mest je odloč no pri po mo gel tudi Fre de rick Law Olm stedt (1822–1903) s svo ji mi par kov ni mi ure di tva mi v ame riš kih mestih. Menil je, da je v na ra vi moral na moč, ki uteg ne izbolj ša ti mesto in omo - go či ti lju dem pol nej še živ lje nje (Ogrin 1993, 366). S svo ji mi nazo ri se je prib li žal uto pič nim socia li stom in nji ho vim ide jam o ideal no ure je nih mestih z urav no te že no raz po re di tvi jo jav ne ga dobre ga za vse pre bi val ce in zah te va mi po več zele nja v me stih (Gan tar 1984, 60; Simo ne ti 1997, 52).

Na pre ho du iz 19. v 20. sto let je so se poja vi li neka te ri novi urba ni stič ni kon cep ti, pomemb ni za razvoj zele nih povr šin. Eden naj bolj zna nih je Howar dov kon cept vrt ne ga mesta, ki je pred vi del usta nav lja - nje manj ših, med seboj dobro pove za nih mest v vpliv nem območ ju več je ga mest ne ga sre diš ča. Mesta naj bi loče va le obsež ne kme tij ske in zele ne povr ši ne ter gozd. Howar dov cilj je bil obli ko va nje tak šne -

Sli­ka 2:­Zele­ne­povr­ši­ne­so­na­ved­no­bolj­nena­vad­nih­loka­ci­jah.­Park­Pro­me­na­de­Plantée­v Pa­ri­zu­je na­via­duk­tu,­po­kate­rem­so­do­nedav­ne­ga­vozi­li­vla­ki.

BOJAN­ERHARTIČ

ga mesta, ki bi omo go či lo ponov no zdru ži tev člo ve ka z na ra vo, hkra ti pa je želel zdru ži ti pred no sti živ - lje nja v me stu s pred nost mi živ lje nja na pode že lju (Ho ward 1970). Tudi ide jo vrt ne ga mesta lah ko razu me mo kot odgo vor na sla be živ ljenj ske raz me re v ta krat nih vele me stih, pri čemer je bila zara di pou dar je ne tež nje po dekoncentraciji poz ne je uni ču jo ča ne le za vele me sta, pač pa tudi za nara vo, saj je pomemb no vpli va la na raz mah oko lju ško dlji ve subur ba ni za ci je, kar Jacobs (2009, 494) ozna čuje kot ceno, ki smo jo mora li pla ča ti »…za­trud­za­zbli­ža­nje­z idea­li­zi­ra­no­nara­vo­in­pobeg­iz­»ne­na­rav­nih«

veli­kih­mest…«.

Ze le ne povr ši ne se kot pomemb na pro stor ska prvi na poja vi jo tudi v kon cep tu sose ske, ki ga je raz - vil Cla ren ce Perry v 20. le tih 20. sto let ja. Kon cept sose ske teme lji na nače lu zado vo lje va nja člo ve ko vih potreb ter v so se ski med dru gim pred vi de va par ke in rekrea cij ska zem ljiš ča v skup ni povr ši ni naj - manj 10 %, ki so v glav nem name nje ne druž be nim sti kom (Med mrež je 2).

Aten ska listi na (1933), ki je moč no vpli vala na raz voj mest ne ga načr to va nja po 2. sve tov ni voj ni, je zele nim povr ši nam name nila novo, bolj aktiv no vlo go pri načr to va nju mest. Vse bi na Aten ske listi - ne med dru gim izha ja iz spoz nanj o po me nu pro ste ga časa kot ene od temelj nih člo ve ko vih funk cij ter sla bih bival nih raz mer, ki so tudi posle di ca pre majh ne koli či ne in neu strez ne raz po re di tve upo rab nih zelenih povr šin. Aten ska listi na zele nim povr ši nam name ni pomemb no vlo go prek pre živ lja nja pro - ste ga časa in rekrea ci je ter smi sel ne ga obkro ža nja sta no vanj skih objek tov, pou dar je na pa je tudi nji ho va čle ni tve na funk ci ja za loče va nje indu strij skih obmo čij od sta no vanj skih (Med mrež je 3).

De diš či na teh misli se je v raz vo ju slo ven skih mest zara di rela tiv no poz ne urba ni za ci je v več ji meri odra zi la šele po 2. sve tov ni voj ni. V 19. in na začet ku 20. sto let ja so bile več je zele ne povr ši ne v slo - ven skih mestih ome je ne na posa mez ne mest ne par ke, goz do ve in dre vo re de, ki pa veči no ma niso nasta li načrt no, ampak kot posle di ca narav nih raz mer in pri za de vanj neka te rih posa mez ni kov. Neka te ri par - ki so bili zapr ti za jav nost – tako so Zoi so ve vrto ve v Ljub lja ni za jav nost odpr li šele leta 1789, mest ni

Sli­ka 3:­Zasno­va­par­ka­Tivo­li­sega­na­zače­tek­19. sto­let­ja;­posne­to­iz­leta­la­pred­2.­sve­tov­no­voj­no.

ARHIV­RAZGLEDNIC­VIKTORJA­TANČIČA

park v Mur ski Sobo ti pa šele po raz pa du Avstro-Ogr ske. Ključ ni tre nu tek, ki je botro val nastan ku Tivol - ske ga par ka v Ljub lja ni (sli ka 3), je pred stav lja la zasa di tev Lat ter man no vih dre vo re dov, ki jih je mest na upra va zače la ure ja ti leta 1814 (Holz 1997). Glav ni funk ci ji zele nih povr šin v ti stem času sta bili spre - ha ja nje in pose da nje. Ker so bila slo ven ska mesta takrat še zelo majh na, veči na hiš pa je ime la last ne vrto ve, so zele ne povr ši ne v svo ji podo bi in koli či ni veči no ma zadoš ča le potre bam pre bi val cev (Ogu - lin 1995).

4 Od ide je »ze le nih« sosesk v po voj nem obdob ju do nje ne ga »za to na«

po letu 1991 na pri me ru Ljub lja ne

V Slo ve ni ji pred stav lja po 2. sve tov ni voj ni velik mej nik v na čr to va nju zele nih povr šin med na rod - ni sim po zij »Ze le nje v ur ba nem oko lju« leta 1970. Sim po zij je pri ne sel svež veter v na čr to va nje zele nih povr šin v gra je nem oko lju, saj so v Ljub lja no priš li naj bolj ugled ni stro kov nja ki iz Evro pe in pred sta - vi li pri me re dobrih praks iz nji ho vih doma čih oko lij. Ugo tav lja li so, da se delež zele nja v me stu ves čas zmanj šu je, šte vi lo pre bi val cev ozi ro ma poten cial nih upo rab ni kov pa pove ču je; opo zar ja li so na izgu - bo zele nih povr šin na račun urba ni stič nih pose gov v »tki vo« mesta, na pri mer ob novih pro met ni cah in med raz lič ni mi raba mi pro sto ra. Več je, ure je ne in str nje ne zele ne povr ši ne, kot so mest ni par ki, pa so se kljub manj šim krče njem (na pri mer Tivo li) uspe le ohra ni ti. V  pet de se tih in šest de se tih letih 20. stoletja je bilo pri grad nji novih sosesk (na pri mer Lito stroj in Sav sko nase lje) zaz na ti upo šte va nje pomemb no sti zele nih povr šin, ven dar so bile ome je ne na »okra sne zele ni ce« brez upo rab ne vred no - sti za pre bi val ce (Jan čar 1970, 184). Že takrat pa so ugo tav lja li, da so zele ne povr ši ne bolj obi ska ne in

Sli­ka 4:­Zele­na­kli­na­v Ljub­lja­ni­(Ge­ne­ral­ni­plan … 1965).

korist ne, če so ure je ne tako, da ustre za jo raz lič nim potre bam pre bi val cev vseh sta ro sti po giba nju, počit - ku, igri ali špor tu (Jan čar 1970, 184). Gene ral ni plan urba ni stič ne ga raz vo ja Ljub lja ne (1965) je doku ment, ki naj bi prvič pri ne sel zele nim povr ši nam ena ko vred no velja vo v pri mer ja vi z dru gi mi kate go ri ja mi (Jan čar 1970, 180). Temelj na izho diš ča v Ge ne ral nem pla nu (1965) so bila, da je Ljub lja na obda na in pre ple te na z ze le njem; moč ni zele ni paso vi sega jo v mest no jedro in tvo ri jo sku paj z ze le nim pasom, ki obda ja mesto, pove zan sistem. V se dem de se tih in osem de se tih letih 20. sto let ja smo bili pri ča gradnji sosesk, kjer so se nji ho vi načr to val ci spra še va li o ka ko vo sti biva nja v na se ljih kot celo ti ter kom plek - snih odno sih med objek ti ter preo sta lim pro sto rom (vr to vi, jav ne zele ni ce, rekrea cij ska zemljiš ča in podob no) (Ga zvo da 2001, 41). Tak šni, še danes kako vost no ure je ni ljub ljan ski sose ski iz sedem de se - tih in osem de se tih let, sta Šte panj sko nase lje in Fuži ne. Iz iste ga obdob ja je tudi 33-ki lo me tr ski zele ni obroč na mestu bode če žice, ki je obda ja la Ljub lja no med 2. sve tov no voj no, tako ime no va na Pot spo - mi nov in tova riš tva (da nes Pot; sli ka 5).

Z druž be no-po li tič ni mi spre mem ba mi v za čet ku devet de se tih let 20. sto let ja pa je priš lo do bis tve - nih spre memb tudi pri grad nji sta no vanj skih sosesk, ki niso bile več tako veli ke kot do leta 1991, ko so jih gra di la pod jet ja v druž be ni lasti. Sose ske so nasta ja le, ko so zaseb ni inve sti tor ji hla sta li za ogrom - ni mi dobič ki tudi na račun viša nja gosto te pozi da ve (Ga zvo da 2001, 38). Jav nim in zaseb nim zele nim povr ši nam se je z grad njo novej ših tako ime no va nih elit nih blo kov skih sosesk, na pri mer Župan či če - ve jame v de vet de se tih letih 20. sto let ja in Moste ca nekaj let kasne je, pri dru žil povsem nov sklop tako ime no va nih poljav nih zele nih povr šin. Tako Simo ne ti je va (1997) poj mu je notra nje kare je med blo ki, ki so tež je dostop ni. V vzhod noe vrop skih mestih so se v ob dob ju 1990–2006, podob no kot v Ljub lja - ni, kljub upa du šte vi la pre bi val cev zmanj še va le zele ne povr ši ne. V za hod noe vrop skih in juž noe vrop skih mestih pa se je nas prot no v ena kem obdob ju obseg zele nih povr šin pove čal (Ka bish in Haa se 2013).

Sli­ka 5:­33 km­dol­ga­Pot­oko­li­Ljub­lja­ne­pred­stav­lja­zele­ni­rekrea­cij­ski­obroč­meš­ča­nov.

BOJAN­ERHARTIČ

V Ljub lja ni šele v zad njih letih sle di mo tudi ure ja nju zele nih povr šin, kot na pri mer spre mi nja nje zaseb nih vrtič kov na »ni ko garš nji zem lji« v jav ne par ke ob Žalah (Smre kar, Erhar tič in Šmid 2009) in pove če va nju ter ure ja nju mest nih zele nih povr šin ob reč nih obrež jih Ljub lja ni ce in Save, poleg tega pa tudi povsem nova ure di tev Sever ne ga par ka zunaj sta no vanj skih sosesk. Mor da so v Ljub lja ni zaz na li pomem ben pre mik v raz miš lja nju o nuj no sti zele nih povr šin, kar doka zu je tudi uspe šna kan di di ra nja za Zele no pre stol ni co Evro pe (Med mrež je 4).

5 Sklep

Po men nara ve za člo ve ka in stik z njo se v me stu kaže prav v ze le nih povr ši nah. Te so se s ča som ume sti le v mest no struk tu ro kot ena ko vred na, nena do mest lji va pro stor ska prvi na z ob li ko val sko struk - tur ni mi, funk cio nal no-pro gram ski mi in zdravs tve no-hi gien ski mi funk ci ja mi (Si mo ne ti 1997, 44). Ključ no je razu me va nje zele nih povr šin kot celo te ne gle de na last niš tvo in dostop nost, torej jav nih, poljav nih in zaseb nih, saj je tre ba obrav na va ti vse »ze le no« kot eno ten sistem mest ne zele ne struk tu re, ki kori - sti mestu na raz lič nih rav neh.

Po treb na je bila zelo dol ga pot, vse od sta re ga Egip ta, da se danes tako okrep lje no zave da mo pome - na zele nih povr šin za kako vost biva nja v me stih. Zele ne povr ši ne so izjem no pomemb ne tudi na sim bol ni rav ni odno sa med nara vo in člo ve kom. Meš čan z ved no bolj ob nara ve odtu je nim nači nom živ lje nja kljub vse mu doka zu je, da je deja ven stik z na ra vo še ved no temelj ne ga pome na za nje go vo pre ži vet je.

Zato tudi pri ha ja do vse več je želje lju di po živ lje nju v traj nost nih mestih, kjer pre poz na va mo zele ne povr ši ne kot ene ga ključ nih ele men tov mest ne ga tki va za dose ga nje več je stop nje traj no sti. O za vest - nem ure ja nju jav nih zele nih povr šin lah ko govo ri mo šele od prve polo vi ce 19. sto let ja, vzpo red no z na stan kom več jih indu strij skih aglo me ra cij. Ved no novi urba ni stič ni kon cep ti so kasneje vse bolj izpo - stav lja li pomemb no vlo go zele nih povr šin v me stih.

Ker so slo ven ska mesta veči no ma majh na po povr ši ni in se pona ša jo z do bro dostop nost jo do narav - ne ga oko lja, zele ne povr ši ne v  njih dol go niso bile pre poz na ne kot poseb na vred no ta (Špes  1998).

V slo ven skih mestih so v manj ši meri zasto pa ne tudi zara di veči no ma dobro ohra nje nih sred nje veš - kih zasnov in tlo ri sov, v ka te rih ni bilo pro sto ra za zele ne povr ši ne.

Šu klje Erjav če va (2006, 4) ugo tav lja, da je veči na obsto je čih jav nih zele nih povr šin v slo ven skih mestih sla bo zasno va nih, pro gram sko in obli kov no siro ma šnih, tipo loš ko in vse bin sko nepre poz nav nih, slabo ure je nih in vzdr že va nih ter tudi neu strez no upo rab lja nih. Zato so zele ne povr ši ne ved no bolj izpo stav - lje ne pri ti skom po pozi da vi, s tem pa naša mesta izgub lja jo pomemb ne poten cia le za kako vost no ure ja nje v sme ri pove če va nja bival ne kako vo sti. Ven dar le pa lah ko pou da ri mo, da se sta nje jav nih zele nih povr - šin pri nas vsee no izbolj šu je, še zla sti to velja za več ja mesta kot so Ljub lja na, Mari bor, Celje in Koper.

Glav ne razi sko val ne vrze li na temo zele nih povr šin, ki bi jih bilo tre ba podrob ne je preu či ti in so ključ ne za bolj traj no sten način živ lje nja v slo ven skih mestih, so:

• kaj je ključ no, da ljud je zač ne jo v več ji meri upo rab lja ti zele ne povr ši ne, ko sta izpol nje na pogo ja velikosti in dostop no sti (Schip pe rijn s so de lav ci 2010),

• kvan ti fi ka ci ja kori sti zele nih povr šin (Ja mes s so de lav ci 2009),

• pomen zele nih povr šin in nji ho ve last no sti (ka ko vost, dostop nost) za raz lič ne sku pi ne pre bi vals tva (Ja mes s so de lav ci 2009),

• pomen zele nih povr šin za fizič no aktiv nost, zdrav je, zado voljs tvo, počut je … (Mal ler s so de lav ci 2009) in

• potre ba po več ji vklju če no sti jav no sti v na čr to va nje in ure ja nje zele nih povr šin (Si mo ne ti 1997).

V jav no sti je moč no odme va la tudi nedav na razi ska va (Whi te s so de lav ci 2013), ki je potr di la, da ima jo ljud je, ki živi jo v mest nih oko ljih z več jim dele žem zele nih povr šin, viš jo stop njo bla gi nje in niž - jo stop njo men tal ne ga stre sa v pri mer ja vi s ti sti mi, ki živi jo v oko ljih z manj šim dele žem zele nih povr šin.

Za konec pa si pri voš či mo še ter mi no loš ki raz mi slek. Danes povsem uve ljav lje ni ter mi ni kot so kme - tij ska zem ljiš ča, gozd na zem ljiš ča, vod na zem ljiš ča, pozi da na zem ljiš ča, neplod na zem ljiš ča in podob no

so bili v pre te klo sti povr ši ne in ne zem ljiš ča. Povr ši na je pre več splo šen izraz, zato bi bilo ver jet no smi - sel no nado me sti ti ter mi na zele ne povr ši ne in tudi pro met ne povr ši ne z ze le ni mi zem ljiš či in pro met ni mi zem ljiš či. Poleg tega pa bi dose gli tudi več je poe no te nje pro stor skih ter mi nov.

6 Viri in lite ra tu ra

Chie su ra, A. 2004: The role of urban parks for the sustai nab le city. Lands ca pe and Urban Plan ning 68-1.

Amster dam. DOI: 10.1016/j.lan durb plan.2003.08.003

Co sta, S. C., Allan G., Kas pe ri dus, H., Šuklje-Er ja vec, I., Mat hey, J. (ur.) 2008: Green Keys @ Your City:

A Gui de for Urban Green Qua lity. Dres den.

De la Che val le rie, H. 1994: Park Tivo li v evrop ski pri mer ja vi. Tivo li: ljub ljan ski mest ni park. Ljub ljana.

Demp sey, N. 2012: Neigh bour hood design: Green areas and parks. The Inter na tio nal Encyc lo pe dia of Hou sing and Home. Oxford.

Drozg, V. 1999: Opre de li tev nase lij, upra vi če nih do sta tu sa mesto. Ela bo rat, Služ ba za lokal no samoupravo Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Mari bor.

Encyc lo pe dia of the City. Lon don, 2005.

Gan tar, P. 1984: Urba ni zem, druž be ni konf lik ti, pla ni ra nje. Ljub lja na.

Ga zvo da, D. 2001: Vlo ga in pomen zele ne ga pro sto ra v no vej ših slo ven skih sta no vanj skih sose skah.

Urba ni izziv 12-2. Ljub lja na. DOI: 10.5379/ur ba ni-iz ziv-2001-12-02-004

Ge ne ral ni plan urba ni stič ne ga raz vo ja Ljub lja ne. Ljub ljan ski urba ni stič ni zavod. Ljub lja na, 1966.

Holc, E. 1997: Ljub ljan ski kon gres 1821. Ljub lja na.

Ho ward, E. 1970: Gar den Cities of Tomor row. Lon don.

Ja cobs, J. 2009: Umi ra nje in živ lje nje veli kih ame riš kih mest. Ljub lja na.

Ja mes, P., Tzou las, K., Adams, M. D., Bar ber, A., Box, J., Breu ste, J., Elmq vist, T., Frith, M., Gor don, C., Gree ning, K. L., Hand ley, J., Haworth, S., Kaz mierc zak, A. E., John ston, M., Kor pe la, K., Moret ti, M., Nie me la, J., Pau leit, S., Roe, M. H., Sad ler, J. P., Ward Thomp son, C. 2009: Towards an inte gra - ted under stan ding of green spa ce in the Euro pean built envi ron ment. Urban Fore stry and Urban Gree ning 8-2. Jena. DOI: 10.1016/j.ufug.2009.02.001

Jam nik, B., Smre kar, A., Vrš čaj, B. 2009: Vrtič kars tvo v Ljub lja ni. Geo gra fi ja Slo ve ni je 21. Ljub lja na.

Jan čar, M. 1970: Prob le ma ti ka jav ne ga zele nja na območ ju Ljub lja ne. Zele nje v ur ba nem oko lju: zbornik med na rod ne ga sim po zi ja. Ljub lja na.

Ka bish, N., Haa se, D. 2013: Green spa ces of Euro pean cities revi si ted 1990–2006. Lands ca pe and Urban Plan ning 110. Amster dam. DOI: 10.1016/j.lan durb plan.2012.10.017

Kel let, J. E. 1982: The pri va te gar den in England and Wales. Lands ca pe and Urban Plan ning 9. Amsterdam.

DOI: 10.1016/0304-3924(82)90002-8

Kos, D. 2008: Nara va v me stu ali mesto v na ra vi? Urba ni izziv 19-2. Ljub lja na. DOI: 10.5379/ur ba ni-iz - ziv-2008-19-02-001

Mal ler, C., Town send M., Leger, S. L., Hen der son-Wil son, C., Pryor, A., Pros ser, L., Moo re, M. 2009: Healthy Parks, Healthy Peo ple: The Health Bene fits of Con tact with Natu re in a Park Con text. Med mrežje:

http://www.geor ge wright.org/262mal ler.pdf (28. 8. 2013).

Mc Mic hael, T. 2001: Human Fron tiers, Envi ron ments and Disea se: Past Pat terns, Uncer tain Futu res. Cambridge.

Med mrež je 1: http://www.dnev nik.si/svet/ze le na-luc-za-ru se nje-par ka-gezi-v-tur ci ji (13. 8. 2013).

Med mrež je 2: http://en.wi ki pe dia.org/wiki/Neigh bour hood_unit (28. 8. 2013).

Med mrež je 3: http://mo der ni starc hi tec tu re.word press.com/2010/11/03/ciam%E2%80%99s-%E2%80%

9Cthe-at hens-char ter%E2%80%9D-1933/ (15. 8. 2013).

Med mrež je 4: http://www.ljub lja na.si/si/ziv lje nje-v-ljub lja ni/v-sre dis cu/82949/de tail.html (13. 8. 2013).

Mli nar, Z. 1972: Namemb nost in izra ba zele nih povr šin v Ljub lja ni: anket na razi ska va: mne nja Ljub - ljan ča nov o ure di tvi Tivo li ja in Rož ni ka. Ljub lja na.

Ogrin, D. 1993: Vrt na umet nost sve ta. Pre gled sve tov ne dediš či ne. Ljub lja na.

Ogu lin, A. 1995: Zgo do vin ske pla sti zele nja v raz vo ju mesta in nji ho va poten cial nost za sodob ni zeleni sistem Ljub lja ne. Diplom sko delo, Bio teh niš ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

Plut, D. 2006: Mesta in sona rav ni raz voj. Geo graf ske raz sež no sti in dile me urba ne ga sona rav ne ga razvoja.

Ljub lja na.

Po gač nik, A. 1999: Urba ni stič no pla ni ra nje. Ljub lja na.

Ros zak, T., Gomes, M. E., Kan ner, A. D. 1995: Ecopsyc ho logy: Resto ring the Earth, Hea ling the Mind.

San Fran cis co.

Schip pe rijn, J., Stigs dot ter, U. K., Ran drup, T. B., Troel sen J. 2010: Inf luen ces on the use of urban green spa ce – a case study in Oden se, Den mark. Urban Fore stry and Urban Gree ning 9-1. Jena. DOI:

10.1016/j.ufug.2009.09.002

Si mo ne ti, M. 1997: Mest ne zele ne povr ši ne. Med lju bi teljs tvom in stro ko. Ljub lja na.

Smre kar, A., Erhar tič, B., Šmid Hri bar, M. 2011: Kra jin ski park Tivo li, Rož nik in Šišen ski hrib. Geo ri - tem 16. Ljub lja na.

Su lič, K., Kučan, A. 2008: Ana li za potreb po jav nih zele nih povr ši nah v Gro sup ljem. Urba ni izziv 19-2.

DOI: 10.5379/ur ba ni-iz ziv-2008-19-02-006

Swan wick, C., Dun nett, N., Wool ley, H. 2003: Natu re, role and value of green spa ces in towns and cities:

an over view. Built Envi ron ment 29-2. Oxford. DOI: 10.2148/benv.29.2.94.54467

Špes, M. 1998: Degra da ci ja oko lja kot dejav nik dife ren cia ci je urba ne pokra ji ne. Geo grap hi ca Slo ve nica 30.

Ljub lja na.

Šu klje Erja vec, I. 2006: Podrob nej ša pra vi la načr to va nja in ure ja nja jav nih zele nih povr šin v me stih in naseljih: kon ku renč nost Slo ve ni je 2001–2006. Konč no poro či lo o re zul ta tih razi sko val ne ga dela.

Urba ni stič ni inšti tut Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na.

Vri šer, I. 1984: Urba na geo gra fi ja. Ljub lja na.

Whi te, M. P., Alcock, I., Whee ler, B. W., Depled ge, M. H. 2013: Would you be hap pier living in a greener urban area? A fi xed-ef fects analy sis of panel data. Psycho lo gi cal Scien ce 24-6. New York. DOI:

10.1177/0956797612464659

7 Summary: The importance of green areas for urban quality of life:

The development of the concept over time

(translated by DEKS d. o. o.)

People’s relationship with green areas has been inseparably connected with the spatial expansion of cities and has been largely reflected through the reaction to the loss of human contact with nature.

Green areas are becoming the main symbols and a practical element of urban space from the view- point of modern cities’ »survival« (Kos 2008, 7).

This article highlights the key circumstances that affected the development of green areas, espe- cially from the nineteenth century onwards, when cities began to expand intensively in terms of space and population. It defines the key historical circumstances and predominant urban planning trends that influenced the size, distribution, and quality of the green areas in Ljubljana.

A widely accepted definition of green areas was introduced by Costa (2008, 2), who stated that green areas are the sum of all open public areas in an urban environment that are dominated by vegetation and make up the urban green structure. In addition to public green areas, some researchers also dis- tinguish semi-public and private green areas (Simoneti 1997).

Planned management of public green areas only began in the first half of the nineteenth century, after the industrial revolution and ecological problems in rapidly growing industrial cities. Thus, the first public parks appeared in the UK around 1850 (Dempsey 2012). Very interesting was the intro- duction of organized plot gardening as a form of using green areas by the German doctor Daniel Gottlob

Schreber (1808–1860) from Leipzig (Jamnik et al. 2009, 64). Frederick Law Olmstedt (1822–1903) and his park layouts in U.S. cities greatly contributed to a new chapter in urban planning (Ogrin 1994, 366).

One of the best-known urban planning concepts important for the development of green areas at the end of the nineteenth century was Ebenezer Howard’s concept of a garden city, which envisaged establish- ing smaller, well-interconnected cities within the area of influence of a larger urban center (Howard 1970).

As an important spatial element, green areas were also included in the concept of the neighborhood unit, which Clarence Perry developed in the 1920s (Medmrežje 2). The Athens Charter (1933), which strong- ly influenced the development of urban planning after the Second World War, assigned a new, more active role to green areas (Medmrežje 3).

Due to relatively late urbanization, these ideas were largely reflected in the development of Slovenian towns only after the Second World War. In the nineteenth century and the beginning of the twentieth century, major green areas in Slovenian towns were limited to individual town parks, woods, and tree-lined avenues, which were largely unplanned. In the 1950s and 60s, the importance of green areas was taken into account in the development of new residential neighborhoods (e.g., Litostroj and Savsko Naselje in Ljubljana), but they were limited to »decorative green areas« with no applied value for the residents (Jančar 1970, 184). A major milestone in planning green areas in Slovenia and especially in Ljubljana was the exceptionally high-quality international symposium »Zelenje v urbanem okolju« (Greenery in the Urban Environment) in 1970, which brought a breath of fresh air to planning green areas in the built environment. In the 1970s and 80s, neighborhoods were built by taking into account quality of life in the settlements as a whole and the complex relationships between the structures and the remain- ing space (yards, public green areas, recreational areas, and so on; Ivanšek 1984, 31–32). Good examples of this are the Štepanjsko Naselje and Fužine neighborhoods in Ljubljana, which continue to have a high-quality layout today.

The social and political changes in the early 1990s also caused significant changes in the construction of residential neighborhoods. They were built by private investors that were interested in large profits even if that increased the density of construction (Gazvoda 2001, 38). With the construction of new

»elite« neighborhoods with multistory apartment buildings such as Župančičeva Jama in the 1990s and Mostec a few years later, green areas were complemented by a completely new set of semi-public green areas. This is how Simoneti (1997) refers to the internal courtyards between the apartment buildings that are not easily accessible to the general public.

Planning green areas in Ljubljana can only be observed in recent years; for example, converting squat- ters’ garden plots on »no man’s land« into public parks next to the Žale Cemetery (Smrekar et al. 2009) and increasing and arranging green areas along the banks of the Ljubljanica and Sava.

The main research gaps regarding green areas that should be studied in greater detail and are key to a more sustainable lifestyle in Slovenian urban centres, including Ljubljana, include the following:

• Key factors that make people use green areas to a greater extent when the conditions of size and acces- sibility are met (Schipperijn et al. 2010);

• Quantifying the benefits of greens areas (James et al. 2009);

• The importance of green areas and their features (quality, accessibility) for various groups of the pop- ulation (James et al. 2009);

• The importance of green areas for physical activity, health, personal satisfaction, wellbeing, and so on (Maller et al. 2008);

• The need for greater inclusion of the public in planning and arranging green areas (Simoneti 1997).