2 5 L E T S O C I A L N E G A D E L A V D O M U U P O K O J E N C E V M A R I B O R IZKUŠNJE IN RAZVOJ
Z A Č E T E K S O C I A L N E G A D E L A V D O M U U P O K O J E N C E V M A R I B O R
( D U M )
Prva socialna delavka v D U M je bila d a n e s že u p o k o j e n a V a n d a Vidovič. V d o m n a Pobrežju je prišla leta 1974, tri m e s e c e p o njegovem o d p r t j u . Po n j e n e m p r i p o v e d o v a n j u je bil D o m D a n i c e Vogrinec t a k r a t e d e n i z m e d najlepših d o m o v v Sloveniji, z velikimi svetlimi h o d n i k i , v e č n a m e n skimi p r o s t o r i , zelo u g o d n i m i bivalnimi p r o s t o r i , k a t e r i h večina je imela tudi b a l k o n e . M a r i b o r in M a r i b o r č a n i so bili p o n o s n i nanj in ga niso jemali kot u s t a n o v e , v kateri naj bi ljudje čakali n a k o n e c svoje življenjske poti, a m p a k kot d o m , kjer še mlaj
ši u p o k o j e n c i aktivno preživljajo jesen življenja.
S p r v a so vanj prihajali v e č i n o m a mlajši u p o kojenci v s o r a z m e r n o d o b r e m t e l e s n e m in du
š e v n e m stanju v primerjavi s p o z n e j š o s t a r o s t n o s t r u k t u r o stanovalcev tega d o m a .
S r e d i s e d e m d e s e t i h let je bilo v Sloveniji 3 4 d o m o v za s t a r e ljudi in zelo m a l o z a p o s l e n i h socialnih delavcev. V e n d a r p a o s o c i a l n e m delu v D U M tudi v tistem z a č e t n e m o b d o b j u n i k a k o r n e m o r e m o govoriti zgolj kot o u p r a v n o - a d m i - n i s t r a t i v n e m s o c i a l n e m delu. Socialna delavka se je u k v a r j a l a z l j u d m i p r i n j i h o v e m vživetju v d o m o v s k o življenje; p r i p r a v i n a s p r e j e m v d o m je t a k r a t lahko n a m e n i l a več časa, n e k a t e r e staro
stnike je celo obiskala n a njihovih d o m o v i h (nekaj let je imel D U M s a m o okoli 100 o s k r b o v a n c e v ) . Z a to p r v o o b d o b j e je bilo z n a č i l n o , da ni bilo vrst čakajočih, ki bi želeli živeti v njem.
Imeli so svoj kulturni o d b o r za pripravo kultur
nih prireditev, prirejali so o k r o g l e mize ipd. V d o m so že t a k r a t radi prihajali z n a n i gledališki u m e t n i k i (Borštnikovo srečanje), z n a n i k u l t u r n i delavci ter najrazličnejši glasbeniki in s k u p i n e . Izdajali so tudi svoj č a s o p i s , prirejali likovne raz
stave in še bi l a h k o naštevali.
S t r u k t u r a stanovalcev d o m a se je glede n a po
t r e b e p o o s k r b i začela v o s e m d e s e t i h letih p o č a s i
spreminjati. V d o m je prihajalo čedalje več ljudi, ki so p o t r e b o v a l i poleg o s n o v n e še d o d a t n o oskr
b o , nastajale so vrste čakajočih za sprejem, zato so zgradili d o d a t n i stolpnici, najprej za d e m e n t n e s t a r o s t n i k e , p o z n e j e tudi za n e p o k r e t n e .
Žal ti stolpnici, p r e d v s e m slednja (za n e p o k r e t n e stanovalce) nista bili več grajeni t a k o »raz
k o š n o « kot prvi stolpič, torej z d n e v n i m i p r o s t o r i in e n o p o s t e l j n i m i s o b a m i .
r S O C I A L N O D E L O V D U M D A N E S P R I P R A V A O Z . P O S T O P E K Z A S P R E J E M N O V E G A S T A N O V A L C A
V D O M i Socialni delavec v D U M ima kot strokovnjak po
m e m b n o vlogo, njegov p r v i stik s s t a n o v a l c e m d o m a se z a č n e s p r i p r a v o starega človeka n a d o m . P o s t o p e k sprejema nalaga socialnemu delavcu zbiranje p o t r e b n e d o k u m e n t a c i j e in r a z g o v o r e s p r o s i l c e m in njegovimi s o r o d n i k i . P o m e m b n o je, d a si prosilec d o m ogleda in ga t a k o bolje s p o z n a , socialni delavec p a ga že p r e d s p r e j e m o m o b š i r n o s e z n a n i z življenjem v njem, s hišnim r e d o m , z m o ž n o s t m i , ki m u jih d o m p o n u j a . Tako prosilcu kot tudi njegovim svojcem posveti u s t r e z n o m e r o p o z o r n o s t i in časa. Z a v e d a t i se m o r a m o , d a je za starejšega človeka p r i h o d v d o m p o m e m b e n dogo
d e k njegovega življenja. Ne gre s a m o za preselitev v d r u g o stanovanje, a m p a k za p o m e m b n o spre
m e m b o v njegovem d o t e d a n j e m življenju. Z a p u stiti m o r a n a m r e č n e s a m o svoje stanovanje in pohištvo, a m p a k tudi družinske člane, s o s e d e , pri
jatelje, s k r a t k a , svoje socialno okolje,
Prosilci, ki so še p o k r e t n i , l a h k o vse p o t r e b n o za sprejem v d o m uredijo sami. N a v a d n o se na s p r e j e m pripravljajo že dalj časa, p r e d p r i h o d o m v d o m so p r a v i l o m a v e č k r a t v stikih s socialnim delavcem in se za to dejanje najpogosteje odločajo sami.
O d o b r i p r i p r a v i s t a r e g a človeka n a p r i h o d v d o m bi težko govorili t a k r a t , k a d a r n a hitro spre
j e m a m o »nujne« p r i m e r e iz b o l n i š n i c ali d r u g i h zavodov, p a tudi iz d o m a č e g a okolja. Slaba pri
p r a v a n a o d h o d v d o m zagotovo negativno odseva n a p o z n e j š e počutje in sprejemanje d o m o v s k e g a življenja. N a v a d n o gre za ljudi, ki so n e p o k r e t n i , n e k a t e r i tudi b r e z s o r o d n i k o v , ali p a so jim svojci zamolčali p r i h o d v d o m , češ da g r e d o v bolnišnico n a rehabilitacijo itn.
Nezadovoljivo p r i p r a v o v d o m a č e m okolju n a p o z n e j š e življenje v d o m u bi l a h k o rešili t a k o , d a bi s o c i a l n i d e l a v e c d o m a p r o s i l c a o b i s k a l ž e p o p r e j ter z njim in njegovimi svojci navezal stik.
Tako je m o g o č e ublažiti stisko starejšega človeka o b p r i h o d u v d o m , socialni delavec m u lažje pred
stavi življenje v njem in m u tudi n e obljublja če
sa, česar p o z n e j e n e bi bilo m o g o č e uresničiti.
O sprejemu v d o m odloča komisija za sprejem in o d p u s t o s k r b o v a n c e v , ki jo sestavljajo direkto
rica, glavna sestra o z i r o m a vodja z d r a v s t v e n o - n e g o v a l n e službe in socialni delavec, ki z b e r e in p r i p r a v i vso p o t r e b n o d o k u m e n t a c i j o , jo u r e d i p o z a p o r e d j u in p o nujnosti s p r e j e m a .
N a r a š č a j o č e p o t r e b e p o varstvu v d o m u so povzročile dolge č a k a l n e d o b e za sprejem v D U M v o b e h e n o t a h . Take r a z m e r e p o v z r o č a j o nevz
d r ž e n pritisk n a njegovo socialno s l u ž b o . D o g a j a se n a m r e č , d a se m o r a m o z a r a d i t a k e g a položaja o d l o č a t i le za nujne s p r e j e m e , p r i k a t e r i h je v o s p r e d j u h u d a z d r a v s t v e n a in socialna p r o b l e m a t i k a . Vsi ostaU prosilci čakajo n a s p r e j e m tudi p o dve leti in več.
N a o b m o č j u M a r i b o r a s m o že leta 1993 us
tanovili k o o r d i n a c i j s k o telo vseh socialnih služb ( C S D M a r i b o r , Ruše in Pesnica, socialna služba S p l o š n e b o l n i š n i c e , socialna služba p a t r o n a ž e , o d d e l e k za psihiatrijo Splošne bolnišnice), ki rešu
je z a d e v e , p o v e z a n e z v a r s t v o m starejših v d o m u n a o b m o č j u širše m a r i b o r s k e regije.
N a tej koordinaciji p r e d s t a v i m o nujne p r i m e r e za s p r e j e m in i z d e l a m o njihov s e z n a m . Komisija za s p r e j e m in o d p u s t u p o š t e v a dogovor k o o r d i n a cije o nujnih s p r e j e m i h , ki se jim p r i d r u ž i j o še prosilci, ki si urejajo s p r e j e m m i m o o m e n j e n i h institucij.
S k o o r d i n a c i j o s m o zmanjšali pritisk m e d in
stitucijami, s k a t e r i m i u r e j a m o n a m e s t i t e v v d o m , in izboljšali komunikacijo m e d strokovnimi delav
ci, saj s m o se pri t e m p o d r o b n e j e seznanili t u d i z delovanjem vsake i z m e d njih.
Socialne delavke n a č r t u j e m o s p r e j e m novih
o s k r b o v a n c e v doma^ob d n e v i h , ko n i m a m o urad
nih u r za z u n a n j e s t r a n k e . Tako l a h k o več časa n a m e n i m o na novo sprejetemu starostniku, njego
vim s o r o d n i k o m ali d r u g i m spremljevalcem. Naj
prej je t r e b a izpolniti o s e b n o k a r t o t e k o , u r e d i t i z a č a s n o prijavo ter d o g o v o r o n a č i n u plačevanja o s k r b n i n e in pranju o s e b n e g a r d e r o b e ,
Pri s p r e j e m u sodeluje tudi vodja z d r a v s t v e n o - negovalne službe, k i j e p o z o r e n n a d o l o č e n e nava
d e in p o t r e b e n a novo sprejetega glede o s k r b e , p r e h r a n e in zdravil, seznani p a se tudi z njegovimi s o r o d n i k i .
Ž e p r v e g a d n e p r e d s t a v i m o n a n o v o spreje
t e m u o s k r b o v a n c u njegove najbližje sostanovalce, p o k a ž e m o m u p r o s t o r v jedilnici, čajno k u h i n j o in a m b u l a n t o . Z a ž e l e n o je, d a so p r v i d a n z njim čim dlje tudi njegovi svojci, ki m u p o m a g a j o p r i ureditvi s o b e , g a r d e r o b e ipd.
P O M O Č P R I V K L J U Č E V A N J U N A N O V O S P R E J E T E G A S T A N O V A L C A
V D O M O V S K O Ž I V L J E N J E Starejši človek s p r e j e m a s p r e m e m b e zelo t e ž k o . Kljub p r i p r a v a m za s p r e j e m in njegovim d e l n i m p r e d s t a v a m o n o v e m življenju, ki je p r e d njim, je d o m zanj tuje okolje, ki omejuje njegovo s v o b o d o in p o v e č a stopnjo odvisnosti. Poleg tega je m o r a l zapustiti svoje d o m a č e okolje in sprejeti nov način življenja, k a r je zanj h u d a p r e i z k u š n j a .
D o m n e m o r e n a d o m e s t i t i d o m a č e g a okolja, l a h k o p a se m u približa, t a k o d a čim bolj u p o š t e v a in spoštuje p o s a m e z n i k o v e p o t r e b e ter njegovo z a s e b n o s t . Prisluhniti je t r e b a želji p o s a m e z n i k a , d a si sobico o p r e m i p o svoje, tudi z lastnim pohiš
tvom, d a si jo p o p l e s k a p o svoji želji, stene p o ljubno okrasi (fotografije, slike, ogledalo, u r a itn.).
Socialni delavec predstavi na d e l o v n e m sestan
k u n a novo sprejetega stanovalca d r u g i m stro
k o v n i m s o d e l a v c e m d o m a in se z njimi p o g o v o r i o njegovih željah, p o t r e b a h in n a v a d a h ter mož
nostih, k a k o se jim čim bolj približati.
Pogosto p o n u d i m o n a n o v o s p r e j e t e m u mož
n o s t vključitve v s k u p i n o za s a m o p o m o č , ki m u l a h k o s č a s o m a n a d o m e s t i i z g u b l j e n o s o c i a l n o okolje ali d r u ž i n o , o z i r o m a prostovoljca za indi
v i d u a l n o d r u ž e n j e , ki m u p o m a g a t i p r e m a g a t i osamljenost. G l e d e n a njegove i n t e r e s e obstajajo seveda tudi d r u g e m o ž n o s t i . Tako ga lahko vklju
čimo v k a t e r o i z m e d d r u g i h dejavnosti, ki p o t e kajo v d o m u .
Socialni delavec sprva p o g o s t e j e obiskuje n a novo sprejete in v p o g o v o r i h z njimi p o s k u š a ugo
toviti njihove p o t r e b e p a tudi stiske in težave. K u s p e š n e j š e m u u v a j a n j u v d o m o v s k o življenje l a h k o veliko p r i p o m o r e j o t u d i svojci. S o c i a l n i delavec n a s t o p a kot povezovalni člen m e d oskrbo
vanci in njihovimi svojci, ki - kot s m o že omenili - predstavljajo p o m e m b e n dejavnik pri vključeva
nju n a n o v o sprejetega v d o m .
S V E T O V A L N O D E L O
P R I R E Š E V A N J U O S E B N I H S T I S K ( I N T E Ž A V N A P O D R O Č J U | M E D Č L O V E Š K I H O D N O S O V n ^ Z n a n o je, da človek p o t r e b u j e koga, s k o m e r se l a h k o p o g o v o r i . V i d e a l n e m p r i m e r u so to starši, bratje, sestre, o t r o c i , prijatelji in d r u g i . K a d a r jih n i m a , jih l a h k o n a d o m e s t i j o različni strokovni delavci.
Cilji svetovalnega socialnega dela so l a h k o to
rej o s e b n a p o m o č pri reševanju različnih proble
mov. P r e d v s e m o b p r i h o d u v d o m je lahko starejša o s e b a p o g o s t o v n e k a k š n e m k r i z n e m stanju, to p a se dogaja tudi v d o l o č e n i h d r u g i h položajih ( b o l e z e n , i z g u b a svojcev, o b č u t e k z a p u š č e n o s t i , g r o ž n j a s s a m o m o r o m , konflikti s s t a n o v a l c i , svojci ali z o s e b j e m , z a p o s l e n i m v d o m u , ipd.).
Socialni delavec m o r a r a z u m e t i in s p r e j e m a t i čustva p r i z a d e t i h stanovalcev, jim p o n u d i t i pod
p o r o in čustveno toplino. V svetovalni o d n o s m o r a uvesti spoštovanje in iskreno zanimanje za njihove težave. Tak o d n o s o m o g o č a , d a se o s k r b o v a n e c m e d p o g o v o r i o t r e s e n a p e t o s t i in s p r e m e n i svoja stališča, s t e m p a tudi svoje socialno vedenje in o d n o s e z d r u g i m i (sostanovalci, o s e b j e m , svojci).
K a d a r so v m e d o s e b n i h konfliktih u d e l e ž e n i tudi z a p o s l e n i d o m a ali svojci, jih r e š u j e m o širše, tudi z vključevanjem obojih, če je t r e b a .
Socialni delavci d o m a p o g o s t o r e š u j e m o tudi o s e b n e s p o r e m e d stanovalci. P r o b l e m je m e d d r u g i m v t e m , d a z a r a d i p r o s t o r s k e stiske in nuj
nosti sprejemov večkrat n a m e s t i m o na n o v o spre
jetega tja, kjer je p r o s t o m e s t o , p r i t e m p a n e m o r e m o u p o š t e v a t i njegovih želja, n a v a d in p o t r e b . M n o g i i z m e d njih so prej živeli sami, z a t o se v d o m u n e m o r e j o prilagoditi sostanovalcem v sobi.
Socialni delavec rešuje te težave p r e d v s e m s pogo
vori, m o ž n e so tudi preselitve, k a d a r s t a n o v a l e c to želi ali z a h t e v a .
V z r o k i s p o r o v m e d stanovalci so p o g o s t o tudi
a l k o h o l i z e m in d r u g e oblike asocialnega vedenja.
A l k o h o l i z e m m e d s t a n o v a l c i n a š e g a d o m a ni r e d e k , izrazitejši p a so p r o b l e m i takrat, k a d a r gre za mlajše, neozdravljive alkohoHke, s t a r e p o d 6 5 let. P r e d v s e m gre za ljudi, ki so z a r a d i a l k o h o l a p o s t a l i z d r a v s t v e n o in socialno o g r o ž e n i že v do
m a č e m okolju.
Pritiski pristojnih služb za s p r e j e m n e o z d r a v ljivih alkoholikov, b r e z d o m c e v in p r e d s t a v n i k o v d r u g i h m a r g i n a l n i h s k u p i n v D U M so h u d i , saj u s t r e z n e j š i h m o ž n o s t i za njihovo n a m e s t i t e v n a o b m o č j u širše m a r i b o r s k e regije ni. Mnenja stro
kovnjakov, k a m namestiti o m e n j e n e ljudi, t a k o v d o m u k o t v d r u g i h institucijah, so deljena.
Tudi stanovalci d o m a so d o t a k i h s p r e j e m o v zelo kritični in t e h ljudi n e sprejemajo. Z reše
vanjem o m e n j e n i h p r o b l e m o v socialni delavec le gasi p o ž a r , saj stanovalca, ki huje krši hišni r e d ali celo o g r o ž a s o s t a n o v a l c e , p r a v i l o m a n e m o r e o d p u s t i t i iz d o m a ali preseliti v d r u g e z a v o d e (ni
m a več svojega stanovanja, p r e z a s e d e n o s t t u d i d r u g i h z a v o d o v ) .
E d e n i z m e d p o g o s t i h v z r o k o v stiske o s k r b o vancev so n e r a z r e š e n e p r e m o ž e n j s k e zadeve p r e d p r i h o d o m v d o m . Starejši ljudje so p o g o s t o t a r č e najrazličnejših z l o r a b svojcev, znancev, p a tudi p o s a m e z n i k o v iz osebja d o m a . O b i č a j n o p o d p i sujejo d o l o č e n e listine, d e n i m o različne p o g o d b e , najemajo posojila za d r u g e o s e b e in p o z n e j e kot o š k o d o v a n c i nimajo sredstev za o d v e t n i k a , d a bi reševali s p o r e n a sodišče, k o ugotovijo z l o r a b o . Stari ljudje bi m o r a l i imeti v p r i m e r i h z l o r a b m o ž n o s t b r e z p l a č n e g a p r a v n e g a zastopanja in hitrega u k r e p a n j a .
Z a r a d i kršenja številnih p r a v i c s t a r i h ljudi bi bilo p r i m e r n o uvesti tudi z a g o v o r n i š t v o njihovih pravic. Socialni delavec v d o m u zagotovo n a s t o p a kot o s k r b o v a n c e v z a g o v o r n i k , p o drugi strani p a tudi v vlogi z a p o s l e n e g a v tej u s t a n o v i . Vlogi si p o g o s t o n a s p r o t u j e t a . Iz tega izhaja, d a bi zago
v o r n i š t v o stanovalcev d o m a m o r a l o delovati ne
o d v i s n o .
U R E J A N J E
S O C I A L N O - Z D R A V S T V E N I H P R A V I C Z a k o n o d a j a n a t a n č n o opredeljuje o s n o v n e pra
vice d o d e n a r n i h dajatev ter p o s e b n i h zdravst
venih in socialnih storitev v starosti.
Kvaliteta življenja v starosti je odvisna tudi o d v i š i n e p o k o j n i n e in d r u g i h p r e j e m k o v v t e m
življenjskem o b d o b j u , v e n d a r p a je vse skupaj po
v e z a n o z p r e d h o d n i m aktivnim z a v a r o v a n č e v i m življenjem
V D U M je v zadnjih letih delež samoplačnikov, torej tistih, ki o s k r b n i n o v d o m u plačujejo sami, p o v p r e č n o 2 5 - o d s t o t e n , o d 3 1 % d o 4 6 % p a jim jo d o p l a č a j o svojci. Stanovalci, ki jim doplačajo o s k r b n i n o o b č i n e , dosegajo d e l e ž d o 3 0 % , m e d 5 % in 10% p a se giblje delež tistih stanovalcev, ki jim o s k r b n i n o v celoti p o k r i v a o b č i n a .
P r e o s t a l i deli p o k o j n i n naših s t a n o v a l c e v so s e v e d a razUčni in o d v i s n i o d višine p o k o j n i n , v e n d a r le pri tisti kategoriji stanovalcev, ki si v celoti pokrivajo o s k r b n i n o in jim še del p o k o j n i n e o s t a n e . Ž e p n i n e , ki jih d o b i v a j o o s k r b o v a n c i , p r e j e m n i k i d r u ž b e n o - m a t e r i a l n e p o m o č i , so zelo nizke (okoli 2 . 3 5 0 tolarjev).
M a t e r i a l n o najbolj o g r o ž e n a je s k u p i n a stano
valcev, ki o s k r b n i n o p o r a v n a v a j o sami ali p a jim pri t e m p o m a g a j o svojci, p a so p o g o s t o tudi sami v s l a b e m s o c i a l n e m p o l o ž a j u (nizki d o h o d k i , n a čakanju ali tudi u p o k o j e n i ipd.). Ta s k u p i n a na
v a d n o n e p r e j e m a ž e p n i n e ali p r e o s t a l e g a dela p o k o j n i n e , hkrati p a n e želijo o b r e m e n j e v a t i svoj
cev, n a p r i m e r o t r o k . Njihov položaj je vse prej kot rožnat, saj nimajo denarja niti za d r o b n e oseb
n e p o t r e b e (frizerja, pedikerja, kavo, časopis, tele
fon ipd.). Z a starejše je z a g o t o v o p o n i ž u j o č e , če m o r a j o prositi za d e n a r , da so torej m a t e r i a l n o odvisni o d svojih o t r o k . M a t e r i a l n a n e o d v i s n o s t je za starega človeka zelo p o m e m b n a , saj m u daje o b č u t e k v a r n o s t i - gre za e n o i z m e d temeljnih z a h t e v socialne gerontologije.
C e n t e r za s o c i a l n o delo o b r a v n a v a vlogo za doplačilo o s k r b n i n e p r a v i l o m a le t a k r a t , k a d a r prosilec n i m a dovolj p o k o j n i n e . S e v e d a n a s t a n e p r o b l e m pri tistih prosilcih, ki s svojo p o k o j n i n o za m a l e n k o s t p r e s e g a j o z n e s k e m e s e č n e oskrbni
n e , t a k o da nimajo m o ž n o s t i doplačila iz občin
skih sredstev, in t a k o jim včasih o s t a n e le tisočak ali dva. Pri sprejemih o p a ž a m o tudi to, da m o r a j o n e k a t e r i prosilci, ki jim o s k r b i n o d o p l a č a o b č i n a , p r i s p e v a t i k plačilu o s k r b n i n e tudi p r i h r a n k e , ki so jih namenili za p o g r e b . To p o v z r o č a pri s t a r e m človeku veliko stisko, z a t o bi bilo p r a v i l n o , d a bi p r i h r a n k i , n a m e n j e n i za s t r o š k e p o g r e b a , starost
niku vendarle ostali. Tako bi zmanjšali število tako i m e n o v a n i h »socialnih p o g r e b o v « , ki jih d e n a r n o p o k r i v a o b č i n a .
Socialna delavka m o r a v d o m u v e č k r a t p o s r e dovati in se d o g o v a r j a t i s svojci, d a stanovalci ž e p n i n e dobijo o s e b n o v r o k e , p a č e p r a v se svojci
s t e m v e d n o n e strinjajo. M e d d r u g i m trdijo, d a stanovalci denarja ne p o z n a j o več, da ga ne p o t r e bujejo ipd.
D r ž a v a bi m o r a l a določiti t a k sistem pravic, da ne bi bila n o b e n a starejša o s e b a m a t e r i a l n o in življenjsko o g r o ž e n a in p r i k r a j š a n a za zdravst
v e n o varstvo.
Večina s t a n o v a l c e v v n a š e m d o m u , ki nimajo svojih pokojnin in jim o s k r b n i n o v celoti plačujejo o b č i n e ter nimajo bližnjih svojcev, nimajo ureje
n e g a d o d a t n e g a prostovoljnega zavarovanja.
Čedalje pogosteje se dogaja, da ti o s k r b o v a n c i p o nekaj dnevih bivanja v b o l n i š n i c a h p r e j m e j o p o l o ž n i c o za doplačilo k zdravljenju, včasih tudi večje, kot z n e s e e n o l e t n o d o d a t n o p r o s t o v o l j n o zavarovanje. Z a o b č i n e , ki t e m s t a n o v a l c e m pla
čujejo o s k r b n i n o , bi bilo verjetno s m o t r n e j e pla
čati c e l o l e t n o d o d a t n o prostovoljno zavarovanje, kot p a p o z n e j e p o r a v n a v a t i veliko višje s t r o š k e m o r e b i t n e g a zdravljenja.
Po d r u g i s t r a n i p a se p r o b l e m i pojavljajo tudi t a k r a t , k o n e k a t e r i stanovalci d o m a zbirajo večje v s o t e d e n a r j a k a r v sobi, k a r seveda ni p r a v a re
šitev. Vsi n a m r e č ne m o r e j o o d n e s t i tega d e n a r j a v b a n k o . Z a rešitev tega p r o b l e m a s m o pripeljali b a n k o k a r v d o m . Tako obstaja m o ž n o s t , d a opra
vijo stanovalci b a n č n o storitev t u d i n a bolniški postelji. V e n d a r tudi te m o ž n o s t i veliko stanoval
cev ne izkoristi. M n o g i n i m a j o z a u p a n j a vanjo;
d e n a r bi najraje shranili p r i o d d e l č n i sestri ali socialni delavki. N a j u s t r e z n e j š a rešitev bi bila, če bi l a h k o d e n a r in d r u g e v r e d n o s t i d e p o n i r a l i v blagajni d o m a in ga p o z n e j e glede n a p o t r e b e sproti dvigovali. Tako bi se njihovim željam najbolj približali..
O m o ž n o s t i h p r i d o b i t v e p o s a m e z n i h dajatev in p r a v i c iz s o c i a l n o - z d r a v s t v e n e g a zavarovanja socialni delavec n a t a n č n o s e z n a n i s t a n o v a l c e in njihove svojce že o b s p r e j e m u , h k r a t i p a tudi tiste stanovalce, ki so v d o m u že dalj časa.
D o l o č e n e socialno-varstvene in z d r a v s t v e n e pravice je t r e b a obnavljati (podaljševati), ali p a se s p r e m e n i j o ( d o d a t n o z a v a r o v a n j e , o s n o v n o z d r a v s t v e n o z a v a r o v a n j e , d o d a t e k za p o m o č in p o s t r e ž b o , nove z d r a v s t v e n e i z k a z n i c e ) . Če je le m o g o č e , u r e j a m o te p r a v i c e v sodelovanju s sta
novalci o z i r o m a njihovimi svojci. Svojci številnih stanovalcev menijo, d a bi m o r a l za vse p o s k r b e t i le d o m .
N e k a t e r i p o s t o p k i pri urejanju socialno-varst- venih pravic so čedalje bolj z a p l e t e n i in dolgotraj
ni (pridobivanje različnih listin, d a v č n a številka
ali s p r e m e m b a naslova p o k o j n i n e ) . Socialni de
lavec v d o m u kot u r a d n a o s e b a n e m o r e v stano
valčevem i m e n u p r e u s m e r i t i p o k o j n i n e v d o m ali p r i d o b i t i njegove d a v č n e številke. Še p o s e b n o p r o b l e m a t i č n o je to pri stanovalcih, ki, d e n i m o , ne m o r e j o podpisati pooblastila, ki ga m o r a overiti n o t a r , p o r a v n a t i p a je t r e b a seveda tudi s t r o š k e njegovega p r i h o d a v d o m . K d o jih b o plačal za tiste s t a n o v a l c e , ki jim je p r i z n a n a zelo n i z k a že
p n i n a ? Ali b o d o m e s e c ali dva z a r a d i tega po
p o l n o m a b r e z nje? K a k o r a v n a t i v p r i m e r i h , ko je t r e b a postaviti s k r b n i k a (če je pri n a novo spre
j e t e m p r i s o t n a t e ž k a d e m e n c a ali k a k š n o d r u g o b o l e z e n s k o stanje, ki m u o n e m o g o č a odločanje)?
K a k o dolgo b o d o m m o r a l čakati, d a b o dobil p o k o j n i n o , in seveda s t a n o v a l e c n a ž e p n i n o ?
O R G A N I Z A C I J A K U L T U R N I H , ; R A Z V E D R I L N I H I N Š P O R T N I H
A K T I V N O S T I
Socialni delavec skrbi za organizacijo najrazlič
n e j š i h k u l t u r n i h d e j a v n o s t i ( k o n c e r t i , p e v s k i zbori, d r a m s k i nastopi, literarni p o p o l d n e v i , likov
n e razstave, k i n o p r e d s t a v e , p r a z n o v a n j a o s e b n i h in d r u g i h p r a z n i k o v in še bi lahko naštevali). Po
n u d b a teh dejavnosti m o r a biti t a k a , d a z a d o voljuje p o t r e b e večine stanovalcev.
Stanovalci d o m a se zelo radi udeležujejo pred
v s e m dejavnosti, ki so u s m e r j e n e aktivno in ust
varjalno usmerjene. Tako v d o m u že tradicionalno pripravljamo ustvarjalne delavnice stanovalcev in mladih prostovoljcev, ki se družijo in lotevajo raz
ličnih opravil (pečejo k r u h , barvajo p i r h e , krasijo b o ž i č n o d r e v o i p d . ) . U d e l e ž b a je n a j p o g o s t e j e o d v i s n a o d o b v e š č e n o s t i stanovalcev in seveda njihove motiviranosti. N a r e d n i h štirinajstdnevnih sestankih p o n a d s t r o p j i h obvešča socialni delavec stanovalce o p o m e m b n e j š i h d o g o d k i h v d o m u kot tudi d r u g i h a k t u a l n i h vprašanjih, ki jih z a n i m a j o stanovalce ali jih čutijo kot p r o b l e m e .
Vse socialne delavke v d o m u organizirajo in vodijo s k u p i n e starih za s a m o p o m o č . G r e za so
d o b n o obliko s a m o p o m o č i n a p o d r o č j u medčlo
veških o d n o s o v v d o m u t a k o m e d stanovalci kot tudi m e d z a p o s l e n i m i in stanovalci. V o k v i r u teh s k u p i n o r g a n i z i r a m o tudi številne dejavnosti, ki bogatijo življenje tako s t a n o v a l c e m d o m a kot tudi tistim, ki jih vodijo. Socialni delavec v d o m u orga
nizira s prostovoljci, voditeljicami skupin za samo
p o m o č in stanovalci d o m a in m e n t o r j i prostovolj
n e g a dela m e d g e n e r a c i j s k i t a b o r , ki p o t e k a zunaj d o m a . To je nov način dela s starimi ljudmi v na
šem d o m u , ki stanovalce razveseljuje, s p r o š č a in prispeva k integriranosti p o s a m e z n i k a v o d n o s i h ; je p r i l o ž n o s t za socializacijo in o s e b n o rast v s e h u d e l e ž e n c e v .
N e d a v n o s m o v n a š e m d o m u o d p r l i k a p e l o in t a k o s t a n o v a l c e m omogočili, da v njej zadovoljijo svoje verske p o t r e b e . Obiski verskih o b r e d o v , ki so sedaj pogostejši, potrjujejo u p r a v i č e n o s t ure
ditve t a k e g a p r o s t o r a v d o m u in visoko stopnjo religioznosti pri starih ljudeh.
Na p o d r o č j u organizacije d r u ž a b n i h in rekrea
cijskih aktivnosti p r i s l u h n e m o ne s a m o p o k r e t n i m s t a n o v a l c e m , a m p a k tudi p o t r e b a m in željam na
ših stanovalcev, ki so vezani n a invalidski voziček.
V e n d a r se že dalj časa srečujemo z velikim proble
m o m pri o r g a n i z i r a n j u p r e v o z o v invalidnih o s e b . Mesto M a r i b o r n a m r e č n e p r e m o r e prilagojenega p r e v o z n e g a sredstva za prevoz odraslih invalidnih o s e b p o sprejemljivi ceni.
: D E L O S O C I A L N E G A D E L A V C A S S V O J C I S T A N O V A L C E V Socialni in čustveni o d n o s stanovalcev d o m a , nji
hovih o t r o k in ožjega s o r o d s t v a se p o z n a v njiho
v e m p s i h o f i z i č n e m in s o c i a l n e m zdravju. Tak od
n o s p r i n e s e s seboj v d o m sleherni na novo sprejeti stanovalec, t a k o da p r o b l e m i in stiske, ki jih je imel v o d n o s i h s svojim ožjim s o r o d s t v o m , osta
jajo še n a p r e j tudi v d o m u . Z a t o je toliko p o m e m bnejše stanovalčevo d r u ž i n s k o ozadje. N a s p r o t j a in n e r a z u m e v a n j e m e d stanovalci in njihovimi d r u ž i n s k i m i člani se n a v a d n o p r e n a š a j o tudi n a o d n o s d o z a p o s l e n i h v d o m u .
Reakcije t a k i h svojcev se p o g o s t o o d r a ž a j o v nezadovoljstvu z opravljenimi storitvami ( d o d a t n a o s k r b a , h r a n a , višina o s k r b n i n e ipd.), kot tudi v n e u s t r e z n i komunikaciji z z a p o s l e n i m i .
Integracija d r u ž i n s k i h č l a n o v s t a n o v a l c e v v d o m u je e n a i z m e d usmeritev odpiranja institucije in s t e m h u m a n i z a c i j e življenja starih ljudi.
M o ž n o s t i in razlogi za sodelovanje so seveda odvisni od d o m s k e g a okolja. R e d n o informiranje o v s a k o d n e v n e m delu in življenju v d o m u p r i p o m o r e tudi k boljšemu integriranju d r u ž i n s k i h čla
nov in d o m a . To je še zlasti p o m e m b n o v začet
n e m o b d o b j u preselitve s t a r e g a človeka v d o m . N e k a t e r i svojci zelo d o b r o p o s k r b i j o za p r i p r a v o in p r i h o d svojega d r u ž i n s k e g a člana v d o m in
imajo d o njega tudi p o z i t i v n o stališče. Spet drugi p a se p r e d v s e m n a z a č e t k u n e m o r e j o ali n o č e j o vključiti v p r i p r a v o in p r i h o d svojega d r u ž i n s k e g a člana v d o m . Tako je ta pomanjkljivo i n f o r m i r a n in ima p o g o s t o tudi n e g a t i v e n o d n o s do d o m a .
D e l o socialnega delavca s svojci naših stano
valcev ni s t r o g o p l a n i r a n o , u s m e r j e n o p o n e k e m p r o g r a m u , č e p r a v se pripravljamo na u v e d b o red
nih m e s e č n i h s e s t a n k o v n a novo sprejetih sta
novalcev.
N a š e delo s svojci p o t e k a najpogosteje p r e k o v s a k o d n e v n i h stikov, v e n d a r bi ga kljub t e m u l a h k o razdelili n a nekaj p o d r o č i j :
• delo s svojci p r e d s p r e j e m o m stanovalca in m e d njim,
• vključevanje svojcev p r i opravljanju osnov
nih življenjskih p o t r e b (hranjenje, o s e b n a higiena, s p r e m s t v o k z d r a v n i k u ) ,
• d r u ž a b n a srečanja (zabave, d r u ž a b n i popol
dnevi, pikniki, izleti),
• sodelovanje svojcev pri spremljanju umira
j o č e g a .
D e l o s svojci lahko p o t e k a na različne n a č i n e , in sicer v obliki individualnih pogovorov, v sku
pini, o b d n e v i h o d p r t i h vrat in d r u ž a b n i h prilož
nostih, p r e k brošur, z l o ž e n k , d o m s k e g a časopisa, v s k u p i n a h za s a m o p o m o č ipd.
Pri delu s svojci socialni delavci u g o t a v l j a m o , d a iz najrazličnejših v z r o k o v tudi oni doživljajo h u d e stiske pri o d h o d u svojih d r u ž i n s k i h članov v d o m . N a š t e l a b o m le nekaj najpogostnejših:
• n e p o z n a v a n j e pojavov, p o v e z a n i h s starost
j o , in b o l e z n i ,
• o b č u t e k krivde, d a z a r a d i najrazličnejših r a z l o g o v n e m o r e j o skrbeti za svojega d r u ž i n s k e ga člana ( p r e d okoljem, d r u g i m i s o r o d n i k i ) ,
• p r o b l e m i , ki nastajajo v zvezi z doplačeva- njem o s k r b n i n e ,
• s t a r e z a m e r e v d r u ž i n i idr.
S O D E L O V A N J E S O C I A L N E D E L A V K E ' Z U S T R E Z N I M I S L U Ž B A M I V D O M U
IN Z U N A J N J E G A
Socialni delavec se v d o m u povezuje in sodeluje z vsemi službami (uprava, zdravstveno-negovalna s l u ž b a , fizioterapija, d e l o v n a terapija, kuhinja, računovodstvo, pralnica, recepcija in vzdrževalci), in sicer t a k o i n d i v i d u a l n o k a k o r v skupini.
S k u p i n s k i način dela je občutljiv p r o c e s , ki z a h t e v a d o l o č e n e s p r e t n o s t i in lastnosti, o d v i s e n
p a je tudi od s t r o k o v n e in o s e b n o s t n e rasti so
cialnega delavca. Socialni delavec m o r a biti spo
s o b e n z a s t o p a t i svoje specifično p r o f e s i o n a l n o in o s e b n o stališče, hkrati p a m o r a biti k o n s t r u k t i v e n pri uveljavljanju s k u p i n s k i h strategij in odločitev s k u p i n e , v kateri dejavno sodeluje. Delovati m o r a n e o d v i s n o ter n a d r u g i strani z a u p a t i tudi ostalim č l a n o m s k u p i n e .
Pri urejanju najrazličnejših socialno-varstvenih p r a v i c s t a n o v a l c a d o m a se socialni delavec v do
m u povezuje z d r u g i m i zelo p o m e m b n i m i z u n a n jimi institucijami (center za socialno d e l o , S P I Z , Z Z Z S , občinske službe, davčni u r a d , drugi social
ni zavodi, krajevni u r a d , p o g r e b n o podjetje idr.).
Z a r a d i lažjega reševanja p r o b l e m a t i k e spreje
m o v v d o m s m o leta 1993 ustanovili k o o r d i n a c i j sko telo. Sestavljajo ga socialni delavci pristojnih centrov za socialno delo, p a t r o n a ž n e službe, SBM in psihiatričnega o d d e l k a SBM, ki urejajo d o m s k o varstvo starih ljudi.
Socialne delavke n a š e g a d o m a sodelujejo n a p o m e m b n i h p o d r o č j i h tudi z d r u g i m i z u n a n j i m i institucijami, kot so s k u p š č i n a Socialne z b o r n i c e v D r u š t v u socialnih delavcev Slovenije, S k u p n o s t socialnih zavodov, G e r o n t o l o š k o d r u š t v o . Z d r u ženje za socialno gerontologijo in g e r o n t a g o g i k o idr.
Z U N A N J E D E J A V N O S T I , KI J I H V O D I S O C I A L N A S L U Ž B A V D U M R A Z V O Z KOSIL S T A R O S T N I K O M NA D O M Leta 1997 s m o o d p a t r o n a ž n e službe Z D v celoti prevzeli razvoz kosil s t a r o s t n i k o m na d o m in tis
tim b o l n i m , ki so te storitve nujno p o t r e b n i . Dnev
n o z d v e m a dostavnima a v t o m o b i l o m a r a z v o z i m o d o 7 0 kosil. O d vseh n a r o č n i k o v h r a n e jih i m a 3 0 d i e t n o p r e h r a n o . Z r a z v o z o m kosil p o k r i v a m o o b m o č j e občine M a r i b o r . P o t r e b e p o tovrstni sto
ritvi so večje o d naših k a p a c i t e t in m o ž n o s t i , saj število starostnikov, ki si z a r a d i oslabelosti ali bo
lezni h r a n e sami n e m o r e j o pripravljati, n e n e h n o n a r a š č a .
D N E V N O V A R S T V O ZA S T A R O S T N I K E T o v r s t n o varstvo p o t e k a v naši e n o t i n a T a b o r u , kjer so pri gradnji d o m a n a m e n s k o uredili p r o s t o r za to dejavnost z zmogljivostjo 10 starostnikov.
O d februarja 1 9 9 8 skrbi za s k u p i n o starost
nikov delavka. Pripravlja d r u ž a b n e aktivnosti v skladu s p o t r e b a m i s k u p i n e ali p o s a m e z n i k o v . Tako jim zagotavljamo višjo kakovostno raven živ
ljenja o z . preživljanja starosti. Poleg tega se sta
rostniki p o želji lahko vključujejo v d e l o v n o tera
pijo in se udeležujejo prireditev, ki p o t e k a j o v d o m u .
P o t r e b e p o tej obliki varstva za s t a r o s t n i k e so velike, z a t o ž e l i m o , d a bi d n e v n o varstvo lahko izvajali tudi v enoti P o b r e ž j e .
JAVNA DELA n O b k o n c u leta 1997 s m o v n a š e m d o m u začeU
izvajati p r o g r a m javnih del z i m e n o m Individual
n a p o m o č s t a r o s t n i k o m v d o m u u p o k o j e n c e v . Vanj je vključenih 16 b r e z p o s e l n i h o s e b .
P r o g r a m , ki zajema p o m o č s t a r o s t n i k o m p r i urejanju njihovih o s e b n i h z a d e v ter stikih z zu
nanjimi institucijami, s p r e h o d e , n a k u p e za p o t r e b e s t a r o s t n i k a ter s p r e m s t v o p o d o m u in izven njega, temelji p r e d v s e m n a d r u ž a b n i š t v u . Cilj iz
vajanja p r o g r a m a je izboljšanje kvalitete življenja s t a r o s t n i k o m v i n s t i t u c i o n a l n e m varstvu.
P r i z a d e v a m o si, d a bi z u n a n j e dejavnosti še razširili in razvijali, saj so p o t r e b e p o tovrstnih o b l i k a h varstva in p o m o č i čedalje večje.
I Z O B R A Ž E V A N J E I N U S P O S A B L J A N J E S O C I A L N I H D E L A V C E V V D U M S t r o k o v n a u s p o s o b l j e n o s t je e d e n i z m e d p o m e m b n i h dejavnikov, na temelju k a t e r i h d o m o v i lahko p r e s e ž e j o enoličnost in p o v p r e č n o s t . S e v e d a n e gre le za ožjo s t r o k o v n o u s p o s o b l j e n o s t socialne
ga delavca, a m p a k za širše znanje. I z o b r a ž e v a n j e t a k o s p o d b u j a s t r o k o v n o in o s e b n o s t n o rast ter izboljšuje kvaliteto življenja.
M a l o je delovnih mest, kjer stalno izpopolnje
vanje ne bi bilo p o t r e b n o . Porajajo se nova poklic
n a polja. P o s a m e z n i k i so čedalje bolj pripravljeni vlagati svojo energijo in sredstva v izobraževanje in usposabljanje.
Z a g o t o v o lahko t r d i m , da s m o v D U M na t e m p o d r o č j u vložili veliko s r e d s t e v in energije tudi v socialni službi d o m a v zadnjih desetih letih.
V socialni službi d o m a s m o tri d i p l o m i r a n e socialne delavke, ki s m o zaključile izobraževanje n a Pravni fakulteti v Z a g r e b u , s m e r socialno delo.
Vse tri s m o pridobile tudi naziv s a m o s t o j n e sveto
valke, ki ga podeljuje ministrstvo za delo, d r u ž i n o in socialne z a d e v e . D v e socialni delavki se trenut
n o še izobražujeta: p r v a je absolventka Pedagoške fakultete, s m e r socialna p e d a g o g i k a , d r u g a , mlaj
ša kolegica, p a se vpisuje v četrti letnik Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. O m e n i t i m o r a m tudi številne oblike d o d a t n e g a izobraževanja in usposabljanja, kjer s m o socialne delavke pridobile najrazličnejše k o r i s t n o znanje. Naj o m e n i m s a m o nekaj n a j p o m e m b n e j š i h p o d r o č i j :
• p o d r o č j e socialne gerontologije in g e r o n t a - gogike,
• p o d r o č j e s k u p i n s k e g a dela,
• p o d r o č j e p s i h o s o c i a l n e p o m o č i ,
;-;r • p o d r o č j e p r v e socialne p o m o č i , ju^i-^.*
• • p o d r o č j e n e v e r b a l n e k o m u n i k a c i j e ,
• p o d r o č j e supervizije za p o d r o č j e socialnega varstva,
• področje supervizije in organizacije projekta s k u p i n za s a m o p o m o č ,
• p o d r o č j e vodenja s k u p i n za s a m o p o m o č ,
• p o d r o č j e dela z d e m e n t n i m i stanovalci in
• p o d r o č j e prostovoljnega dela.
P r e d v s e m v zadnjih letih se je oblikovalo ob
s e ž n o p o d r o č j e p o n u d n i k o v - izvajalcev p r o g r a m o v s t r o k o v n e g a izobraževanja in usposabljanja.
P o m e m b n o vlogo p r i i z o b r a ž e v a n j u in u s p o sabljanju z a p o s l e n i h v socialnem varstvu ima tudi Socialna z b o r n i c a kot nosilka javnega pooblastila s t a l n e g a s t r o k o v n e g a usposabljanja in i z o b r a ž e vanja. Objavlja javne r a z p i s e za p r o g r a m e u s p o sabljanja n a p o d r o č j u socialnega varstva in jih tudi sofinancira; t a k o i m a n a strokovni razvoj z a p o slenih v s o c i a l n e m varstvu m o č a n vpliv.
S U P E R V I Z I J A V S O C I A L N E M D E L U Supervizija kot m e t o d a socialnega dela je v pri
merjavi z d r u g i m i m e t o d a m i u s m e r j e n a k stro
k o v n j a k u in p r e p r e č u j e , d a bi s t r o k o v n o d e l o škodilo u p o r a b n i k u .
Z a socialnega delavca je supervizija p o m e m b n a , saj si z njo zagotovi u s t r e z n o o d m e v n o s t (feedback) o svoji u s p e š n o s t i , s t r o k o v n o s t i , n a p a k a h , šibkosti, odkrivanju slepih p e g in p r e p r e č e vanju poklicnega izgorevanja. P r e d v s e m p a ni mi
šljena kot u p r a v n i ali strokovni n a d z o r n a d d e l o m socialnega delavca, n a r o b e , o m o g o č a m u n e n e h n o učenje in s t e m nova s p o z n a n j a ter s t r o k o v n o d o z o r e v a n j e in o s e b n o rast.
V d o m o v i h u p o k o j e n c e v s m o socialni delavci izpostavljeni bolj ali m a n j o b r e m e n j u j o č i m situa
cijam pri opravljanju svojega dela, k a r povečuje m o ž n o s t i doživljanja stresa in p o k l i c n e izgore- losti.
Supervizija p a se v v s a k o d n e v n i p r a k s i social
nega delavca v d o m u še v e d n o ni p o l n o uveljavila, č e p r a v je ta p o t r e b a n e n e h n o p r i s o t n a . N a t e m p o d r o č j u b o p o t r e b n a s p r e m e m b a v pravilniku o s t a n d a r d i h in n o r m a t i v i h , ki b o o m o g o č a l a pra
vico d o supervizije v s e m s t r o k o v n i m delavcem, ki opravljajo s o c i a l n o - v a r s t v e n e storitve, j a v n a p o o b l a s t i l a in n a l o g e v zvezi s socialno-varstve- nimi dajatvami. Z d a j veljavni pravilnik n e pred
videva supervizije za delavce, ki opravljajo vse ostale socialno-varstvene storitve, m e d njimi p a gre tudi za z a h t e v n e n a l o g e . U p r a v i č e n o s t super
vizije p o m e n i n e d v o m n o tudi pripravljenost finan- cerja, da p r e v z a m e s t r o š k e v zvezi s to n a l o g o .
Z a k o n nalaga socialni z b o r n i c i , d a n a č r t u j e , spremlja in izvaja supervizijo strokovnih delavcev na p o d r o č j u socialnega varstva. Z a g o t o v o morajo pri uresničevanju te n a l o g e sodelovati še ministr
stvo za d e l o , d r u ž i n o in socialne z a v o d e . V i s o k a šola za socialno delo in poslovne skupnosti - insti
tucije izvajalcev socialnega varstva. O b vključe
vanju supervizije se pojavlja tudi v p r a š a n j e , ali gre pri njej za pravico s t r o k o v n i h delavcev ali za d o l ž n o s t .
V D U M o p r a v l j a m o supervizijo in intervizijo n a p o d r o č j u p r o s t o v o l j n e g a dela kot del u s p o sabljanja voditeljic s k u p i n starih ljudi za s a m o p o m o č . Socialne delavke v d o m u s m o p o o b l a š č e n e za izvajanje m e n t o r s t v a socialnim d e l a v c e m p r i p r a v n i k o m , bile s m o s o m e n t o r i c e tudi tistim, ki so opravljali številne r a z i s k o v a l n e naloge s po
dročja socialnega dela v D U M (dijakom, študen
t o m ) . Izvajale s m o tudi m e n t o r s t v o ( o s e b n o , sku
p i n s k o , s k u p n o s t n o ) p r i s a m o s t o j n e m vodenju s k u p i n za s a m o p o m o č številnim v o d i t e l j e m v d o m u kot tudi z u n a n j i m prostovoljcem.
R A Z I S K O V A N J E
N a p o d r o č j u socialnega dela v D U M s m o opravili raziskave zlasti o zadovoljevanju v s a k o d n e v n i h p o t r e b stanovalcev d o m a , m e d o s e b n i h o d n o s i h stanovalcev in z a p o s l e n i h v d o m u , delu s svojci, n e k a t e r i h oblikah prostovoljnega dela v d o m u itn.
U V A J A N J E I N V O D E N J E N O V I H P R E V E N T I V N I H I N D R U G I H
P R O G R A M O V N A P O D R O Č J U S O C I A L N E G A V A R S T V A
Socialna delavka v D U M se kot strokovnjakinja in o r g a n i z a t o r k a vključuje v izvajanje n e k a t e r i h novih preventivnih p r o g r a m o v in pri t e m sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki in prostovoljnimi sodelavci. Ž e leta 1 9 8 8 s m o v d o m u uvedli indivi
d u a l n o p r o s t o v o l j n o delo dijakov II. gimnazije M a r i b o r .
Pozneje se je projekt razvil v o b š i r n o m e d g e n e - racijsko povezovanje tudi z dijaki d r u g i h srednjih šol v M a r i b o r u in stanovalci d o m a . D o l g o l e t n e izkušnje i m a m o pri izvajanju in širjenju m r e ž e skupin starih za s a m o p o m o č v d o m u in v povezavi z d o m a č i m okoljem starih ljudi.
Ž e nekaj let u v a j a m o tudi obliko individual
nega prostovoljnega dela odraslih o s e b v n a š e m d o m u .
O m e n j e n i p r o g r a m i p o m e n i j o dopolnjevanje s t r o k o v n e g a socialnega dela v d o m u , njihov cilj p a je p o n u d i t i kvalitetnejše življenje starim ljudem v d o m u .
Socialni delavec je t a k o postavljen p r e d neka
t e r e nove n a l o g e : o r g a n i z i r a in s p o d b u j a oblike prostovoljnega dela, k o o r d i n i r a in spremlja delo prostovoljcev. Njegovo delovno p o d r o č j e se je raz
širilo tudi na p o d r o č j e pridobivanja prostovoljcev, organiziranje iz izvajanje i z o b r a ž e v a n j a p r o s t o voljcev ter p r i d o b i v a n j a s r e d s t e v za izvajanje teh p r o g r a m o v .
P U B L I C I S T I Č N A D E J A V N O S T :ú Slovenska socialna s t r o k o v n a in p o l j u d n a publi
cistika je zelo r e v n a . Socialno delo je n a š e e d i n o socialno glasilo, ki si je šele v z a d n j e m o b d o b j u utrlo p o t d o socialnih delavcev.
Revija Socialno delo je v večji m e r i u s m e r j e n a v objavljanje z n a n s t v e n i h člankov in p o v z e t k o v raziskav. Postavlja se v p r a š a n j e , zakaj socialni delavci t a k o r e d k o in m a l o p i š e m o o s t r o k o v n i h vprašanjih, s k a t e r i m i se sicer u k v a r j a m o v s a k d a n , o s t r o k o v n i h in o s e b n i h stiskah, ki so p r i u s t v a r j a l n e m d e l u z ljudmi p o v s e m n o r m a l e n pojav, o u s p e h i h in rešitvah, ki bi jih l a h k o u p o rabili tudi d r u g i .
Socialne delavke v D U M s m o n a tem p o d r o č j u v z a d n j e m o b d o b j u predstavile svoje delo tudi v
strokovnih revijah, z b o r n i k i h , časopisih ter n a se
minarjih in kongresih: P l e n u m , Firisov strokovno- pravni i n f o r m a t o r . Z b o r n i k o prostovoljnem delu p r i varovanju zdravja in v zdravstvu, Z b o r n i k o b II. s l o v e n s k e m k o n g r e s u prostovoljcev. Z b o r n i k referatov sekcije m e d i c i n s k i h sester in zdravstve
nih t e h n i k o v v socialnih zavodih, K a k o v o s t n a sta
rost. Svoje delo v d o m u s m o predstavile n a neka
terih p o m e m b n i h seminarjih, strokovnih posvetih, k o n g r e s i h , v z d r u ž e n j i h in d r u š t v i h .
V K L I U C E V A N J E
V M E D N A R O D N E P O V E Z A V E S projekti p r o s t o v o l j n e g a dela s m o v socialni slu
žbi v d o m u razširili p o v e z o v a n j e tudi v Srednjo E v r o p o in Z D A . Projekt medgeneracijsko povezo
vanje srednješolcev in stanovalcev kot tudi projekt s k u p i n starih za s a m o p o m o č sta bila i z b r a n a za sofinanciranje projektov s p o d r o č j a gerontologije.
Nosilec financiranje je bil Z a v o d za o d p r t o dru
ž b o Slovenije.
Tako s m o s p o z n a l i n e k a t e r e nove izkušnje in oblike dela s starimi ljudmi v d o m a č e m okolju ter d o m o v i h u p o k o j e n c e v v Srednji E v r o p i in Z D A , ki jih b o m o lahko uporabili pri svojem delu.
Svoje izkušnje in delo s m o predstavili kolegom z u s t a n o v e Open Society Institute iz N e w Yorka.
M e d n a r o d n o sodelovanje b o m o nadaljevali pred
v s e m n a p o d r o č j u izobraževanja in izmenjave iz
kušenj pri delu s starimi ljudmi.
Tako so se pojavile nove m o ž n o s t i in razsež
nosti delovanja socialnih delavk v d o m u , k a r p a je z a h t e v a l o m e d d r u g i m tudi i z p o p o l n j e v a n j e znanja tujih jezikov, č e m u r s m o socialni delavci posvečali doslej p r e m a l o p o z o r n o s t i .
S K L E P I
Socialna služba v d o m u bi se m o r a l a vključiti v p r i p r a v o n a s p r e j e m v d o m že v d o m a č e m okolju n a n o v o sprejetih. U g o t a v l j a m o n a m r e č , d a ni u s t r e z n e p r i p r a v e na d o m p r e d v s e m pri tistih na novo sprejetih, ki nimajo svojcev, ali p a se ti ne vključujejo zadovoljivo v s a m p o s t o p e k za spre
j e m . N a t a k način bi ublažili stisko starih ljudi, ki jo doživljajo p r e d s p r e j e m o m v d o m , in omogočili lažjo vključitev v d o m s k o življenje.
S t a n o v a l e c v d o m u m o r a biti tisti, h k a t e r e m u se v s k l a d u z m o ž n o s t m i čimbolj p r i l a g a j a m o
z a p o s l e n i v d o m u in n e n a r o b e . P o m e m b n o je, d a se v največji m e r i p r i l a g o d i m o njegovim oseb
nim p o t r e b a m in m u d a m o m o ž n o s t , da v prvi vrsti s a m o d l o č a o svojem življenju v d o m u .
Z a g o v o r n i š t v o starih ljudi o b najrazličnejših z l o r a b a h bi m o r a l o biti i z v e n i n s t i t u c i o n a l n o ter a ž u r n o in b r e z p l a č n o reševati p r i t o ž b e s t a r i h ljudi, t a k o tistih, ki živijo v d o m o v i h , kot tistih v d o m a č e m okolju.
M a t e r i a l n a o d v i s n o s t v starosti p o n i ž a in raz
v r e d n o t i starega človeka, še zlasti t a k r a t , k a d a r m o r a j o zanj f i n a n č n o skrb prevzeti otroci, ki so na meji socialne o g r o ž e n o s t i . Z višjo ž e p n i n o bi l a h k o p o s k r b e l i za svoje o s n o v n e življenjske po
t r e b e tudi tisti, ki jim o b č i n e v celoti pokrivajo o s k r b n i n o v d o m u .
D o m in socialni delavec kot p o o b l a š č e n a ose
b a , ki dela v d o b r o stanovalca in v njegovem ime
nu, bi m o r a l imeti u r a d n o p o o b l a s t i l o za pridobi
vanje d o l o č e n i h listin, u r a d n i h p o t r d i l , m o ž n o s t prenaslovitve p o k o j n i n e ipd. v njegovem i m e n u . Ugotavljamo, d a so svojci stanovalcev še ne dovolj i z k o r i š č e n p o t e n c i a l in l a h k o še veliko pri
spevajo k h u m a n i z a c i j i življenja in dela v d o m u . P o m e m b n a p a je tudi njihova vloga pri obliko
vanju z u n a n j e p o d o b e in u g l e d a d o m a . N a po
dročju razvoja zunanjih dejavnosti ima d o m še velike m o ž n o s t i širitve. P o t r e b e v s e k a k o r v d o m a č e m okolju niso zadovoljivo p o k r i t e , seveda p a je o d p r t o vprašanje plačila o z . sofinanciranja teh storitev.
Po drugi strani bi bilo t r e b a vpeljati prostovolj- stvo v d o l o č e n e oblike p o m o č i tudi v d o m a č e m okolju ( d r u ž a b n i š t v o , s k u p i n e za s a m o p o m o č , s p r e m s t v o ipd.).
Socialna služba v D U M je z uvajanjem in šir
jenjem p r e v e n t i v n i h p r o g r a m o v n a p o d r o č j u so
cialnega varstva dobila n e k a t e r e nove naloge (vpe
ljavo in vodenje prostovoljnega dela, pridobivanje prostovoljcev, izobraževanje prostovoljcev, prido
bivanje sredstev ...). To delo p r e s e g a okvire, ki jih določajo obstoječi s t a n d a r d i in n o r m a t i v i , in z a h t e v a profesionalizacijo dela n a t e m p o d r o č j u . N a d r u g i strani p a uvajanje teh p r o g r a m o v o m o g o č a p l u r a l n o s t izvajanja storitev n a p o d r o č j u socialnega varstva in zadovoljevanje tistih p o t r e b stanovalcev, ki niso v e z a n e n a s t r o k o v n o p o m o č . Supervizija kot m e t o d a , ki je n a m e n j e n a stro
kovnjaku in m u je v n e p o s r e d n o p o m o č (pa tudi u p o r a b n i k o m ) , je v s e k a k o r p o t r e b n a tudi v social
ni službi v d o m u , kjer s m o socialni delavci p r i opravljanju zahtevnih nalog izpostavljeni o b r e m e -
njujočim situacijam, doživljanju stresa in poklicne izgorelosti. D u m p o d p i r a s p r e m e m b o pravilnika o s t a n d a r d i h in n o r m a t i v i h , saj je ta n e p r i l a g o j e n
p o t r e b a m p r a k s e tudi n a p o d r o č j u supervizije v socialnih zavodih.
i . , , Î .. Danica Matianec
