UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA
URŠA KOŽELJ
UPORABA HRANE V SODOBNI UMETNOSTI IN PRI PREDMETU LIKOVNA UMETNOST
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2018
2
3
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA
URŠA KOŽELJ
UPORABA HRANE V SODOBNI UMETNOSTI IN PRI PREDMETU LIKOVNA UMETNOST
FOOD USE IN CONTEMPORARY ART AND IN FINE ART EDUCATION
MAGISTRSKO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon
Ljubljana, 2018
4
Zahvala
Mentorica Bea, hvala za usmeritve, debate, spodbude.
Matjaž, tebi hvala iz srca da si, ko je bilo potrebno, prevzemal vso delo doma in mi omogočil čas za pisanje magisterija, hvala ti za naklonjenost, energijo, ki si mi jo vračal, spodbude, ko sem jih najbolj potrebovala, razumevanje in potrpežljivost, ko sem se izgubljala.
Ula in Lora, najini deklici, hvala vama za energijo, ki sta mi jo intenzivno jemali in sproti vračali v dvojni meri. Rada vaju imam...
Oči in mami, vama hvala za varstvo razigrank.
Moja draga Leonida, hvala!
5
Povzetek
Bi podprli slikanje z barvo, pridobljeno iz hrane z mislijo, da je prednost, če so barve naravne, neškodljive in omogočajo aktivacijo vseh čutov ali bi izrazili nestrinjanje ob misli na lakoto, s katero se spopada vsak deveti človek? V magistrskem delu raziskujem mnenja različnih profilov ljudi, ki se srečujejo z likovnim ustvarjanjem, glede spornosti uporabe hrane v namen likovnega izražanja. Vključila sem pregled likovnih del sodobnih slovenskih in tujih avtorjev, ki uporabljajo hrano kot pripomoček ali kot likovno tehniko ter raziskala njihovo razmišljanje in namen vključevanja hrane v svoje umetniško izražanje. Orisala sem problematiko zavržene hrane, kako se z njo spopadajo slovenske osnovne šole in na drugi strani multisenzoričnost, ki jo nudi tovrstno ustvarjanje.
Ključne besede: uporaba hrane v umetnosti, umetnost s hrano, uporaba hrane v sodobni umetnosti, uporaba hrane pri pouku, umetnost zavržene hrane
6
Abstract
Would you support painting with a colour, obtained from food, with the idea that the colours are natural, harmless and they allow the activation of all senses or would you express disagreement because of the worldwide hunger? In the master thesis, I explore the opinions of various profiles of people who are experiencing artistic creativity, regarding the controversial use of food for the purpose of artistic expression. I included an overview of the works of contemporary Slovene and foreign authors using food as a tool or as a fine art technique and studied their thinking and the purpose of integrating food into their artistic expression. I outlined the problem of discarded food, how the Slovenian primary schools are tackling it and, on the other hand, the multisensory nature offered by this kind of creation.
Key words: food use in art, food art, using food in contemporary art, using food in fine art education, wasted food art, food art
7
Kazalo vsebine
Uvod 14
Teoretični del 15
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja 15
Odnos do hrane in projekti vzgojno-izobraževalnih ustanov 15 Hrana kot medij likovnega ustvarjanja v osnovnih šolah 16 Likovne naloge z uporabo hrane pri predmetu likovna umetnost 19 Primeri likovnega ustvarjanja s hrano v osnovni šoli 21
Hrana v likovni umetnosti v zgodovini 24
Hrana kot medij v sodobni umetnosti 25
Marta Minujín 26
Dieter Roth 26
Victor Grippo 27
Anamarija Šmajdek 27
Janine Antoni 28
Zoe Leonard 29
Thomas Rentmeister 30
Jeph Gurecka 31
Dimitri Tsykalov 32
Şakir Gökçebag 33
Jennifer Rubell 34
Gosia in Tomek Rygalik 36
Henry Hargreaves 37
Markus Jeschaunig 38
Alison Anselot 39
Christopher Boffoli 39
Martin Satí 40
Amelia Fais Harnas 43
Hikaru Cho 44
Britanny Wright 45
Christopher Chiappa 46
Emilie Möri 47
Sarah Illenberger 48
Giorgio Cravero 49
8
Vanessa Mckeown 50
Sander Volkskrant (Lernert & Sander) 51
Sam Kaplan 51
Empirični del 53
Opredelitev raziskovalnega problema 53
Cilji raziskave, metoda raziskovanja in vzorec 53
Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov 54
Rezultati in interpretacija podatkov 55
Vzgojitelj, vzgojiteljica 55
Učitelj, učiteljica razrednega pouka 59
Profesor, profesorica likovne umetnosti 62
Študent, študentka likovne pedagogike 66
Starši osnovnošolskih in predšolskih otrok 68
Primerjava rezultatov 69
Zaključek 80
Priloge 82
Anketa: Učitelj/ica razrednega pouka in vzgojitelj/ica 82
Anketa: Profesor/ica likovne umetnosti 83
Anketa: Študent/ka likovne pedagogike 85
Anketa: Starši predšolskih in šolskih otrok 86
Izjava o avtorstvu 87
Literatura 88
9
Kazalo fotografij
1 Bruno Munari: Roses in the salad 17
2 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, sol in tuš, 12 cm × 12 cm, 2015 18 3 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, kurkuma, 12 cm × 12 cm, 2015 18
4 Odtisi polovic paprike, namočene v barvo. 21
5 Valjanje koruze, namočene v barvo. 21
6 Slikanje z ananasom. 22
7 Slikanje z malinami. 22
8 Odtiskovanje radiča. 22
9 Slika puščanje sledi kuhanih špagetov, namočenih v barvo. 22
10 Odtiskovanje polovic sadja. 22
11 Odtiskovanje polovic zelja. 22
12 Slikanje z začimbami: muškatni orešček, mleta paprika, cimet, itn. 23
13 Slikanje z borovnicami. 23
14 Giuseppe Arcimboldo: Poletje, olje na platnu, 67 cm × 51 cm, 1563,
Kunsthistorisches Muzej, Dunaj, Avstrija 24
15 Caravaggio: Košara s sadjem, olje na platnu, 46 cm × 64,5 cm, 1599, knjižnica
Ambrosiana Milano. 24
16 Marta Minujín: Sladki Obelisk, obelisk, sladoled, 1965 26 17 Dieter Roth: Viev Small Island, omet, ostanki hrane, papir, olje, na lesu, 37 cm ×
30 cm × 6 cm, 1968 26
18 Dieter Roth: P.O.TH.A.A.VFB, ptičja hrana in čokolada, 1968 26 19 Victor Grippo: Umetnikovo kosilo, instalacija, Camden Arts Centre, 1991 27 20 Anamarija Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 1992 27 21 Janine Antoni: Lick and Lather, avtoportret, čokolada in milo, 1993-94 28 22 Zoe Leonard: Untitled (detajl),1999-2000. The Baltimore Museum of Art 29 23 Thomas Rentmeister, brez naslova, sol, cca. 30 cm × 250 cm × 250 cm, 2000 30 24 Thomas Rentmeister, brez naslova, Nutella, 25 cm × 270 cm × 180 cm, 2000 30 25 Thomas Rentmeister: Potato chips, 70 cm × 500 cm × 250 cm, 2007 Museum für Moderne Kunst, Frankfurt am Main, Photo: Bernd Borchardt 30 26 Jeph Gurecka: Memento Mori, lobanje iz kruha, 457 cm × 305 cm, 2005, zbirka Futura Galerije in Castle Trebesice, Praga, Češka 31 27 Dimitri Tsykalov: Kamikaze I, serija Meat, digitalni tisk, 180 cm × 140 cm, 2007 32 28 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33 29 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33 30 Şakir Gökçebag: WM Slice, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2008 33 31 Şakir Gökçebag: WM, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33 32 Jennifer Rubell: Icons, performans, fotografija, 22.april 2010 35 33 Studio Rygalik: Baguette Tables, Vienna Design Week, 2011 36 34 Henry Hargreaves: serija Food of the Rainbow, fotografija, 2011 37 35 Markus Jeschaunig: Arc de Triomphe, instalacija, kombinirani materiali: odpadni
kruh, kovina, les, beton, , 2012, Graz 38
10
36 Alison Anselot: Plate 201 C, serija Pantone Food, 2013 39 37 Alison Anselot: Plate 478 C, serija Pantone Food, 2013 39 38 Christopher Boffoli: brez naslova, serija Big Apetites, 2013 39 39 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40 40 Martin Satí: El Banquete: Preparation by Judit, 27. avgust 2013 40 41 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40 42 Martin Satí: El Banquete: Positioning by Miguel, 27. avgust 2013 40 43 Martin Satí: El Banquete: Hunger by Escarlata, 27. avgust 2013 41 44 Martin Satí: El Banquete: Harmony by Alberto, 27. avgust 2013 41 45 Martin Satí: El Banquete: Full stomach by Mario, 27. avgust 2013 41 46 Martin Satí: El Banquete: Touching up by Alina, 27. avgust 2013 42 47 Martin Satí: El Banquete: Exhaustion by Juanlu, 27. avgust 2013 48 Martin Satí:
El Banquete: Caricature by Martin, 27. avgust 2013 42
49 Amelia Fais Harnas: Hedy Lamarr, rdeče vino na tekstil, 50 cm × 46 cm, 2014 43 50 Amelia Fais Harnas: Trump, serija Drunk Politics, rdeče vino na papir 20 cm × 25
cm, 2016 43
51 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014 44 52 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014 44 53 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015 45 54 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015 45 55 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate
Werble Gallery, New York, 2015 46
56 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate
Werble Gallery, New York: 2015 46
57 Emilie Möri: serija Explosive, 2015 47
58 Sarah Illenberger: Pina Colada, digitalni tisk, 40 cm × 60 cm, 2015 48 59 Sarah Illenberger: Salatkleid, digitalni tisk, 90 cm × 130 cm, 2015 48 60 Giorgio Cravero: serija Product, fotografija, 2016 49 61 Vanessa McKeown: Good gone bad, fotografija, 2016 50 62 Vanessa McKeown: Fruloons & vegaloons, fotografija, 2016 50 63 Lernert & Sander: Cubes, poster 52 cm × 42 cm 51
64 Sam Kaplan: Food, digitalni tisk, neznano leto 52
11
Kazalo grafov
Graf 1 Vzgojiteljice: delovna doba 55
Graf 2 Vzgojiteljice: spol 55
Graf 3 Vzgojiteljice: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano? 56
Graf 4 Vzgojiteljice: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano
kot medij? 57
Graf 5 Vzgojiteljice: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri
pouku? 57
Graf 6 Učitelji RP: Delovna doba 59
Graf 7 Učitelji RP: Spol 59
Graf 8 Učitelji RP: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano? 60
Graf 9 Učitelji RP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja
pouku? 61
Graf 10 Profesorji LUM: Spol 62
Graf 11 Profesorji LUM: Delovna doba 62
Graf 12 Profesorji LUM: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano? 63
Graf 13 Profesorji LUM: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega
ustvarjanja pri pouku? 65
Graf 14 Študenti LP: Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano 66
Graf 15 Študenti LP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri
pisanju svojih učnih priprav? 67
Graf 16 Starši: Skupni mesečni dohodek v gospodinjstvu 68 Graf 17 Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji
LUM) 69
Graf 18 Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in
profesorji LUM) 70
Graf 19 Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji
LUM) 71
Graf 20 Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega ustvarjanja? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in
profesorji LUM) 73
Graf 21 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? in Ali bi odobravali 2. likovno nalogo (Primerjava odobravanja posamezne likovne naloge več profilov: študent/ka,
vzgojiteljica, učitelj/ica RP in profesor/ica LUM) 76
12
Kazalo tabel
Tabela 1 Vzgojiteljice: Kakšna je vaša izobrazba? 55
Tabela 2 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 56 Tabela 3 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 56 Tabela 4 Vzgojiteljice: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano
v namen likovnega ustvarjanja? 57
Tabela 5 Vzgojiteljice: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane
kot medija pri likovnem ustvarjanju? 58
Tabela 6 Vzgojiteljice: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 58
Tabela 7 Učitelji RP: Kakšna je vaša izobrazba? 59
Tabela 8 Učitelji RP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 60 Tabela 9 Učitelji RP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 60 Tabela 10 Učitelji RP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano
kot medij? 61
Tabela 11 Učitelji RP: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano
v namen likovnega ustvarjanja? 61
Tabela 12 Učitelji RP: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot
medija pri likovnem ustvarjanju? 62
Tabela 13 Učitelji RP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 62
Tabela 14 Profesorji LUM: Kakšna je vaša izobrazba? 63
Tabela 15 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 63 Tabela 16 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 64 Tabela 17 Profesorji LUM: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil
hrano kot medij? 64
Tabela 18 Profesorji LUM: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano
kot medij? 64
Tabela 19 Profesorji LUM: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate
hrano v namen likovnega ustvarjanja? 64
Tabela 20 Profesorji LUM: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe
hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju? 65
Tabela 21 Profesorji LUM: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 65
Tabela 22 Študenti LP: Spol? 66
Tabela 23 Študenti LP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 66 Tabela 24 Študenti LP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 66 Tabela 25 Študenti LP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil
hrano kot medij? 67
Tabela 26 Študenti LP: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot
medij? 67
13
Tabela 27 Študenti LP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 67
Tabela 28 Starši: Izobrazba. 68
Tabela 29 Starši: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. 68 Tabela 30 Primerjava odgovorov na vprašanja: »Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?« in »Katero hrano ste že uporabljali pri pouku?«
(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji
LUM) 72
Tabela 31 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov:
šudenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM) 74 Tabela 32 Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov:
študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM) 75 Tabela 33 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
(Primerjava rezultatov glede na delovno dobo vzgojiteljic in učiteljev RP) 76 Tabela 34 Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?
(Primerjava rezultatov profesorjev likovne umetnosti glede na njihovo izobrazbo) 77 Tabela 35 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov profesorjev likovne umetnosti glede na delovno dobo) 77 Tabela 36 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihovo izobrazbo) 78 Tabela 37 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihov skupen mesečni
dohodek) 78
14
Uvod
Vključevanje hrane v likovno izražanje bi lahko zaradi multisenzoričnega likovnega ustvarjanja označili kot prednost, saj tako krepimo čute za tip, vonj, vid in okus, spoznavamo različne oblike, teksture in barve. Prednost je, da je naravna in organska, v nasprotju s tistimi, ki jih lahko kupimo v trgovinah (Canvass, 2015).
Verjetno se pojavlja dilema uporabe hrane tudi na kakšen način bi jo uporabili. Če jo uporabimo kot motiv, jo z opazovanjem naslikamo, če jo uporabimo kot pripomoček, lahko z njo slikamo, če kot material, hrano nizamo na podlago. Swin in Freeman v Should food be used as learning materials? (b.d.) govori o konkretni likovni nalogi, ko so v vrtcu slikali s prsti s pudingom. Ko je sin prišel domov se je med kosilom začel igrati s hrano in kljub maminim opozorilom ni nehal, češ da to počnejo tudi v vrtcu.
Vzgojiteljica Shannon se je zagovarjala, da vsi triletniki dajejo prste v usta in zato namesto strupenih barv za slikanje iz varnostnih razlogov uporablja puding. Mati se s tem ni strinjala in pojasnila da prihaja iz revne družine in je zanjo zavržena hrana žalitev (Swim, T., Freeman, R., M.A. idr., b.d.).
Učiteljica Lisa Murphy v svoj učni načrt vključuje ustvarjanje s hrano: kolaž iz barvnih testenin, slikanje s pudingom s pomočjo stopal, ustvarjanje tridimenzionalnih slik z metanjem pobarvane koruze in ustvarjanje s špageti, ki so idealni za arhitekturne zasnove in podobni primeri. Omenja, da je uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja lahko razumljena napačno, za nekatere kulture kot žalitev, sopomenka za zavrženo hrano in je lahko v kontrastu z ozaveščanjem učencev o pomembnosti nezavržene hrane in s tem, da se s hrano ne igramo ter z dejstvom, da veliko družin živi z minimalnimi dohodki in si težje privošči hrano (Murphy, 2006). Vendar Deborah J.
Stewart (b.d.) zagovarja ustvarjanje s hrano v predšolskem obdobju, saj predšolski otroci še niso sposobni prevzeti polne odgovornosti okoljske problematike zavržene hrane in je za njihov razvoj manj pomembna od dejstva, da z raziskovanjem, tipanjem, okušanjem, vohanjem in igro s hrano dobijo nove izkušnje. Omenja tudi pomembnost odprtih možnosti za otroke; če bomo otrokom vcepili razmišljanje, da je hrana namenjena samo za prehranjevanje, jim bomo odvzeli svobodo izražanja, razmišljanja.
Navaja primer, da je morda v otroku potencial, da med igro s koruzo dobi idejo, ki jo lahko razvije kot znanstvenik, ki pa jo v primeru, da bi mu igro s hrano prepovedali nikoli nebi dobil. Navaja tudi, da absolutno ni enaka izkušnja za otroka izdelovanje odtisov jabolk kot izdelovanje odtisov gob v obliki jabolk.
Dileme v razmislek zaposlenim, ki poučujejo likovno umetnost:
- sem kdaj uporabljal/-a hrano v namene likovnega izražanja?
- sem kdaj rekel/-la kakšnemu otroku, naj se neha igrati s hrano?
- sem kdaj prosil/-a otroka, naj poje do konca da hrana ne bo šla v smeti? (Swim, T., Freeman, R., M.A. in Ph.D., b.d.)
15
Teoretični del
Teoretični del magistrskega dela vsebuje raziskovanje odnosa človeka do hrane, posledično problematiko zavržene hrane in s tem povezane projekte vzgojno- izobraževalnih ustanov. Podala sem nekaj primerov likovnih nalog, ki kot medij ali pripomoček vključujejo hrano. Nekateri hrano vključujejo v svoja dela z namenom, da poudarijo okoljsko problematiko pomanjkanja hrane na enem in zavrženo hrano na drugem koncu sveta, drugi likovni umetniki hrano vključujejo zgolj kot likovno zanimivo s stališča barv, oblik in jih nizajo v zanimiva zaporedja ter jo fotografirajo. V magistrskem delu sledi pregled nekaj naključno izbranih.
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja
Odnos do hrane in projekti vzgojno-izobraževalnih ustanov
Barlič Magajna v monografiji z naslovom Koliko hrane zavržemo? (Raspor, 2014) v spremnem govoru omenja pomembno dejstvo, da na svetu šestina prebivalstva doživlja lakoto, to je več kot milijarda ljudi, medtem ko se vsako leto zavrže 1,3 milijarde ton živil, od tega ogromni delež še uporabne in nedotaknjene hrane. Od leta 1979 naprej 16.
oktobra vsako leto praznujemo svetovni dan hrane. Raspor (2014) opozarja na dejstvo, da se v svetu, ki je na eni strani pravno urejen, kjer se govori o morali in etiki, pojavlja največja dilema – količina zavržene hrane, ki vsekakor ni etična in moralna v primerjavi z lakoto na drugi strani. Problem zavržene hrane ni le zaradi etičnega vidika ampak tudi zaradi okoljskega problema obremenjevanja tal in vodá med predelavo ter zaradi porabe energije in energentov med proizvodnjo, distribucijo in pripravo hrane.
Proti temu se organizacije borijo z dogodki in konferencami. Pomembno je ozaveščanje v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju o načinih zmanjšanja nastajanja zavržene hrane. To lahko dosežemo z načrtovanjem nakupov živil, s sprotnim preverjanjem trajanja živil, z ustreznim vzdrževanjem hladilnika in s shranjevanjem hrane skladno z navodili na embalaži, z vzdrževanjem kontrole vsebine hladilnika, s serviranjem manjših obrokov, ki jih po potrebi dodajamo, s ponovno uporabo ostankov hrane v novi jedi ali s shranjevanjem preostanka hrane v zamrzovalniku. Cilj evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika je do leta 2025 zmanjšati količino zavržene hrane za 30%, kar bodo dosegli tudi z aktiviranjem vseh izobraževalnih institucij. Po ocenah strokovnjakov bi lahko zmanjšali količino odpadkov za trikrat, zato Evropska komisija skuša z akcijo Stop Food Waste spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju z živili. Evropska zakonodaja je osredotočena na področje recikliranja in ponovne uporabe. K prekomerni količini odpadkov mnogo pripomorejo tudi bolnišnice, šole in drugi javni zavodi, ki naročajo več hrane kot jo porabijo (Raspor, 2014).
V Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, približno 72 kilogramov na prebivalca, po nekaterih podatkih še 10 kilogramov več. Na svetovni ravni ljudje zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane na leto (Šulin, 2016). Tema nekaterih osnovnih šol je odgovorno ravnanje s hrano in ustrezna uporaba odpadne hrane. Odgovorno s hrano! je mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih šol sodelujejo tudi Eko šole iz
16
Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške (Odgovorno s hrano, 2015). Kot osnova za nadaljevanje dela so med cilji predšolske vzgoje v kurikulumu za vrtce zapisali razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje (Zakon o vrtcih, 1996). Zakon o osnovni šoli (2011) vsebuje cilj odgovornost do svojega zdravja ter do naravnega in družbenega okolja, ki je lahko osnova za ozaveščanje glede zavržene hrane. V prvi triadi pri predmetu spoznavanje okolja in v drugi in tretji triadi v sklopu naravoslovja, biologije, kemije, fizike, gospodinjstva ter tehnike in tehnologije. V gimnazijskem programu bi lahko novo miselnost in veščine posredovali v sklopu Zakona o gimnazijah (2017), kjer je zapisano, da mora gimnazija vzbujati zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno znanje v sklopu biologije, kemije ali družboslovnih predmetov. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2017) omenja, da je izobraževanje trajnostni razvoj in vzbujanje zavesti o odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje. Triletni poklicni programi ne vsebujejo ciljev, ki bi sovpadali z miselnostjo o zmanjšanju zavržene hrane (Raspor, 2014).
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja v osnovnih šolah
2. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli omenja, da ima učenec v šoli pravico, da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje in da ima omogočeno, da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo. Iz tega lahko sklepamo, da v primeru, da gre pri otroku za spoštljiv odnos do posamezne vrste hrane, za ugovor vesti v skladu s kulturo, v kateri je bil vzgojen, hrane ne bomo mogli uporabiti v namen likovnega ustvarjanja, vsaj ne ob prisotnosti tega učenca. Tudi pravica učenca, da se lahko svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole je del 2. člena in je zanimiv za omenjeno tematiko. 25. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli omenja, da mora osnovna šola poskrbeti za varnost učencev (Zakon o osnovni šoli, 1996), kar bi v primeru uporabe na primer pudinga za slikanje teksturirane slike namesto akrilnih barv, ki v primeru zaužitja niso varne, bilo omogočeno.
Uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja je lahko izvedena pri likovnem pouku, v kolikor vodstvo šole to konkretno ne prepoveduje ali omejuje. Prednosti uporabe hrane v likovnem ustvarjanju so, da je organska, naravna in posledično varna (Canvass, 2015), vendar se pojavlja dilema, ali je to etično, saj naj bi se hrano uporabljalo zgolj v namen prehranjevanja (Swim, T., Freeman, R., M.A. in Ph.D., b.d.). Na spletnih straneh različnih vrtcev nisem zasledila nobenih omejitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja, le pravila, da se s hrano ni dovoljeno igrati. 95. člen Zakona o osnovni šoli (2011) zapoveduje, da mora učitelj poznati zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo in njihovih starših, kar opozarja na nujnost spoštovanja navad različnih kultur. Lisa Murphy (2006) omenja, da mora učitelj spoštovati različne kulture družin iz katerih izhajajo učenci in navaja konkreten primer učenca Azijca, kjer mora učitelj spoštovati azijsko kulturo in se vzdržati uporabe riža v namen likovnega ustvarjanja, v kolikor se s tem ne strinja. Prav tako pomembno je spoštovati načela staršev tistih učencev, ki imajo manj dohodkov in se z vključevanjem hrane v likovno ustvarjanje ne strinjajo.
17
Nasveti Lise Murphy (2006) vsem učiteljem, ki imajo namen uporabljati hrano med likovnim ustvarjanjem:
- Pred uporabo hrane se mora učitelj prepričati, da v razredu ni učenca, ki izhaja iz družine, kjer naslednji obrok ni zagotovljen, sicer se mora o tem z njimi pogovoriti.
- O uporabi hrane mora učitelj odločati sam in se znati zagovarjati v primeru nestrinjanja.
- Pripravljen mora biti na vsaj enega starša, ki nasprotuje uporabi hrane v likovnem izražanju. Ob tem mora razmisliti, ali bo ob vsakem nasprotovanju zamenjal učno pripravo in si s tem ustvaril še več dela in obenem zanikal svoje razmišljanje ali bo vztrajal.
- Preveriti mora, če ima kdo od učencev alergijo na kakšno hrano in mu zamenjati z nečim podobnim.
- Spoštovati mora religiozna stališča posameznih učencev.
- Spoštovati mora različne kulture, ki prepovedujejo uporabo določenega živila.
- Preveriti mora šolski kurikulum in učni načrt.
Likovno ustvarjanje s hrano omogoča medpredmetne povezave likovnega pouka z gospodinjstvom in biologijo (Canvass, 2015). Bruno Munari je že proti koncu prejšnjega stoletja sam predlagal hrano za tisk in poudarjal, kako ustvarjanje s hrano povezuje dve generaciji, starše z otroki oziroma učitelje z učenci. Omenja, da med likovnim ustvarjanjem ni odličen samo krompir, ampak tudi radič, rože, paprike, zelje, paradižnik, solata in tako naprej (Artbook, b.d.).
1 Bruno Munari: Roses in the salad
18
Bea Tomšič Amon omenja svoje obdobje ustvarjanja s hrano v času sodelovanja z otroki s posebnimi potrebami, predvsem s slepimi in slabovidnimi. Poudarja pomembnost likovnega ustvarjanja s hrano pri omenjeni skupini ljudi, saj jim je odvzet čut vida in imajo zato izostrena druga čutila.
2 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, sol in tuš, 12 cm × 12 cm, 2015
3 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, kurkuma, 12 cm × 12 cm, 2015
19
Likovne naloge z uporabo hrane pri predmetu likovna umetnost
V učnem načrtu za likovno umetnost (Kocjančič, 2011) lahko najdemo nekaj operativnih ciljev, ki bi lahko predstavljali osnovo za načrtovanje likovnih nalog z vključevanjem hrane. Podala bom primere z likovno nalogo z motivom in tehniko.
Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje:
1. razred:
- operativni cilj: slikajo s tekočimi in trdimi slikarskimi materiali na različne slikarske podlage,
- likovna naloga: slikanje motiva z upoštevanjem mešanja sekundarnih barv, - opis likovne tehnike: slikanje s perjem in konico korenja na bel risalni list,
tkanino in na lesene plošče,
- likovni materiali: korenje (perje in gomolj), bel risalni list, tkanina, lesene plošče.
2. razred:
- operativni cilj: ob likovnih delih, likovnih izdelkih učencev ter ob zgledih iz narave in okolja spoznavajo likovne pojme, povezane z risanjem,
- likovna naloga: risanje proste risbe ob spremljavi glasbe z upoštevanjem različnih vrst linij,
- opis likovne tehnike: risanje z uporabo v tuš namočenih surovih špagetov, - likovni materiali: špageti, tuš, karton.
3. razred
- operativni cilj: izkustveno mešajo barve in z njimi naslikajo sliko,
- likovna naloga: slikanje motiva z upoštevanjem izkustvenega mešanja barv, - opis likovne tehnike: slikanje s čopiči iz barv, narejenih iz zmlete rdeče pese,
špinače, peteršilja, kurkume,
- likovni materiali: čopič, trd papir, rdeča pesa, špinača, peteršilj in kurkuma.
4. razred
- operativni cilj: razvijajo motorično spretnost in občutek pri delu z različnimi materiali in pripomočki za izražanje v tridimenzionalnem prostoru,
- likovna naloga: izdelava kalupa in odlitka,
- opis likovne tehnike: uporaba cvetače za izdelavo kalupa, - likovni materiali: cvetača, mavec.
5. razred
- operativni cilj: izvedejo kolaž,
- likovna naloga: izdelava kolaža z upoštevanjem asimetrije in uporabo sorodnih barv,
- opis likovne tehnike: izdelava lepljenke z zeljnimi listi, - likovni materiali: karton, zeljni listi, lepilo.
20 6, razred
- operativni cilj: razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju v
tridimenzionalnem prostoru in s tem negujejo individualni likovni izraz, - likovna naloga: izdelava polne plastike,
- opis likovne tehnike: oblikovanje štruce kruha s primernim kiparskim orodjem,
- likovni materiali: star kruh, nož, pinceta.
7, razred slik
- operativni cilj: načrtujejo arhitekturni objekt z dodajanjem ali odvzemanjem delov,
- likovna naloga: izdelava makete z upoštevanjem dodajanja in odvzemanja, - opis likovne tehnike: lepljenje bombonov v smiselno celoto,
- likovni materiali: različni bomboni, lepilo, zobotrebci, trda podlaga.
8. razred
- operativni cilj: spoznavajo pojme, povezane z različnimi načini izražanja na ploskvi,
- likovna naloga: slikanje s kavo z upoštevanjem vsaj dveh prostorskih ključev,
- opis likovne tehnike: slikanje s čopičem, pomočenim v kavo, - likovni materiali: kava, trši karton.
9. razred
- operativni cilj: spoznavajo pojme, povezane z različnimi načini izražanja v prostoru,
- likovna naloga: postavi kompozicijo z upoštevanjem zračne perspektive in ustvari fotografijo,
- opis likovne tehnike: fotografiranje postavljene kompozicije različne hrane z učinkom krajine,
- likovni materiali: sadje različnih barv; jabolka, hruške, slive, banane, melone, lubenica, češnje, limone, limete, fotoaparat, bela ali modra podlaga in ozadje.
21
Primeri likovnega ustvarjanja s hrano v osnovni šoli
4 Odtisi polovic paprike, namočene v barvo.
5 Valjanje koruze, namočene v barvo.
22
6 Slikanje z ananasom.
7 Slikanje z malinami.
8 Odtiskovanje radiča.
9 Slika puščanje sledi kuhanih špagetov, namočenih v barvo.
10 Odtiskovanje polovic sadja.
11 Odtiskovanje polovic zelja.
23
12 Slikanje z začimbami: muškatni orešček, mleta paprika, cimet, itn.
13 Slikanje z borovnicami.
24
Hrana v likovni umetnosti v zgodovini
Hrana se je v zgodovini likovne umetnosti pogostokrat pojavljala kot motiv. V slikarstvu se je kot poglavitna tehnika do 16. stoletja pojavljala jajčna tempera, ki so jo ob izumu nadomestile oljne barve. Postopek pridobivanja jajčne tempere: z dlanjo osušen rumenjak izlijemo iz ovoja, dodamo žličko vode in premešamo, da dobimo homogeno zmes. Po želji dodamo žličko lanenega olja in nekaj kapljic brezbarvnega kisa, ki deluje kot konzervans. Želeno barvo dobimo s postopnim in premišljenim dodajanjem pigmenta. Barvo je potrebno hraniti v hladilniku in je uporabna en teden.
Zaradi lastnosti tehnike je potrebno barvo nanašati v tankih slojih (Učbeniki, 2016).
14 Giuseppe Arcimboldo: Poletje, olje na platnu, 67 cm × 51 cm, 1563, Kunsthistorisches Muzej, Dunaj, Avstrija
15 Caravaggio: Košara s sadjem, olje na platnu, 46 cm × 64,5 cm, 1599, knjižnica Ambrosiana Milano.
25
Hrana kot medij v sodobni umetnosti
V sodobni umetnosti se pogosto pojavljajo projekti, performansi, kjer združujejo kuhanje hrane in umetnost. Hrana se pojavlja tudi v vlogi mediatorja z namenom zbliževanja obiskovalcev galerije, ki s svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem spreminjajo videz in prvotno postavitev razstave. Pojavlja se tudi kot najpreprostejši način zbliževanja neznancev po svetu, umetnikov z obiskovalci galerije in služi kot lažji način za odpiranje debat glede kompleksnejših tematik. Konkreten primer je performans Enemy kitchen, ki ga je izvedel Michael Rakowitz leta 2007, ko je kuhal s povabljenimi in medtem odpiral debate glede političnih vprašanj na temo vojne v Iraku v povezavi z Ameriko (Schmitt, b.d.).
Okoljska problematika, hrana kot likovno zanimiv medij zaradi teksture, barve in oblike, življenje malih ljudi, ravnanje ljudi z živalmi, lakota po nekaterih delih sveta, zavržena hrana, minljivost hrane, gnitje, razkrajanje in s tem povezana pomembnost slehernega trenutka in posebni efekti fotografiranja hrane so najpogostejše tematike, ki jih likovni umetniki vključujejo v svoje delo.
Sander Volkskrant ustvarja v duhu občudovanja hrane in jo v skladu s tem tudi fotografira in ustvari trajno podobo, ki ni minljiva. Ukvarja se z zaporedjem, barvo in teksturo (Demilked, 2010). V nasprotju z njim umetniki Dieter Roth, Zoe Leonard in Jennifer Rubell v svoja likovna dela ne vključujejo hrane z namenom, da bi jo ohranili trajno v njeni najlepši podobi, ampak jo namerno pustijo gniti, razkrajati ali izginjati, saj s tem njihovo likovno delo spreminja svojo podobo (Breukel, 2011; Martin, 2013;
Demilked, 2010; Goldstein, 2013; Leonard, b.d. in E., T., 2015). Britanny Wright ustvarja kombinacijo obojega, saj v fotografiji ustavi trenutek spreminjanja živila in zabeleži celoten proces gnitja, razkrajanja ali na kakršen koli drugačen način spreminjanja določene vrste hrane, ki jo niza v zaporedja (Sieruputowski, 2015).
Thomas Rentmeister razmišlja ravno nasprotno kot oblikovalca Gosia in Tomek Rygalik. Slednja sta ustvarila mize iz posušenih kosov kruha v obliki baget, ki so bile iz trgovin namenjene na smetišče in s tem želela pozvati ljudi k pogovoru glede tematike zavržene hrane (Rygalik T. in G., b.d.). Od 8. novembra do 12. novembra 2016 se je v galeriji Improper Walls na Dunaju odvijala štiridnevna razstava Unwasted. Zero Food Waste Gallery je z različnimi sklopi na temo zavržene hrane obsegala globalen problem tako na ravni celotnega sveta kot tudi na ravni posameznega gospodinjstva. Organizirali so razstave, instalacije, pogovore in interaktivne učne vsebine (Improper Walls b.d.).
Temu nasprotuje Thomas Rentmeister z mnenjem, da naloga umetnosti ni sporočanje problematike glede odpadne hrane in poziv ljudi k razmišljanju o tem ampak mora umetnost govoriti sama zase. Rentmeister vso hrano, ki jo uporabi ob svojem razstavljanju, kasneje zavrže, saj je opravila svoj namen in se mu zdi neuporabna (Conversation with artist Thomas Rentmeister, b.d.).
26
Marta Minujín
Argentinska konceptualna umetnica Marta Minujín je pionirka happeningov, performansov in videov.
Večkrat je za navdih ali osnovo svojega likovnega dela uporabila zgodovinsko pomembna dela, največkrat klasične grške skulpture, na primer kip Venere iz sira. Minujín je prekrila Obelisk v Buenos Airesu s sladoledom, trije kolegi pa so ga polizali (Guggenheim, b.d.).
16 Marta Minujín: Sladki Obelisk, obelisk, sladoled, 1965
Dieter Roth
Dieter Roth je eden prvih umetnikov, ki so začeli ustvarjati knjigo umetnika. Vanjo je zapisoval poezijo, časopisne članke, geometrijske oblike in podobno. Za osnovo svojih kiparskih del uporablja plastiko ali druge cenejše materiale in jih nadgrajuje s sirom, čokolado, klobasami, sadjem, zelenjavo, mastjo, maslom in drugimi živili, ki jih pritiska ob podlago. Delo avtorja Roth, Portrait of the Artist as a Birdseed Bust, je narejeno iz čokolade in ptičje hrane.
Avtor si je želel delo postaviti na vrt. Kuratorka Sarah Suzuki omenja, da dela avtorja Roth, ki so v lasti zasebnih zbirateljev, nekateri neprimerno hranijo in ob tem poudarja problematiko primernega skladiščenja likovnih del (Goldstein, 2013).
17 Dieter Roth: Small Island, omet, ostanki hrane, papir, olje, na lesu, 37 cm × 30 cm × 6 cm, 1968
18 Dieter Roth: P.O.TH.A.A.VFB, ptičja hrana in čokolada, 1968
27
Victor Grippo
Kemik Victor Grippo je leta 1991 razstavljal krompir, preko katerega je napeljal elektriko in dokazal, da ima krompir potencial za prevajanje elektrike, kot tudi nekatera ostala zelenjava in sadje. Krompir je izbral zato, ker naj bi bila hrana revežev in ga v tem primeru poveličal v živilo, ki prinaša dobiček (Irving, 2007).
19 Victor Grippo: Umetnikovo kosilo, instalacija, Camden Arts Centre, 1991
Anamarija Šmajdek
Akademski kiparki Anamariji Šmajdek je pomemben stik z gledalcem, ki fizično poseže v prostor razstave in postane aktiven del postavitve.
20 Anamarija Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 1992
28
Janine Antoni
Kiparka Janine Antoni se igra z igro resnosti in neresnosti, saj resen, historičen moment portreta ustvarja z za tiste čase neprimernim materialom. Ukvarja se z minljivimi materiali, konkretno to delo je narejeno eno iz čokolade, drugo iz mila. Idejo za to je avtorica dobila ob vprašanju, kdaj smo najbolj sami, kdaj smo najbolj mi. Po njeno je odgovor pod tušem in ko jemo in prišla do zamisli glede izbire materiala: čokolada in milo. Barva v teh likovnih delih nima pomena, pomen ima uporabnost, simbolika materialov in njihova minljivost. Prvi kip iz čokolade je prelizala, z avtoportretom iz mila pa se je skupaj kopala, tako sta izgubila detajle (Art 21 years, 2011).
21 Janine Antoni: Lick and Lather, avtoportret, čokolada in milo, 1993-94
29
Zoe Leonard
Kiparka Zoe Leonard je ustvarila serijo del Neimenovano, kjer je razstavljala nagnito in zašito sadje. Ukvarja se z vprašanji o minljivosti, spremembah in vznemirjenju ob misli na to, da ob naslednjem obisku galerije njena dela ne bodo enaka kot ta trenutek. V njenem konkretnem delu je res tako. Je pa to tudi resnica umetnosti, umetniškega ustvarjanja in likovnih del, da kljub temu, da je likovno delo enako, ga bomo lahko popolnoma drugače doživeli, če bi si ga ogledali v drugem času. Ne spremeni se likovno delo, ampak se spremeni gledalec (Leonard, b.d.).
22 Zoe Leonard: Untitled (detajl),1999-2000. The Baltimore Museum of Art
30
Thomas Rentmeister
Kipar Thomas Rentmeister je bil profesor na Univerzi umetnosti v Berlinu, zdaj poučuje na Univerzi vizualnih umetnosti v Braunschweigu. Vprašanja o hrani mu niso prioriteta, bolj se ukvarja z efekti, ki jih ponujajo različni materiali. Kot omenja, bi lahko Nutelo zamenjal s poliestrom, a to nebi imelo enakega učinka. Njegov namen je razstavljanje na različnih lokacijah. Naloga hrane je s tem izpolnjena zato po razstavljanju ves material zavrže, saj po njegovem mnenju ni več uporaben. Hrano zavrže brez slabe vesti, saj jo primerja s količino hrane, ki se v svetu zavrže vsak dan. Je zagovornik larpurlartizma, saj naloga umetnosti ni sporočanje ljudem glede količine zavržene hrane, ampak mora umetnost govoriti sama zase (Conversation with artist Thomas Rentmeister, 2016).
23 Thomas Rentmeister, brez naslova, sol, cca. 30 cm × 250 cm × 250 cm, 2000 24 Thomas Rentmeister, brez naslova, Nutella, 25 cm × 270 cm × 180 cm, 2000
25 Thomas Rentmeister: Potato chips, 70 cm × 500 cm × 250 cm, 2007 Museum für Moderne Kunst, Frankfurt am Main, Photo: Bernd Borchardt
31
Jeph Gurecka
26 Jeph Gurecka: Memento Mori, lobanje iz kruha, 457 cm × 305 cm, 2005, zbirka Futura Galerije in Castle Trebesice, Praga, Češka
32
Dimitri Tsykalov
Ruski kipar in fotograf Dimitri Tsykalov skozi likovno umetnost raziskuje človeštvo.
Hrano uporablja simbolično, saj je mnenja, da je krhka in minljiva kot ljudje. Ustvarja fotografije modelov s svežim mesom in s tem opozarja na okoljsko problematiko glede človeškega ravnanja z živalmi ter prehrambno problematiko ostajanja hrane na enem in lakote na drugem koncu sveta (Moore, 2013).
27 Dimitri Tsykalov: Kamikaze I, serija Meat, digitalni tisk, 180 cm × 140 cm, 2007
33
Şakir Gökçebag
Turški fotograf in ilustrator Şakir Gökçebag ustvarja in fotografira likovno zanimive geometrizirane kompozicije z narezano zelenjavo na različne kose. Fotografij nikoli ne obdela digitalno (Walker, b.d.).
28 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 29 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 30 Şakir Gökçebag: WM Slice, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2008 31 Şakir Gökçebag: WM, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007
34
Jennifer Rubell
Sprva je Jennifer Rubell doštudirala na področju umetnosti, nato pa še kot kuharica.
Zdaj združuje znanje obojega. Njeno razumevanje hrane je del umetnosti. Verjame v trajnost objektov in s tem se ji postavljajo vprašanja o tem, kako funkcionira hrana v umetnosti glede obstojnosti, trajnosti in ali trajen objekt dominira nad instalacijo s hrano (Breukel, 2011). Ustvarja likovna dela, ki jih ljudje lahko pojejo. Hrano poveličuje, jo olepša in doda vrednost. Vedno ji je bilo zanimivo ustvarjati dela, ki so minljiva a se glede problematike zavržene hrane ni nikoli obremenjevala. Zanimivo ji je, da umetnost vpliva na hrano in da hrana vpliva na umetnost, pri čemer ima v mislih vrhunske kuharje, ki pripravljajo vizualno zanimive postavitve in kompozicije krožnikov. Jennifer Rubell je to nadgradila in združila svoja znanja v izvajanje performansov (Martin, 2013).
35
32 Jennifer Rubell: Icons, performans, fotografija, 22.april 2010
V performansu Icons je pripravila več različnih kotičkov, kjer so morali obiskovalci sodelovati. Prvi je bila prazna galerija, v kotu pa manjši prostor z zasajenim korenjem, kjer so si ga obiskovalci odtrgali in umili v za to pripravljenem čebru z vodo. V naslednjem prostoru so bila na steni ogromna platna, na njih pa montirane pipe. Iz njih so si lahko obiskovalci natočili Gin&Tonic, vodo, limonad, itn. Na eni od treh miz so bili kozarčki, na drugi čips in na tretji tube od slikarskih barv, napolnjene z različnimi namazi primernimi za čips. Sledil je galerijski prostor s prigrizki. Izdelala je kalup svojega obraza in sedem odlitkov iz sira, ki jih je namestila nad mizo polno krekerjev, na njih pa je kapljal sir, ki se je topil. Sledil je še ogromen prostor, namenjen glavni jedi, na koncu pa jih je pričakala še piňata.
36
Gosia in Tomek Rygalik
V studiu Rygalik sta se Gosia in Tomek Rygalik v sklopu dunajskega tedna dizajna odločila ustvariti mize iz starih, posušenih baget, ki so bile iz trgovin namenjene na smetišče. S tem delom človeško populacijo neposredno pozivata h pogovoru glede tematike zavržene hrane. V poziv so bile obiskovalcem na kruhovih mizah postrežene jedi iz kruha (Rygalik T. in G., b.d.).
33 Studio Rygalik: Baguette Tables, Vienna Design Week, 2011
37
Henry Hargreaves
Henry Hargreaves je bil, preden je postal fotograf, zaposlen v restavracijah. Bil je fasciniran nad tem, kako lahko spoznaš človeka že iz dejstva o tem kaj in tudi kako naroči hrano. Vse te povezave poskuša kot likovnik uporabiti v svojih fotografijah (Hargreaves, b.d.).
34 Henry Hargreaves: serija Food of the Rainbow, fotografija, 2011
38
Markus Jeschaunig
Markus Jeschaunig želi s svojimi likovnimi projekti opozoriti na zavrženo hrano. V ta namen je ustvaril instalacijo pred galerijo v Grazu leta 2012. Iz odpadnega kruha je ustvaril slavolok s ciničnim priokusom, saj imajo slavoloki navadno simboliko zmage in slave, v tem primeru pa kruh predstavlja simbol groze, ki je sinonim za dogajanje s hrano v razvitem svetu (Laurapenney, 2015).
35 Markus Jeschaunig: Arc de Triomphe, instalacija, kombinirani materiali: odpadni kruh, kovina, les, beton, , 2012, Graz
39
Alison Anselot
Fotografinja Alison Anselot je s fotografiranjem hrane z načrtovano postavitvijo v likovni seriji Pantone Food ustvarila barvno zanimive likovne rešitve. Ustvarja harmonične kompozicije hrane, ki temeljijo na sorodnih barvah, ne glede na to, ali bi bili okusi v primeru zaužitja kompatibilni ali ne. V seriji Cooking with Colors pa fotografira realne končne jedi, ki so užitne (Colón-Singh, 2013 in Durso, 2013).
36 Alison Anselot: Plate 201 C, serija Pantone Food, 2013 37 Alison Anselot: Plate 478 C, serija Pantone Food, 2013
Christopher Boffoli
Fotograf Christopher Boffoli je ustvaril serijo fotografij Big Apetites, kjer se ukvarja s tematiko o življenju malih ljudi v velikem svetu, tako tistih, ki ostanejo majhni za vedno kot tudi otrok, ki se morajo z drugačnimi proporci od odraslega znajti v svetu.
Christopher Boffoli občuduje barve in teksturo, ki ju primerno osvetljeno najraje fotografira od blizu (Boffoli, b.d.).
38 Christopher Boffoli: brez naslova, serija Big Apetites, 2013
40
Martin Satí
Grafični oblikovalec in ilustrator Martin Satí je želel realizirati kreativen projekt, ki povezuje študente s profesorji. El Banquete (Edwards, 2013) sestavljajo v vrste zloženi kozarčki. V njih so vsi izmenično dodajali sadje in zelenjavo. Namen je bil, da sodelovanje poteka sproščeno in da spominja na nedeljsko kosilo, kjer so vsi zbrani okrog mize, likovno delo pa nastaja spontano. Pomemben del projekta je sodelovanje in odvisnost od drugega. Likovno delo so dokumentirali z desetimi fotografijami, ki prikazujejo napredek (Edwards, 2013 in Satí, b.d.)
39 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40 Martin Satí: El Banquete: Preparation by Judit, 27. avgust 2013 41 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 42 Martin Satí: El Banquete: Positioning by Miguel, 27. avgust 2013
41
43 Martin Satí: El Banquete: Hunger by Escarlata, 27. avgust 2013 44 Martin Satí: El Banquete: Harmony by Alberto, 27. avgust 2013 45 Martin Satí: El Banquete: Full stomach by Mario, 27. avgust 2013
42
46 Martin Satí: El Banquete: Touching up by Alina, 27. avgust 2013 47 Martin Satí: El Banquete: Exhaustion by Juanlu, 27. avgust 2013 48 Martin Satí: El Banquete: Caricature by Martin, 27. avgust 2013
43
Amelia Fais Harnas
Slikarka Amelia Fais Harnas raziskuje različne medije, ki jih naključno najde v svojem vsakdanu. Skice in risbe iz serije Dinner Party iz leta 2014 je slikala na bombažno tkanino z vinom. Avtorica omenja močno obstojnost svojih likovnih del zaradi parafina, ki ga vsebuje vino, kar pripomore k obstojnosti barve. Svoja dela še dodatno utrdi z voskom in posebnim premazom, ki ščiti likovno delo pred soncem (Krylion 2018).
49 Amelia Fais Harnas: Hedy Lamarr, rdeče vino na tekstil, 50 cm × 46 cm, 2014
50 Amelia Fais Harnas: Trump, serija Drunk Politics, rdeče vino na papir 20 cm × 25 cm, 2016
44
Hikaru Cho
Namen teh likovnih del je zabavati ljudi s serijo likovnih del It's not what it seems, saj spreminja zunanjost izbrane hrane z realistično poslikavo, notranjost pa preseneti (Cho, b.d.).
51 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014
52 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014
45
Britanny Wright
Fotografinja Britanny Wright je v seriji FoodGradients z razvrščanjem različnih živil ustvarjala zanimive barvne prehode. Navdih so ji abstraktni umetniki. S svojimi likovnimi rešitvami želi sporočiti, da se moramo ljudje bolj zavedati, kaj jemo in začeti bolje opazovati način spreminjanja hrane (Moss, 2015). Fascinira jo minljivost hrane, zato se ukvarja s problematiko o grdem, gnilem živilu, ki ni dovolj lepo, da bi sodilo na trgovske police in s problematiko o miselnosti ljudi o obvezni vseprisotni popolnosti.
Ljudem želi približati svoje mnenje, da tudi malo nagnita banana ni grda ali neužitna (Banu, 2016).
53 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients,
2015
54 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015
46
Christopher Chiappa
Instalacija Christopherja Chiappa Fried Eggs v Kate Werble galeriji vsebuje 7000 ročno izdelanih jajc, pečenih na oko, ki naj bi bili za umetnika nekaj svetega, pozitivnega.
Avtorjev pogled na pečeno jajce na oko, ki ima po njegovem mnenju v osnovi potencial je, da jajce v namen prehranjevanja žrtvujemo, saj ubijemo zarodek v njem. V ta namen je želel prikazati boleč prizor, ki bi obiskovalca spominjal na nočno moro, grozljivko (Pogrebin, Sokol, 2015).
55 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate Werble Gallery, New York, 2015 56 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate Werble Gallery, New York: 2015
47
Emilie Möri
Fotografinja Emelie Möri je v seriji Explosive ustvarila ekspresivne fotografije z abstraktno interpretacijo posameznih portretov med metanjem moke v modele. S serijo Explosive želi poudariti interakcijo med človekom in hrano (Designboom, b.d.).
57 Emilie Möri: serija Explosive, 2015
48
Sarah Illenberger
Grafična oblikovalka in ilustratorka Sarah Illenberger v Berlinu ustvarja realistične forme hrane iz klasičnih, vsakdanjih stvari, jih fotografira in nato predstavlja na javnih prostorih ter prodaja (Illenberger, b.d.).
58 Sarah Illenberger: Pina Colada, digitalni tisk, 40 cm × 60 cm, 2015 59 Sarah Illenberger: Salatkleid, digitalni tisk, 90 cm × 130 cm, 2015
49
Giorgio Cravero
Za serijo fotografij Product je fotograf Giorgio Cravero dobil navdih iz svojega razmišljanja o naravi in njeni povezavi s človekovo naravo. Meni, da smo ljudje za naravo strup, saj smo po njegovem mnenju arogantni in egoistični zaradi nenehnega zastruplja zemlje in posledično sebe, namesto da bi naravi postali zvesti in jo začeli spoštovati (Areman, 2016).
60 Giorgio Cravero: serija Product, fotografija, 2016
50
Vanessa Mckeown
Serija Fruloons & vegaloons predstavlja nadrealistične fotografije sadja in zelenjave, ki jim je Vanessa McKeown odvzela nekatere dele in jih nadomestila z baloni in s tem poudarila humorno noto njenih likovnih del. Kombinira dva medija: hrano in predmete.
V seriji Good gone bad ustvarja izključno s hrano, kombinira zdravo prehrano s hitro prehrano ter ohranja humorni efekt njenih vizualno privlačnih in provokativnih fotografij (Maclean, 2015).
61 Vanessa McKeown: Good gone bad, fotografija, 2016 62 Vanessa McKeown: Fruloons & vegaloons, fotografija, 2016
51
Sander Volkskrant (Lernert & Sander)
Lernert in Sander večinoma sodelujeta z večjimi podjetji in jim oblikujeta reklamne plakate. Delo Cube je nastalo v sodelovanju s podjetjem, ki je potrebovalo dokumentarno fotografijo na temo hrana. Izdelala sta kocke velikosti 2,5 cm× 2,5 cm × 2,5 cm iz surove, nepredelane hrane in jih zložila v smiselno zaporedje (Demilked, 2010 in Lernert & Sander, b.d.).
63 Lernert & Sander: Cubes, poster 52 cm × 42 cm
Sam Kaplan
Sam Kaplan je fotograf, ki je, kot se opisuje, obseden z redom, zato ustvarja kompozicije, ki spominjajo na arhitekturne zasnove. Ustvarja iz piškotov, bonbonov in majhnih tortic in s tem daje hrani novo dimenzijo – arhitekturno. Fotografiranje hrane, postavljene po zakonitostih reda mu predstavlja izziv, saj se že po 15 minutah kompozicija lahko zaradi razgradnje popolnoma spremeni, zato je njegovo fotografiranje pod časovnim pritiskom (Melendez, 2014).
52
64 Sam Kaplan: Food, digitalni tisk, neznano leto
53
Empirični del
Opredelitev raziskovalnega problema
Raziskovalni problem obsega odkrivanje stališč ljudi različnih profilov glede uporabe hrane v likovni umetnosti, predvsem z namenom, da bi se učitelji, ki poučujejo likovno umetnost lažje odločali o vključevanju hrane kot likovnega medija, pripomočka v načrtovanje učnih procesov in ob pregledu likovnih del predstavljenih avtorjev ter idej učnih priprav z uporabo hrane glede na operativne cilje učnega načrta za likovno umetnost, dobili kakšno idejo ali le več samozavesti pri vključevanju živil v likovno ustvarjanje. Namen raziskovalne naloge je tudi, da bodo učitelji, ki se bodo odločili uporabiti hrano v namen likovnega izražanja pri pouku, lažje prepoznali, kdaj morajo ustvarjanje prekiniti ali ga sploh ne izvesti in v katerih primerih je zelo zaželeno. Na spletu je objavljenih nekaj izjav različnih ljudi glede uporabe hrane, vendar še ni raziskano, kakšne konkretne omejitve imajo strokovni delavci osnovnih šol in vrtcev glede vključevanja hrane v namen likovnega ustvarjanja niti ni raziskano, ali socialni status posameznika vpliva na mnenje glede strinjanja z uporabo hrane pri pouku.
Cilji raziskave, metoda raziskovanja in vzorec
Cilji raziskave:
Raziskati mnenja ljudi različnih profilov ljudi glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Ugotoviti, ali obstajajo razlike med mnenji ljudi različnih profilov glede uporabe hrane kot medija likovnega ustvarjanja, glede na stopnjo izobrazbe.
Opredeliti, ali s strani vodstva šole ali vrtcev obstajajo omejitve, namenjene strokovnim delavcem glede uporabe hrane kot medija med likovnim
ustvarjanjem.
Ugotoviti, kakšno mnenje imajo starši glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Raziskati razširjenost uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja med zaposlenimi v pedagoški stroki.
Na osnovi pregledane literature sem uporabila deskriptivno metodo. Za kvantitativno raziskavo sem izbrala tehniko anketa ter za izvedbo izdelala anketni vprašalnik. Vzorec, ki sem ga uporabila v raziskovalni nalogi je bil neslučajnostni namenski. Raziskava je bila izvedena prek interneta in je zajela 100 učiteljev/učiteljic (v nadaljevanju učiteljev) razrednega pouka, 100 vzgojiteljev/vzgojiteljic (v nadaljevanju vzgojiteljic), 30 profesorjev/profesoric (v nadaljevanju profesorjev) likovne umetnosti, 30 študentov/študentk (v nadaljevanju študentov) likovne pedagogike in 100 staršev predšolskih in šolskih otrok.
54
Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov
Veljavnost sem zagotovila tako, da sem raziskovala mnenja glede spornosti uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja samo tistih, ki poučujejo likovni pouk.
Objektivnost sem zagotovila z anketiranjem ob enakih pogojih ter z objektivno interpretacijo dobljenih rezultatov. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Kot instrument zbiranja podatkov sem uporabila metodo anketiranja v obliki strukturiranega vprašalnika. Raziskavo sem izvedla preko spleta.
Vire sem pregledala, podatke sistematizirala, kritično analizirala in predstavila aktualna spoznanja glede na izbrani problem magistrskega dela. Izvedba anketiranja je potekala od meseca januarja 2017 do meseca maja 2017. Anketiranci so bili seznanjeni z namenom, cilji raziskave ter možnostjo odklonitve. Pri delu sem upoštevala etična načela, saj sem omogočila prostovoljno sodelovanje v raziskovalnem procesu in možnost odstopa med reševanjem. Pred vključitvijo posameznikov v raziskavo sem jih seznanila z vsebino, namenom raziskave in njihovo vlogo v raziskavi ter jih ustrezno opozorila na obseg reševanja anketnega vprašalnika. Identiteto posameznikov, ki so sodelovali v anketi sem ustrezno zaščitila, spraševala sem samo tiste stvari, za katere menim, da vedo odgovor. Ob zaključku analize sem vse podatke, ki so jih anketirani podali ustrezno izbrisala. Za izvedbo sem uporabila kvantitativno tehniko zbiranja podatkov. Oddanih je bilo 100 anketnih vprašalnikov vzgojiteljicam in vzgojiteljem, 100 anketnih vprašalnikov učiteljem in učiteljicam razrednega pouka, 30 anketnih vprašalnikov profesorjem in profesoricam likovne umetnosti, 30 anketnih vprašalnikov študentom likovne pedagogike in 100 anketnih vprašalnikov staršem predšolskih ali osnovnošolskih otrok.
Realizacija vzorca:
- vzgojiteljic je bila 84%,
- učiteljev razrednega pouka 94%, - študentov likovne pedagogike 93,33%, - profesorjev likovne umetnosti 53,33% in - staršev 78%.
Od 360 poslanih anket sem prejela 300 popolno izpolnjenih anket, kar predstavlja 83,33% realizacijo vzorca vseh anketnih vprašalnikov. Sestavila sem štiri različne vprašalnike s ponavljajočimi, vsebinsko prilagojenimi vprašanji na podlagi želenih dobljenih ugotovitev glede na profil anketiranih. Vprašalnik za vzgojiteljice in učitelje razrednega pouka je vseboval 11 vprašanj, od tega je bilo 8 vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja kombiniranega tipa. Instrument je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop vprašanj je vseboval socialno demografske podatke.
Osredotočila sem se na spol, delovno dobo in stopnjo izobrazbe anketiranih. Drugi del je predstavljal vprašanja glede odobravanja, uporabe in pogostosti vključevanja hrane v namen likovnega ustvarjanja, glede opredelitve glede dveh konkretnih, opisanih likovnih nalog, glede poznavanja znanih likovnih ustvarjalcev, ki v svoje likovno izražanje vključujejo hrano, glede izkušnje prepovedi s strani vodstva šole oziroma vrtca in opredelitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
55
Vprašalnik za profesorje likovne umetnosti je vseboval 14 vprašanj, od tega je bilo 11 vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Zasnovan je enako kot vprašalnik za vzgojiteljice in učitelje razrednega pouka, le v drugem sklopu je bilo dodano vprašanje Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?. Vprašalnik za študente likovne pedagogike je vseboval 10 vprašanj, od tega je bilo 7 vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Vseboval je vprašanje o spolu, v večini sem se osredotočala na vprašanja glede odobravanja, uporabe in pogostosti vključevanja hrane v namen likovnega ustvarjanja, na opredelitev glede dveh likovnih nalog, poznavanja znanih likovnih ustvarjalcev, ki v svoje likovno ustvarjanje vključujejo hrano in lastno opredelitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. Vprašalnik za starše je vseboval tri vprašanja zaprtega tipa.
Rezultati in interpretacija podatkov
Vzgojitelj, vzgojiteljica
Graf 1 Vzgojiteljice: delovna doba
Graf 2 Vzgojiteljice: spol
Vsi anketirani vzgojitelji (N=84, p=100%), ki so sodelovali v anketi so ženskega spola.
Največ (f=39; p=46,4%) vzgojiteljic se je opredelilo, da ima 20 let delovne dobe ali več, najmanj (f=18; p=21,4%) pa 11-20 let delovne dobe. 27 anketiranih vzgojiteljic (p=32,2%) ima do 10 let delovne dobe.
Tabela 1 Vzgojiteljice: Kakšna je vaša izobrazba?
V večini so anketirane vzgojiteljice dokončale srednjo vzgojiteljsko šolo (f=37; p=44%) ali Pedagoško fakulteto smer predšolska vzgoja (f=40; p=47,6%), 2 sta odgovorili, da imata izobrazbo učitelja razrednega pouka (p=2,4%).
0-10 let
11-20 let 20 in
več let
Moški 0%
Ženski 100%
f p(%) srednja vzgojiteljska šola 37 44 fakulteta: predšolska vzgoja 40 47,6
učitelj razrednega pouka 2 2,4 drugo 5 6
N 84
56
Graf 3 Vzgojiteljice: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?
Največ odobravanja so profesorji likovne umetnosti izkazali pri uporabi moke (f=72;
p=85,7%), najmanj pa pri uporabi cvetače (f=6; p=7,1%). Med zadržki glede uporabe jajc je razlog salmonela, glede uporabe kruha so vzgojiteljice skeptične zaradi možnosti, da bi učenci po taki nalogi vsakodnevno iz kruha izvajali likovne rešitve, glede uporabe čokolade pa jih je nekaj mnenja, da bi se jo več pojedlo kot ustvarjalo.
Tabela 2 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?
Tabela predstavlja odobravanje izvedbe 1. likovne naloge: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki. V večini vzgojiteljice izvedbe likovne naloge ne odobravajo (f=27; p=58,7%).
Tabela 3 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?
Tabela predstavlja odobravanje izvedbe 2. likovne naloge: enaka kot prva, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij.
Odobravanje je večinsko (f=28; p=63,6%). Iz obeh tabel lahko sklepamo, da se je zaradi
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Delež odgovorov (f)
f p(%) da 19 41,3 ne 27 58,7
N 46
f p(%) da 28 63,6 ne 16 36,4
N 44
57
spremembe odnosa do kruha spremenilo tudi mnenje anketiranih vzgojiteljic, saj se je odobravanje povečalo za 22,3%. Deleža ne moremo določiti, saj sta se glede druge likovne naloge opredelili dve anketirani vzgojiteljici manj (f=44) kot na prvo likovno nalogo (f=46).
Graf 4 Vzgojiteljice: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
Večina (N=66, p=78,6%) anketiranih vzgojiteljic ne pozna nobenega primera likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij.
Tabela 4 Vzgojiteljice: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega ustvarjanja?
6 (p=7,1%) anketiranih vzgojiteljic nikoli ne ustvarja s hrano med likovnim ustvarjanjem, največ (N=58, p=69%) jih ustvarja med 1-krat in 4-krat letno.
Graf 5 Vzgojiteljice: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
Največkrat se anketirane vzgojiteljice med vključevanjem hrane pri pouku za predmet likovne umetnosti poslužujejo moke (f=70, p=83,3%), krompirja (f=58, p=69%). Sadje
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
da ne
Delež odgovorov (%)
Vzgojitelji
70 58
29 5 22
11 5 17 16 22
54 21 0
10 20 30 40 50 60 70 80
Delež odgovorov (f)
f p(%) nikoli 6 7,1 1-krat–4-krat 58 69 5-krat in več 20 23,8
N 84
