UGLED KMEČKEGA POKLICA IN POLKMETOV V SLOVENSKI DRUŽBI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
AVTORJA
dr. NikaRazpotnikVisković
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica 13,SI –1000 Ljubljana,Slovenija
nika.razpotnik@zrc-sazu.si dr. MihaSeručnik
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,ZgodovinskiinštitutMilkaKosa, Novitrg 2,SI –1000 Ljubljana,Slovenija
miha.serucnik@zrc-sazu.si
UDK:911.3:316.343:63-051(497.4) COBISS:1.02
IZVLEČEK
Ugledkmečkegapoklicainpolkmetovv slovenskidružbipodrugisvetovnivojni
Družbeniugledkmečkegapoklicainpolkmetovpodrugisvetovnivojnijeedenizmedpomembnihdejav- nikov,kisovplivalinasocialno-ekonomskopreobrazboslovenskihkmetijterposledičnonapreobrazbo slovenskepodeželskepokrajine.V prispevkupredstavljamonajprejzgodovinskeokoliščinedeagrarizaci- jeinnastajanjapolkmetij.Sledianalizaugledakmečkegapoklicainpolkmetijnatemeljujavnomnenjskih raziskavizobdobjamedletoma 1968in 2003,izkaterihjerazvidendružbeniodzivnapovojnopolitično ingospodarskodogajanje.V sklepnemdelupredstavljamošeširšigeografskiinsociološkipoglednamedse- bojnoprepletenostpovečanjaštevilapolkmetijterpreobrazbeslovenskegapodeželja.
KLJUČNEBESEDE
geografijapodeželja,zgodovina,polkmetije,kmečkipoklic,deagrarizacija,agrarnareforma,javnomnenje ABSTRACT
Respectabilityofthefarmingprofessionandpart-timefarmersinSlovenesocietyafterWorldWarII Thesocialrespectabilityofthefarmingprofessionandpart-timefarmsafterWWIIisanimportantfactor ofthesocio-economictransformationsoffarmsandconsequentlyoftheagrarianlandscapetransforma- tioninSlovenia.Thearticlebeginswithputtingtheprocessofdeagrarisationandtheformationofpart-time farmsintohistoricperspective.Furtheron,resultsofananalysisoftherespectabilityofthefarmingpro- fessionandpart-timefarmersarepresented.Theanalysisisbasedonthepublicopinionsurveysinthe periodbetween 1968and 2003,whichreflectonhowsocietydealtwithpost-warpoliticalandeconomic developments.Conclusiongivesbroadergeographicalandsociologicalperspectiveconcerningintercon- nectionbetweenpart-timefarmsincreaseandtransformationofSlovenianagrarianlandscape.
KEYWORDS
ruralgeography,history,part-timefarms,farmingprofession,deagrarisation,agrarianreform,publicopinion Uredništvojeprispevekprejelo15. junija 2012.
RAZPRAVE
1 Uvod
In ten ziv na dea gra ri za ci ja slo ven skih pokra jin po dru gi sve tov ni voj ni je posle di ca več dejav - ni kov. Taki so mobil nost kmeč ke delov ne sile med dru gim spod bu di li šibek eko nom ski polo žaj kme tij, zago tav lja nje več je social ne var no sti, želja po dru gač nem nači nu živ lje nja in nizek ugled kme tijs - tva v druž bi. Indu stri ja je spr va potre bo va la pred vsem nek va li fi ci ra no delov no silo, ki je pred vsem izha ja la iz kmeč ko pre na se lje ne ga pode že lja. Izo braz be na struk tu ra pode žel skih pre bi val cev se je posto po ma izbolj še va la, s tem pa so se pove ča le tudi mož no sti za zapo slo va nje v nek me tij skih dejavnostih. V ta pro ces so bili vse pogo ste je vklju če ni tudi (po ten cial ni) nasled ni ki kme tij. Pre - hod gos po dinj stev iz kmeč ke ga v nek meč ko je pona va di pote kal posto po ma in pogo sto ne do kon ca – nasta le so polk me ti je, ki še danes v Slo ve ni ji pred stav lja jo pre vla du jo čo social no-eko nom sko obliko kme tij.
V pris pev ku smo se osre do to či li na ana li zo druž be ne ga ugle da kmeč ke ga pokli ca ter polk me tij po dru gi sve tov ni voj ni, ki je kot dejav nik zapo sli tve ne mobil no sti kmeč ke ga pre bi vals tva vpli val na preob - li ko va nje slo ven ske ga pode že lja.
V že lji po celo vi tej ši obrav na vi teme smo upo ra bi li mul ti dis ci pli nar ni pri stop. Naj prej smo pro cesa dea gra ri za ci je in nasta ja nja polk me tij posta vi li v zgo do vin ski okvir. Nada lje va li smo z ana li zo jav nom - nenj skih razi skav iz obdob ja od 1968 do 2003, v ka te rih smo iska li druž be ni odziv na povoj no poli tič no in gos po dar sko doga ja nje, pri tem pa nas je zani mal ugled kmeč ke ga pokli ca in polo žaj polk me tov. Sled - nji so v ve li ki meri pri po mo gli k preo braz bi slo ven ske ga pode že lja, zato smo v pris pe vek vklju či li tudi geo graf ski in socio loš ki pogled na te pro ce se.
2 Agrar na refor ma in povoj no obdob je
Čas agrar ne refor me po dru gi sve tov ni voj ni je obdob je, ki je moč no zaz na mo va lo podo bo slo ven - ske ga pode že lja. Z do lo či tvi jo naj več je dovo lje ne povr ši ne, ki jo je lah ko imel v la sti posa mez nik (do 10 ha) ter raz la sti tvi jo in raz de li tvi jo ozi ro ma podr žav lje njem vele po se sti, so obla sti v le tih 1945–1953 radi - kal no in traj no spre me ni le struk tu ro zem ljiš kih pose sti. Nje ne posle di ce so delo ma vid ne še danes, saj je še ved no naj šte vilč nej ša sku pi na kme tij v ve li kost ni kate go ri ji od 5 do 10 ha.
K agrar ni refor mi je pri sto pi la že prva Jugo sla vi ja (Jan ša 1964; Jan ša-Zorn 1987), ven dar zara di nači - na izved be, več jih učin kov na struk tu ro kme tij skih pose sti ni ime la. Po dolo či lih iz leta 1919 naj bi se vele po sest ni kom vze lo obde lo val no zem ljo nad 75 ha ozi ro ma nad skup no povr ši no 200 ha. Pre jem - ni ki naj bi raz laš če no zem ljo dobi li v za ča sni zakup, do časa, ko bi se ure di la zako no da ja. Dejan sko so raz de li li bli zu 15.000 ha (od prvot no pred vi de nih 200.000 ha) obde lo val ne zem lje med 22.000 kme tov, kar je v pov preč ju pome ni lo 0,66 ha na pre jem ni ka (La za re vić 1994; Čepić 1995).
Dru ga sve tov na voj na je slo ven sko ozem lje raz de li la med tri zased be ne sile – Ita li jo, Nem či jo in Madžar sko – ter s tem raz re za la pro stor tudi v gos po dar skem smi slu. Kot vodil na sila odpo ra pro ti oku - pa tor jem je izš la Komu ni stič na par ti ja. Njen temelj ni pro gram je bil spre mem ba druž be ne ga siste ma, ki naj vodil no vlo go pode li delav ske mu raz re du (pro le ta ria tu) ozi ro ma Komu ni stič ni par ti ji kot nje - go ve mu pred stav ni ku. Spr va agrar no vpra ša nje Komu ni stič ne par ti je niti ni zani ma lo, saj ni bilo pred met
»pro le tar ske in socia li stič ne revo lu ci je«. Raz la sti tev vele po sest ni kov je par tij ske pis ce zani ma la kveč - je mu kot način odstra ni tve ostan kov fev da liz ma. V zad njih letih pred voj no pa tema agrar ne refor me v za pi sih in izja vah Komu ni stič ne par ti je vse bolj pre ha ja v os pred je. Spre mem ba sta lišč je bila posle - di ca spoz na nja, da se je tre ba inte re som kme tov bolj pos ve ti ti, če naj jih pri do bi jo za cilje revo lu ci je (Če pić 1995).
V ča su voj ne so se ta sta liš ča okre pi la in spom la di 1942 je bil spre jet sklep o raz laš ča nju »tu jih nasil - ni kov« ozi ro ma »tu jih vele po sest ni kov« in nji ho vih pomoč ni kov. Argu men ta ci ja skle pa je bila, da bo raz laš če na zem ljiš ka posest slu ži la kot odškod ni na za ško do pov zro če no v voj ni. Prvot ni sklep dejan -
sko niti ni imel zna ča ja pra ve agrar ne refor me, saj ni pred vi de val deli tve zase že ne zem lje med kme te.
Zara di ome je ne ga obse ga osvo bo je nih oze melj agrar ne refor me med voj no niso raz gla si li. Kljub temu je zase že na zem lja pre ha ja la na osvo bo je nih ozem ljih, zla sti na Dolenj skem in Notranj skem, v last kme - tov. Pone kod so se uve lja vi le tudi kolek tiv ne obli ke obde lo va nja zem ljišč, za kate re je for mal no skr be la Osvo bo dil na fron ta. Vse ka kor so prak se iz časa voj ne pred stav lja le zamet ke za povoj no izved bo refor - me (Če pić 1995).
Ta koj po kon cu voj ne, avgu sta 1945, je zača sna ljud ska skupš či na Demo kra tič ne fede ra tiv ne Jugo - sla vi je spre je la zakon o agrar ni refor mi in kolo ni za ci ji. Decem bra iste ga leta je sle dil še repub liš ki zakon za Slo ve ni jo. Januar ja 1946 so zače le z de lom agrar ne komi si je, ki so glav ni no svo je ga dela opra - vi le že v pr vih šti rih mese cih refor me. Zem ljiš ki sklad (raz laš če na zem lja) je zajel 266.480 ha zem - ljišč (prib liž no 63 % od tega gozd; v šte vil kah ni upo šte va ne ga Slo ven ske ga pri mor ja). Vklju če val je zaseb ne pose sti več je od 45 ha, cerk ve no posest, zem ljo v la sti bank, pod je tij, del niš kih družb in zemljo nek me tov – lju di, ki so žive li na vasi, a oprav lja li kak drug poklic (go stil ni čar ji, zdrav ni ki, odvet ni - ki …) (Če pić 1999).
Po seb no sku pi no so pred stav lja la zaple nje na zem ljiš ča, v ka te ri so bile pose sti nemš kih držav - ljanov in zem ljiš ča pod jet ja Emo na. Zaple nje na poses tva so pred stav lja la kar 56 % vseh zem ljišč v zem - ljiš kem skla du, a so bila pre cej manj ša od raz laš če nih. Za raz de li tev so obla sti dovo li le le prib liž no šesti no zem ljišč v zem ljiš kem skla du. Do zem lje so bili upra vi če ni le kmet je z manj kot 5 ha zemljišč (Če pić 1999).
Eko nom ske posle di ce agrar ne refor me niso bile ugod ne. Kmet je, ki so dobi li nepre mič ni ne iz zem - ljiš ke ga skla da, si niso bis tve no opo mo gli. Zara di majh no sti pose sti so mora li iska ti dopol ni li vir dohod ka v in du stri ji, kar je pos pe še va lo dea gra ri za ci jo in preo braz bo kme tov v polk me te. Odpra va veli kih kme - tij je pov zro či la tudi teža ve s pre skr bo, saj drob ne pose sti niso ustvar ja le pre sež kov za trg. Kme tij ska proi zvod nja je bila posle dič no niž ja kot v pred voj nem obdob ju (Če pić 1999). Pro ces spre mi nja nja last - niš kih raz me rij se je v kme tijs tvu zaklju čil leta 1953, ko se je last niš tvo zem ljišč, ki so osta la neraz de lje na v zem ljiš kem skla du, dokonč no pre ne slo na drža vo. Ta je svo jo last ni no nato odda ja la v traj no upo ra - bo kme tij skim orga ni za ci jam.
Glav ni posle di ci agrar ne refor me sta bili: tako ime no va no »osre di nje nje slo ven ske vasi« ozi ro ma pre mo ženj sko ize na če nje kme tov ter pove ča nje šte vi la zem ljiš kih last ni kov. Sprem lja lo ju je še pre cejš - nje pove ča nje držav ne last ni ne v ne pre mič ni nah (Če pić 1999). Tak šen raz plet, ki za eko nom ski polo žaj kme tov ni bil ugo den, prav za prav ne sme biti pre se net ljiv. Kot opo zar ja Čepić (1995; 1999), je bil glav ni namen agrar ne refor me poli ti čen. Z raz la sti tvi jo veli kih posest ni kov in zaplem bo pre mo že - nja nemš kih last ni kov, je vods tvo nove drža ve na svo jo stran pri do bi lo druž be ni sloj, ki je ob kon cu voj ne še ved no pred stav ljal pre tež ni del slo ven ske ga pre bi vals tva. Da je pri tem šlo za zavez niš tvo, ki ni bilo brez nas pro tij v te melj nih tež njah obeh »stra ni«, kaže jo tudi sva ri la pred pri do bi tvi jo pre ve li - ke ga vpli va veli kih kme tov ali »ku la kov« (Ro goz ni ca 2011). Po dru gi stra ni druž be ni in eko nom ski učin ki niti niso bili v nas prot ju s tež nja mi novih obla sti. Z od stra ni tvi jo veli kih pose sti so kme te preob li ko - va li v ve li ko bolj ega li ta ren druž be ni sloj. Iska nje dodat ne ga zasluž ka v nea grar nem sek tor ju in odha ja nje s kme tij zara di eko nom ske neren ta bil no sti, je hkra ti zago tav lja lo dovolj delov ne sile v in du - stri ji, ki je bila ena glav nih prio ri tet socia li stič nih obla sti (Če pić 1995).
La za re vić (2011) kot ene ga izmed ciljev komu ni stič ne ga reži ma, pri uve lja vi tvi cen tral no-plan - ske ga siste ma, nava ja odpra vo kme tov kot druž be ne ga slo ja ter odpra vo kme tov kot eko nom skih sub jek tov. Orod je za dose go tega naj bi bila tudi kolek ti vi za ci ja kme tijs tva (pri sil no včla nje va nje kme - tov v kme tij ske zadru ge), ki se zač ne leta 1948 in nale ti na velik odpor. Sča so ma so ideo loš ki pri ti ski na kmeč ko pre bi vals tvo popu sti li. V 1950-ih letih so kmet je posta li eko nom ski sub jek ti in bili kot taki tole ri ra ni s stra ni drža ve, ven dar je bil eko nom ski obseg nji ho ve ga dela ome jen tako pri obse gu zem - ljišč kot tudi pri inve sti ci jah za pove če va nje proi zvod nje. Ome nje no doga ja nje v ob dob ju po dru gi sve tov ni voj ni je nega tiv no vpli va lo na spre je ma nje kme tov ter kme tijs tva v druž bi na sploh (La za re - vić 2011).
3 Ugled kmeč ke ga pokli ca in polk me tov v slo ven ski druž bi
Ma ka ro vi če va (1991) gle de druž be no-po li tič ne ga ozrač ja v od no su do kme tov nava ja, da so se v povoj - nem obdob ju mož no sti zapo slo va nja nek va li fi ci ra ne, tudi kmeč ke delov ne sile, naglo pove če va le, s tem pa tudi pers pek ti va poklic ne ga in viso ko šol ske ga štu di ja za kmeč ke otro ke. »…V industrijskirazvoj naravnanapolitikajetlačila,čeženeonemogočala,razvojzasebnegakmetijstva.V skladus temjeupadal ugledkmečkegapoklica,hkratipasosezmanjšalemožnostipreživljanjanakmetiji.« (Ma ka ro vič 1991, 135).
Ra zi ska ve slo ven ske ga jav ne ga mne nja, ki jih je oprav ljal Cen ter za razi sko va nje jav ne ga mne nja, so poka za le, da je bil ugled kmeč ke ga pokli ca v po voj nem obdob ju v pri mer ja vi z dru gi mi pokli ci nizek in je na takem polo ža ju ostal do začet ka 21. sto let ja (Toš in sode lav ci 1997; 2004). Raz lo gov za nes pošto - va nje kmeč ke ga pokli ca ne poz na mo povsem, ned vom no pa je k temu pris pe va lo poli tič no zapo stav lja nje kme tov, povz di go va nje delavs tva ter kre pi tev pome na izo bra že va nja za posa mez ni kov social no-eko - nom ski polo žaj. Ugled kmeč ke ga pokli ca je še pose bej vpli val na mla de, poten cial ne prev zem ni ke kme tij, ki so se nered ko raje odlo ča li za zapo sli tev izven kme ti je, kar jim je omo go či la ved no viš ja izo braz be - na struk tu ra in bolj še zapo sli tve ne mož no sti. Kljub vse mu pa je bilo jav no mne nje še manj kot kme tom naklo nje no pokli cu nek va li fi ci ra ne ga delav ca, ki se v vseh treh refe renč nih letih pojav lja na dnu les - tvi ce (pre gled ni ca 1).
V ok vi ru jav nom nenj skih razi skav so odgo vo ri na vpra ša nje: »Kak šen ugled ima po vašem mne - nju poklic kme ta?«, poka za li (sli ka 1), da se je ugled kmeč ke ga pokli ca med leto ma 1968 in 1980 zmanj šal, med leto ma 1980 in 2003 pa neko li ko pove čal (upo šte va li smo odgo vo re velikin zelovelikna eni stra - ni ter majhenin zelomajhenna dru gi). Ob tem mora mo opo zo ri ti, da anke ti ran ci niso izra ža li svo je ga mne nja o ug le du kmeč ke ga pokli ca, tem več so oce nje va li, kak šen je po nji ho vem mne nju odnos družbe do pokli ca kme ta.
Pri ana li zi jav ne ga mne nja nas je zani ma lo tudi, kako se je jav nost odzi va la na šte vilč no vse pogo - stej še polk me te. Le-ti so bili tar ča jav ne kri ti ke, saj se je v druž bi obli ko va lo splo šno pre pri ča nje, da so
0 20 40 60
1968 1980 2003
delež(%)
zelo velik ugled velik ugled povpre en ugledč majhen ugled zelo majhen ugled ne vem
leto
Slika 1:Odgovorinavprašanje:»Kakšenugledimapovašemmnenjupoklickmeta?«v javnomnenjskih raziskavahv referenčnihletih(Tošinsodelavci 1997; 2004).
polk met je pri red ni zapo sli tvi manj učin ko vi ti kot osta li indu strij ski delav ci. Glav ni očit ki so bili, da pri ha ja jo na delo utru je ni, nima jo raz vi tih delov nih navad in vred not indu strij ske druž be, pogo sto izo - sta ja jo iz dela, zla sti v ča su več jih del na kme ti ji, v več ji meri kot dru gi zapo sle ni obre me nju je jo zdravs tve no vars tvo in podob no (Bar bič 1990). Bar bi če va (1990) tudi ugo tav lja, da so bila tak šna menja raz šir je na pred vsem med tisti mi vpra ša ni mi, ki s sku pi no polk me tov niso ime li nepo sred nih sti kov. Hkra ti priz - na va, da so ime li vsaj neka te ri očit ki real no pod la go v pri me rih, ko je ena ose ba oprav lja la oba pokli ca.
Odnos do polk me tov kaže ta tudi jav nom nenj ski razi ska vi, ki sta bili oprav lje ni leta 1969 in 1980. Rezul - ta ti so pri ka za ni na sli kah 2 in 3.
Os ter odnos jav no sti do polk me tov, ki ga izka zu je jo rezul ta ti razi ska ve leta 1969, se je v na sled njem deset let ju neko li ko omeh čal, saj je delež opre de lje nih za pre pre če va nje dvoj ne zapo sli tve padel s 60,7 Preglednica 1:Poklici,razvrščeniodnajboljdonajmanjuglednegagledenaslovenskojavnomnenje v letih 1968,1980in2003(Tošinsodelavci 1997; 2004).
1968 1980 2003
naj bolj ugle den zdrav nik zdrav nik zdrav nik
di rek tor več je ga pod jet ja di rek tor več je ga pod jet ja znans tve nik
in že nir uni ver zi tet ni pro fe sor, uni ver zi tet ni pro fe sor znans tve nik
uni ver zi tet ni pro fe sor di plo mi ra ni inže nir di rek tor veli ke ga pod jet ja
uči telj po klic ni poli tik sod nik
du hov nik ofi cir ra zi sko va lec
vi so kok va li fi ci ra ni dela vec uči telj in že nir
po klic ni poli tik obrt nik me di cin ska sestra
ofi cir du hov nik uči telj
obrt nik mi lič nik mi ni ster
mi lič nik pi sar niš ki usluž be nec no vi nar pi sar niš ki usluž be nec vi so kok va li fi ci ra ni dela vec po sla nec
kmet kmet obrt nik
nek va li fi ci ra ni dela vec nek va li fi ci ra ni dela vec ofi cir, čast nik po li cist du hov nik last nik majh ne fir me
kva li fi ci ra ni dela vec knji go vod ja
pro da ja lec kmet
najmanj ugleden nek va li fi ci ra ni dela vec
0 20 40 60 80 1969
1980
preprečevati dopuščati pospeševati ne vem
delež(%)
leto
0 20 40 60 80
za kme koč gospodarstvo, kmetijo za tovarno, podjetje, delovno organizacijo
koristno ne moti škodljivo ne vem
delež(%)
Slika 3:Odgovoriv javnomnenjskiraziskavinavprašanje:»Alijetakšnodvojnodelonazemljiinv tovarni koristnoališkodljivo?«(Tošinsodelavci 1997).
Slika 2:Odgovorinavprašanje:»Alibipovašemmnenjumoraliv Slovenijipreprečevati,dopuščatiali celo pospeševatidvojnodelo –nazemljiinv tovarni –ins temnastajanje‘kmetov-delavcev’(polproletarcev)?«
v javnomnenjskihraziskavahv dvehreferenčnihletih(Tošinsodelavci 1997; 2004).
na 38,1 %. Vpra ša ne je pri dvoj ni zapo sli tvi zmo ti lo pred vsem pre pri ča nje, da polk met je na eni stra ni zane mar ja jo svo je kmeč ko gos po dars tvo, na dru gi stra ni pa niso zado sti učin ko vi ti pri delu v to var ni ozi ro ma delov ni orga ni za ci ji. Ob tem ne sme mo zane ma ri ti dejs tva, da so bili polk met je zara di svo je dvoj ne dejav no sti pogo sto v bolj šem finanč nem in gmot nem polo ža ju od čistih kme tov ali od delavcev.
Sča so ma se je v druž bi uve lja vi lo splo šno pre pri ča nje, da je dvoj na zapo sli tev vir boga te nja in ne le eko - nom ska nuj nost, ter jo je kot tako ena či la z de lom na črno.
Ug led kme tov v druž bi je danes odvi sen od dveh dejav ni kov: nji ho ve eko nom ske moči in mne nja jav - no sti o kme tih ter kme tijs tvu, ki pa je pogo sto nega tiv no. Kme tom se oči ta one sna že va nje oko lja s pe sti ci di in gno ji li (Klad nik, Rejec Bran celj in Smre kar 2005; Smre kar in Klad nik 2008), upo ra ba ško dlji vih sno - vi pri pre de la vi hra ne, zvi še va nje cen pri del kov in pre je ma nje držav nih sub ven cij ter dru gih oblik pomo či, ki izvi ra jo iz dav ko pla če val ske ga denar ja. Delo ma je za sla bo podo bo v očeh jav no sti sood go vor no tudi neob jek tiv no medij sko poro ča nje o kme tij skih zade vah, stro kov na lite ra tu ra in stro kov ni dogod ki pa dose že jo le ozek krog lju di, pred vsem tiste, ki se s kme tijs tvom aktiv no ukvar ja jo (Pri mo žič 2010).
Kljub vse mu pa je v jav no sti vse bolj pri sot no zave da nje, da ima kme tij ska dejav nost poleg pri marne proi zvod ne funk ci je tudi pomemb ne social ne in okolj ske učin ke. Poli tič no pre poz na va nje pomemb - no sti več na men ske vlo ge kme tijs tva pome ni v prak si pred vsem raz voj no, struk tur no in finanč no pod po ro za tiste kme te, ki aktiv ne je skr bi jo, da kme tijs tvo ne bi pove zo va li le s poj mom proi zvod nje hra ne, ampak tudi s pri za de va nji za kako vost biva nja, social no var nost jo v mar gi na li zi ra nih pode žel skih območ jih, ohra nja njem tra di cio nal nih ele men tov kul tur ne pokra ji ne ter varo va nju okolja.
Kot dopol ni tev k po ve da ne mu je tre ba ome ni ti še nedav no objav lje no delo Čer nič Iste ni če ve (2011) o me dij ski podo bi kme ta v Slo ve ni ji, ki je nasta la na pod la gi ana li ze časo pi snih član kov napi sa nih v le - tih 2008–2010 ter pre gle da stro kov ne lite ra tu re o vlo gi kme tijs tva in nje go vi podo bi v so dob ni družbi.
Poleg dejav ni kov, ki smo jih v pri ču jo čem pris pev ku že našte li, ome nje na štu di ja izpo stav lja temelj ne
0 20 40 60
1993 2000
izjemno nevarni zelo nevarni srednje nevarni niso zelo nevarni sploh niso nevarni neodlo enč
leto
delež(%)
Slika 4:Deležodgovorovv javnomnenjskiraziskavinavprašanje:»Alinasplošnomislite,daso pesticidiindrugakemičnasredstva,kijihuporabljajov kmetijstvuzaokolješkodljiva«(Tošin sodelavci 1997; 2004).
spre mem be, ki so se zgo di le v raz vi tem sve tu v od no su lju di do hra ne in nje ne pro duk ci je. Danes potro - šni kom posre du je jo hra no pre hramb no pre de lo val na indu stri ja in trgov ci, kme tijs tvo pa zago tav lja kveč je mu poliz del ke. Posle dič no se za obi čaj ne ga potro šni ka izgub lja pre gled nost nad izvo rom hra ne.
Po dru gi stra ni osta ja jo konč ni kup ci sla bo sez na nje ni s te ža va mi, s ka te ri mi se soo ča jo pri de lo val ci hra ne, saj medi ji o tem soraz mer no malo poro ča jo (Čer nič Iste nič 2011).
4 Vpliv dea gra ri za ci je in poja va polk me tij na preo braz bo pokra ji ne
To poglav je smo name ni li raz miš lja nju o tem, ali je kri tič ni druž be ni pogled na kmeč ki poklic in polk me te po dru gi sve tov ni voj ni vpli val na preo braz bo slo ven ske pokra ji ne. V ko li kor je to eden izmed raz lo gov za ome je va nje ozi ro ma opuš ča nje kme tij ske dejav no sti, še pose bej pri mla dih poten cial nih nasled ni kih kme tij, potem je odgo vor pri tr di len.
Že Maka ro vi če va (1991), kasne je pa tudi Kerb ler (2006; 2008; 2010) ugo tav lja, da se kri ti čen pogled druž be na kmeč ki poklic (mar gi na li za ci ja kmeč ke ga pokli ca ter kmeč ke ga živ lje nja nas ploh) ter per - cep ci ja tega pogle da pri kme tih samih kaže v tem, da so na kme ti jah na eni stra ni star ši vzpod bu ja li svo je otro ke za nek meč ke pokli ce, po dru gi stra ni pa poten cial ni nasled ni ki vzpod bud za dose ga nje viš je izo braz be pogo sto niso bili delež ni ozi ro ma je bilo to več krat neza že le no. Izo bra že va nje in zapo - sli tev zunaj kme tijs tva namreč lah ko pome ni zele no luč za odhod poten cial ne ga nasled ni ka s kme ti je in posle dič no opu sti tev kme tij ske dejav no sti.
Bar bi če va (1990) s tem pove zu je spre mem be pode že lja, ki je pred stav lja lo ene ga od virov urba ne - ga raz vo ja, a hkra ti izgub lja lo last no iden ti te to. Urba ni način živ lje nja je naj hi tre je pro di ral v ti sta pode žel ska območ ja, v ka te rih so pre bi val ci kme to va nje dopol nje va li z za po sli tvi jo izven kme tijs tva ali dru gi mi obli ka mi pla ča ne ga dela ter dnev no poto va li med kra jem biva nja ter kra jem zapo sli tve.
Polk me ti je, kot posle di ca inten ziv ne indu stria li za ci je in dea gra ri za ci je, so bili pre poz na ni kot pomem - ben ele ment regio nal ne struk tu re in hkra ti indi ka tor stop nje ter inten ziv no sti raz kro ja kla sič ne pode žel ske pokra ji ne (Kle men čič V. 1968). Poz na va nje nji ho ve ga nači na miš lje nja, rea gi ra nja, odnosa do zem lje, nači na rabe tal, pro duk cij ske usmer je no sti v kme tijs tvu je bilo nuj no za razu me va nje spre - memb v upo ra bi zem ljišč. Pre ha ja nje delov ne sile iz kmeč ke v nek meč ko ozi ro ma tako ime no va no pre slo je va nje se je preu če va lo tako z na rav ne ga kot z druž be ne ga vidi ka, upo šte va joč zgo do vin ski raz - voj, narav ni poten cial in posest ne raz me re (Med ved 1970).
Prob le ma ti ka polk me tij se je izpo stav lja la tudi v raz pra vah o so dob nem pre lo gu kme tij skih zem - ljišč, pred vsem s so cial no-eko nom ske ga vidi ka nje go ve ga nastan ka. Raz voj social no-eko nom ske struk -
Slika 5:Novastanovanjskagradnjamedkmetijoinkmetijskimizemljišči.
NIKARAZPOTNIKVISKOVIĆ
tu re slo ven ske druž be je pote kal po spe ci fič ni poti prek šte vil nih tipov polk meč kih gos po dinj stev; temu je sle dil tudi raz voj pode žel ske pokra ji ne. Kljub pre slo je va nju iz kmeč ke ga v polk meč ki stan je veli ko pre bi vals tva osta lo na sta rem domu in v la sti ohra ni lo kme tij ska zem ljiš ča, ki so se posle dično še bolj dro bi la na tista s funk cio nal nim in tista z ne funk cio nal nim last niš tvom (Kle men čič M. 1975).
Kme tij ska zem ljiš ča so pre ha ja la iz kmeč kih v last meša nih in nek meč kih gos po dinj stev, kar se je odra ža lo v vi de zu pokra ji ne. Pos pe še na urba ni za ci ja je posto po ma bri sa la mejo med mestom in vas - jo, polk me tu pa prib li ža la odje mal ce kme tij skih pro duk tov in s tem pos pe ši la nji ho vo preo braz bo iz samoo skrb nih v trž na kme tij ska gos po dars tva. Ta pro ces je (bil) zna či len pred vsem za obmest na območ - ja. M. Kle men čič (1974) je s so cial no-eko nom sko ana li zo vzhod ne Gorenj ske na pri mer ugo to vil, da sta se na rav nin skih in pro met no dostop nej ših območ jih obli ko va la dva raz lič na tipa polk me tij: tip mla - dih polk meč kih gos po dinj stev, ki so kme to va la na mode ren način, pre se žek delov ne sile pa se je zapo slo val izven kme tijs tva, ter tip osta re lih polk meč kih gos po dinj stev, ki so bili pri si lje ni v vztra ja nje pri sta rem nači nu gos po dar je nja, za pre ži vet je pa so potre bo va li tudi dohod ke iz nek me tij skih dejav no sti.
Raz li ka med mla di mi čisti mi kme ti in polk me ti se je poka za la pri zuna nji podo bi zgradb in kmeč - kih dvo rišč. Mla di kmet je so naj prej poskr be li za ure di tev gos po dar ske ga poslop ja, šele nato za sta no vanj sko hišo, pri polk me tih pa je bilo obrat no, saj so ti pra vi lo ma naj prej obno vi li sta no vanj sko hišo ali na zem ljiš ču zgra di li novo, gos po dar sko poslop je pa pre zi da li v ga ra žo, delav ni co ali ga pusti li neiz ko riš če ne ga (Kle men čič M. 1974).
Kos (1993) je ugo to vil, da je bilo za slo ven sko povoj no subur ba ni za ci jo zna čil no, da se del pre bi - vals tva, ki je šel sko zi pro ces dea gra ri za ci je in se zapo slil v no vih indu strij skih obra tih, ni pre se lil v me sta, tem več je ostal na pode že lju. Ta pro ces je dodat no spod bu dil še pomanj klji vo delu joč trg nepre mič - nin in pre majh no šte vi lo ozi ro ma pre po ča sna grad nja sta no vanj v me stih. Stran ski uči nek nefor mal ne grad nje na dea gra ri zi ra nih območ jih je bila dro bi tev kme tij, spre mi nja nje namemb no sti kme tij skih zem - ljišč in veli ko šte vi lo nele gal nih gra denj brez loka cij skih in grad be nih dovo ljenj. Kos (1993) pojas nju je, da je bila tovrst na grad nja prav za prav eden izmed social nih bla žil cev nega tiv nih učin kov nesmi sel ne pro stor ske poli ti ke drža ve, ki je zavi ra la inten ziv no grad njo na mest nih območ jih. Posle di ca te poli ti - ke je bila grad nja veli ke ga šte vi la indi vi dual nih hiš in raz pr šen vzo rec pose li tve, ki je spo ren pred vsem zara di niz ke gosto te pre bi vals tva in upo ra be pro sto ra (Klad nik in Petek 2007; Uršič in Hoče var 2007).
5 Sklep
Slo ven sko jav no mne nje je bilo v dru gi polo vi ci prejš nje ga sto let ja do polk me tov zelo kri tič no. Kmeč - ki poklic je veljal za ene ga izmed naj manj ugled nih, v druž bi pa se je usta li lo tudi splo šno pre pri ča nje, da je dvoj na aktiv nost, torej na kme ti ji in izven nje, ško dlji va in nedo pust na. Polk met je naj bi bili odgo - vor ni za zane mar ja nje kme tij ske zem lje in uni če nje tra di cio nal ne kme tij ske kul tur ne pokra ji ne. Na delov nem mestu izven kme ti je naj bi bili zara di preo bre me nje no sti in utru je no sti manj učin ko vi ti, s tem pa so ško do va li delov ni orga ni za ci ji in osta lim zapo sle nim v njej. Oči tal se jim je pre vi sok skup ni doho - dek in sode lo va nje v sivi eko no mi ji. Nega tiv no mne nje je bilo še pose bej pri sot no med ljud mi, ki so priz na li, da z no be nim izmed polk me tov niso ime li tesnej ših oseb nih sti kov (Bar bič 1990). Zara di tega ver jet no niso poz na li moti vov, zara di kate rih so se kmet je odlo ča li za iska nje dodat ne ga zasluž ka, in niso bili sez na nje ni z živ ljenj skim stan dar dom, ki ga je omo go ča la kme ti ja. Niso se ukvar ja li s prob le - mom dol go let ne nei ze na če no sti pra vic delav cev in kme tov ter vseh nji ho vih dru žin skih čla nov, kot so pra vi ca do zajam če ne ga oseb ne ga dohod ka, pra vi ca do pokoj nin ske ga in inva lid ske ga zava ro va nja, pra - vi ca do zdravs tve ne ga zava ro va nja in pra vi ca do porod niš ke ga dopu sta. Še manj pa so se ver jet no zave da li pome na polk me tij pri ohra nja nju pose lje no sti in kul ti vi ra no sti tistih pode žel skih obmo čij, na kate rih raz me re za biva nje in delo na kme ti ji niso omo go ča le dostoj ne ga pre ži vet ja.
In ten ziv na indu stria li za ci ja v do se gu dnev ne ga pri ha ja nja na delo je pre bi val cem pode žel skih obmo - čij omo go či la, da so še ved no obde lo va li kme tij ska zem ljiš ča in dru žin ski pro ra čun dopol nje va li
z za po sli tvi jo izven kme tijs tva, a na račun pro ste ga časa, let ne ga dopu sta, zgod nje ga vsta ja nja ter odha - ja nja na delov no mesto, viso ke stop nje orga ni zi ra no sti in pove ča nih fizič nih ter psi ho loš kih napo rov.
O polk me ti jah torej ne more mo govo ri ti le v kon tek stu dea ga ri za ci je in izgu be pode žel ske ga zna čaja pokra ji ne, ampak tudi obrat no. Na območ jih, kjer so raz me re za kme tij sko dejav nost tako skrom ne, da ne omo go ča jo eko nom ske ga in demo graf ske ga pre ži vet ja čistih kme tij, so polk me ti je prev ze le ključ no vlogo pri ohra nja nju pose lje no sti pokra ji ne, in na teh območ jih vzdr žu je jo člo veš ki, social ni ter eko nom ski potencial.
6 Viri in lite ra tu ra
Bar bič, A. 1990: Kme tov vsak dan: polo žaj in pri hod nost dru žin skih kme tij na Slo ven skem. Ljub lja na.
Če pić, Z. 1995: Agrar na refor ma in kolo ni za ci ja v Slo ve ni ji?(1945–1948). Mari bor.
Če pić, Z. 1999: Spre mem be v po sest ni sesta vi v Slo ve ni ji po dru gi sve tov ni voj ni (1945–1953). Slo venci in Make don ci v Ju go sla vi ji. Ljub lja na, Skop je.
Čer nič Iste nič, M. 2011: Medij ska podo ba kme tijs tva in kme ta v Slo ve ni ji. Poli ti ke repre zen ta ci je v Jugovz - hod ni Evro pi na pre lo mu sto le tij. Ljub lja na.
Jan ša, O. 1964: Agrar na refor ma v Slo ve ni ji med obe ma voj na ma. Zgo do vin ski časo pis 18-1. Ljub ljana.
Jan ša-Zorn, O. 1987: Agrar na refor ma. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 1. Ljub lja na.
Kerb ler, B. 2006: Demo graf ski poten cial hri bov skih kme tij na Drav skem Pohor ju. Dela 25. Ljub lja na.
Kerb ler, B. 2008: Pro stor ska raz po re di tev hri bov skih kme tij v alp ski in pre dalp ski Slo ve ni ji po sta njih in odlo či tvah gle de nasle di tve na njih. Geo graf ski vest nik 80-2. Ljub lja na.
Kerb ler, B. 2010: The role and impor tan ce of owners' per cep tions and opi nions in pre ser ving con tinuity bet ween gene ra tions on Slo ve nian moun tain farms. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-1. Ljub lja na.
DOI: 10.3986/AGS50102
Klad nik, D., Petek, F. 2007: Kme tijs tvo in spre mi nja nje rabe tal na Ljub ljan skem polju. Geo graf ski vestnik 79-2. Ljub lja na.
Klad nik, D., Rejec Bran celj, I., Smre kar, A. 2005: Kme tij sko obre me nje va nje. Pod tal ni ca Ljub ljan skega polja. Geo gra fi ja Slo ve ni je 10. Ljub lja na.
Kle men čič, M. 1974: Social no geo graf ska trans for ma ci ja pode že lja na pri me ru vzhod ne Gorenj ske.
Geograp hi ca Slo ve ni ca 5. Ljub lja na.
Kle men čič, M. 1975: Sodob ni pre log v SR Slo ve ni ji: prob lem odno sa člo vek – pri ro da. Geo graf ski vestnik 47.
Ljub lja na.
Kle men čič, V. 1968: Prob le mi meša ne struk tu re gos po dinj stev in kmeč kih gos po dar stev v Slo ve ni ji.
Geograf ski vest nik 40. Ljub lja na.
Kos, D. 1993: Racio nal nost nefor mal nih pro sto rov. Ljub lja na.
La za re vić, Ž. 1994: Kmeč ki dol go vi na Slo ven skem: social no-eko nom ski vidi ki zadol že no sti slo ven skih kme tov 1848–1948. Ljub lja na.
La za re vić, Ž. 2011: Dve sto let ne poti slo ven ske ga kme tijs tva. Pris pe vek na med na rod ni raz sta vi Okus Evro pe Bistra pri Vrh ni ki. Med mrež je: http://863.gvs.ar nes.si/fck_fi les/ima ge/Do god ki11/TE/kme - tijs tvo.pdf (18. 9. 2011).
Ma ka ro vič, M. 1991: Dru ži ne z vi tal nih in odmi ra jo čih kme tij v lu či neka te rih odno sov. Pri hod nost slo ven ske ga pode že lja. Novo mesto.
Med ved, J. 1970: Spre mem be v izra bi zem ljiš ča in pre sla ja nje kmeč ke ga pre bi vals tva v Slo ve ni ji v zadnjih dveh deset let jih. Geo graf ski vest nik 42. Ljub lja na.
Pri mo žič, M. 2010: Vzor ci obnav lja nja kmeč ke ga pre bi vals tva – dejav ni ki odlo ča nja za kmeč ki poklic in kmeč ko dru ži no na območ ju uprav ne eno te Kranj. Diplom sko delo, Bio teh niš ka fakul te ta Univerze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Ro goz ni ca, D. 2011: Iz kapi ta liz ma v so cia li zem: gos po dars tvo cone B Svo bod ne ga tržaš ke ga ozem lja. Koper.
Smre kar, A., Klad nik, D. 2008: Gno jiš ča na Ljub ljan skem polju. Geo ri tem 7. Ljub lja na.
Toš, N., Kli nar, P., Roter, Z., Mar kič, B., Mli nar, Z., Tram puž, C. 1997: Vred no te v pre ho du I. Slo vensko jav no mne nje 1968–1990. Ljub lja na.
Toš, N., Mal nar, B., Haf ner-Fink, M., Uhan, S., Kur di ja, S., Mihe ljak, V., Šte be, J., Ber nik, I. 2004: Vrednote v pre ho du III. Slo ven sko jav no mne nje 1999–2004. Ljub lja na.
Ur šič, M., Hoče var, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na.
7 Summary: Respectability of the farming profession and part-time farmers in Slovene society after World War II
(translated by Tanja Dominko)
The time of the agrarian reform after WWII left a strong mark on Slovene rural areas. By limiting the land size held by an individual land owner to 10 hectares and expropriating and redistributing or nationalising large estates, the government radically and permanently changed the structure of prop- erty between 1945 and 1953. The consequences are still partly visible today, as the majority of farms cover around 5 to 10 hectares.
Concerning the sociopolitical atmosphere enveloping farmers in the post-WWII era, Makarovič (1991, 135) writes that the employment opportunities for the non-qualified, including the agricultur- al, workforce increased considerably, thus leading more children of farmers to opt for vocational or university study programmes. »Industry-oriented politics hampered, if not disabled, the development of private agriculture. Thus the respectability of farmers decreased, which negatively affected the pos- sibility of making a living only by farming.«
Slovene public opinion surveys, conducted by the Slovene Public Opinion and Mass Communication Research Centre, have shown that compared to other professions, the respectability of the farming pro- fession in the post-war era was rather low and stayed that way until the beginning of the 21st century (Toš et al. 1997; 2004). The reasons for this lack of respect for the farming profession have not been entirely determined, but the political disregard for farming, the rise of the working classes and the grow- ing importance of education for one's socio-economic situation certainly contributed to it. The low respectability of the farming profession considerably influenced the decisions of young people, poten- tial future farm owners – given their higher education and better employment opportunities they often decided to seek employment outside agriculture. Nevertheless, the public had an even lower opinion of the non-qualified workforce, which occupied the bottom of public opinion polls in three reference years (1968, 1980, 2003).
In the second half of the 20th century, Slovene public opinion adopted a very critical stance towards part-time farmers. The farming profession was considered one of the least respectable and society in general was entrenched in the belief that double activity, on the farm and elsewhere, was damaging and unacceptable. Part-time farmers were held responsible for neglected farmlands and the deteriorated traditional agrarian landscape. At their workplaces outside the farm, they were supposedly less effi- cient due to being overworked and exhausted, and thereby a detriment to the organization and its other employees. Their joint income was supposedly too high and they were said to partake in the country's grey economy. This negative stance towards part-time farmers was especially noticeable among peo- ple who confessed that they had no close personal contact with any part-time farmers (Barbič 1990).
That is probably why they were not acquainted with the motives that spurred farmers on to seek additional sources of income and were not aware of the standard of living a farm permitted to its house- hold members in agriculturally overpopulated areas. They did not address the problem of the long-time inequity between the rights of workers and the rights of farmers and all their family members, such as the right to a guaranteed wage, the right to pension and disability insurance, the right to health insur- ance and the right to maternity leave. They were probably even less aware of the importance of part-time
farms in retaining population density and land cultivation in those rural areas which on account of the poor conditions for living and working on a farm do not allow a decent life.
Part-time farms have been recognized as an important element of regional structure and an indi- cator of the degree and intensity of deterioration of the traditional agrarian landscape (Klemenčič V. 1968).
Knowing their way of thinking and reacting, their attitude towards soil, land use, and agricultural pro- duction orientation was of key importance to understanding the changes in land use. The transfer of workforce from agricultural into non-agricultural, the so-called »transitioning«, was studied from a nat- ural as well as a social point of view, bearing in mind historical development, natural potential and property conditions (Medved 1970).
Kos (1993) has established that one of the features of Slovene post-war »suburbanisation« was that part of the population, which had already gone through the process of deagrarisation and was employed in new industrial plants, did not move to the urban centres but remained in the countryside. This process further impacted the already poorly functioning real estate market and the inadequately low number, or rather the much too slow construction of flats in urban centres. A side effect of informal construc- tion on deagrarised lands was the fragmentation of farms, the changing purpose of farmlands, and a high number of illegally constructed buildings, without location or construction licenses. Kos explains that this sort of construction was in fact one of the social buffers on the negative effects of the senseless spa- tial politics of the state, which hampered intensive construction in urban areas. A consequence of such politics was the construction of a high number of individual houses and a dispersed population pat- tern, which was questionable especially due to the low population density and inefficient use of space (Uršič and Hočevar 2007).
Still, one may not consider part-time farms only in the context of deagrarisation and the loss of the agrarian character of the landscape. In areas where conditions for farming are so poor that they do not allow the economic and demographic survival of pure farms, part-time farms were of key impor- tance to preserving a populated landscape, which retains human, social and economic potential.
