Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Avtorica: Janja PEČAR

Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean JESSON

Lektoriranje: Služba za prevajanje in lektoriranje Generalnega sekretariata Vlade RS Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR

Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 300

Ljubljana, 2006

© UMAR, 2006. Objava in povzemanje besedila publikacije delno ali v celoti je dovoljeno z navedbo vira.

Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih

stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj

Regije 2006 – izbrani socio- ekonomski kazalniki po regijah

Janja Pečar

Delovni zvezek 15 / 2006

Seznam uporabljenih kratic

ADS Anketa o delovni sili APZ Aktivna politika zaposlovanja

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BDP bruto domači proizvod

DURS Davčna uprava Republike Slovenije ECP European comparison programme

EK Evropska komisija

ESA 79 Evropski sistem nacionalnih računov iz leta 1979 ESA 95 Evropski sistem nacionalnih računov iz leta 1995

ESZ Evropska strategija zaposlovanja EU Evropska unija

EUROSTAT Evropski statistični urad GIS Geografski informacijski sistem GURS Geodetska uprava Republike Slovenije ICP project International comparison project

ILO International labour organisation IVZ Inštitut za varovanje zdravja LAU local administrative units

NUTS Nomenclature of territorial units for statistics PKM pariteta kupne moči

PPP purchasing power parity (glej PKM) PPS purchasing power standards (glej SKM) SDMSW Spatial data management system for Windows

SKM standardi kupne moči

SKTE Standardna klasifikacija teritorialnih enot

SRDAP Statistični register delovno aktivnega prebivalstva SRS Slovenski računovodski standardi

SURS Statistični urad Republike Slovenije UMAR Urad za makroekonomske analize in razvoj

ZGD Zakon o gospodarskih družbah

ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Kratice držav

AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska,

DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska,

JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska,

PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina,

UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.

Kazalo

Povzetek 7

Summary 10

1 Uvod 13

2 Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik 14

Evropska klasifikacija NUTS 14

Namen klasifikacije NUTS 15

Osnovna naèela oblikovnja klasifikacije NUTS 15

Sistem šifriranja in poimenovanja regij 16

Osnovne znaèilnosti klasifikacije NUTS 17

Velikost enot NUTS 17

3 Prebivalstvo 21

Metodološka pojasnila 21

Demografske znaèilnosti po statistiènih regijah 21

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva ter tablice umrljivosti 21

Struktura prebivalstva 26

Staranje prebivalstva 26

Gostota poselitve 27

Primerjava s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3 27

4 Regionalni bruto domači proizvod 31

Metodološka pojasnila 31

Struktura bruto dodane vrednosti po statistiènih regijah 33

Bruto domaèi proizvod na prebivalca 33

Merjenje medregionalnih razlik v BDP na prebivalca 37

Mednarodne primerjave 38

Primerjava z regijami na ravni NUTS 3 sosednjih držav 39

5 Regionalna brezposelnost 45

Metodološka pojasnila 45

Pregled brezposelnosti po statistiènih regijah 46

Strukturna brezposelnost 50

Medregionalne razlike v brezposelnosti 51

Mednarodne primerjave 46

6 Regionalna zaposlenost 57

Metodološka pojasnila 57

Registrirana oz. formalna stopnja zaposlenosti in aktivnosti po regijah 58

Delovna mesta po regijah 59

6 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

7 Izobrazba 65

Metodološka pojasnila 65

Izobrazbena raven prebivalstva po regijah 66

Šolanje po osnovni šoli in diplomanti 68

Nadaljnje izobraževanje 70

8 Poslovni izidi gospodarskih družb 79

Metodološka pojasnila 73

Poslovanje gospodarskih družb v letih 2004 in 2005 73

9 Dohodnina in plače 87

Metodološka pojasnila 87

Osnova za dohodnino na prebivalca po regijah 87

Bruto plaèa na zaposlenega po regijah 88

Literatura in viri 93

Podatkovna priloga 95

7

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

Povzetek

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izdaja delovne zvezke z regionalno tematiko že od leta 1994 in prièujoèi delovni zvezek je že dvanajsti po vrsti. Njihov namen je èim celovitejša predstavitev regij na podlagi razliènih socio- ekonomskih podatkov in kazalnikov.

Publikacija je imela kar nekaj let bolj ali manj ustaljeno vsebino. V letu 2004 smo njeno zasnovo spremenili, tako da delovni zvezek predstavlja razlièna podroèja (npr.

prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost …) v luèi statistiènih regij, medtem ko je bila pretekla leta zgradba obrnjena – vsaka regija posebej je bila predstavljena z razliènimi socio-ekonomskimi kazalniki.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj osnovnih ugotovitev po posameznih podroèjih, ki so rezultat ugotovitev analize na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov.

Število prebivalstva raste predvsem v regijah zahodne polovice države, koncentracija pa se nadaljuje v Osrednjeslovenski regiji, kjer živi èetrtina vsega prebivalstva Slovenije. Rast števila prebivalstva v Sloveniji je od leta 1997 dalje izkljuèno posledica priseljevanja tujcev, le Osrednjeslovenska, Gorenjska in Savinjska regija so imele poleg pozitivnega selitvenega prirasta s tujino (razlika med številom priseljenih in odseljenih) v letu 2005 tudi pozitiven naravni prirast (razlika med številom rojstev in

številom umrlih). Zaradi upadanja naravne rasti in manjše smrtnosti prebivalstva se spreminja struktura prebivalstva po regijah. Poveèuje se delež starega in zmanjšuje delež mladega prebivalstva. S tem raste tudi indeks staranja prebivalstva, ki je v letu 2006 že v vseh regijah, razen v Jugovzhodni Sloveniji, presegel vrednost 100, kar pomeni, da je v regijah že veè starega kakor mladega prebivalstva. Razlike med regijami po tem kazalniku se zmanjšujejo zaradi pospešenega staranja prebivalstva v vseh regijah in s tem zmanjševanja relativnih razlik glede na slovensko povpreèje in druge regije.

V primerjavi s sosednjimi regijami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na ravni NUTS 3 so slovenske statistiène regije po številu prebivalstva med manjšimi, vendar ne vse. Osrednjeslovenska je po številu prebivalstva na drugem mestu, takoj za italijansko provinco Videm. Gostota poselitve je daleè najveèja v provinci Trst (1.131 prebivalcev/km

²

), vendar je med regijami z relativno visoko gostoto poselitve kar nekaj slovenskih – Osrednjeslovenska (tretje mesto), Zasavska in Podravska. V obdobju od leta 1991 do 2004 se je prebivalstvo v veèini sosednjih regij zmanjšalo.

Najveèji upad števila prebivalstva je zabeležila provinca Trst. Število prebivalstva se je najbolj poveèalo v treh avstrijskih okrajih.

Statistiène regije v Sloveniji se med seboj razlikujejo tako po obsegu kakor po strukturi dodane vrednosti; med njimi najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija.

Osrednjeslovenska regija v povpreèju ustvari dobro tretjino (35,5 % v letu 2004)

vse slovenske bruto dodane vrednosti (BDV) in ta delež iz leta v leto poveèuje, kar

je tudi posledica vloge Ljubljane kot prestolnice, ki je v Osrednjeslovenski regiji. V

obdobju od leta 1996 do leta 2004 se je struktura BDV po regijah nekoliko spremenila,

pri èemer se je v vseh regijah zmanjšal delež kmetijskega sektorja, v veèini regij pa

sta se okrepila storitveni in industrijski sektor. Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na

prebivalca, dosega najvišje vrednosti Osrednjeslovenska regija, ki je obenem edina

slovenska statistièna regija, ki že od leta 1999 presega tudi povpreèje EU 25. V

obdobju od 1995 do 2004 so vse regije razen Zasavske zmanjšale svoje zaostajanje

za povpreèjem EU 25. Za njim še vedno najbolj zaostaja Pomurska regija, ki je v

8 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

letu 2004 dosegla 55 % povpreèja EU 25. Razlike v BDP na prebivalca so se posebej po letu 1998 po regijah nekoliko poveèevale, v letu 2004 pa so se zmanjšale glede na predhodno leto. Medregionalne razlike so tudi v državah èlanicah EU, in sicer tako med »starimi« kakor tudi med »novimi« èlanicami. Èeprav primerjava s slovenskimi statistiènimi regijami ni povsem pravilna zaradi razliènih teritorialnih enot, pa ocenjujemo, da so medregionalne razlike v Sloveniji zmerne in so v marsikateri državi èlanici EU veèje kakor v Sloveniji.

Od kazalnikov, ki jih analiziramo v delovnem zvezku, kažejo prav kazalniki o regionalni brezposelnosti najveèje razlike med regijami, ki pa se v zadnjih letih zmanjšujejo. Nadpovpreèno stopnjo registrirane brezposelnosti ima sicer še vedno kar polovica statistiènih regij, vendar pa se število brezposelnih in tudi stopnja brezposelnosti zmanjšujeta že nekaj let zapored tako v absolutnem (stopnja) kakor v relativnem (indeksi ravni) pogledu. Že od leta 2002 naprej se zmanjšuje tudi koeficient variacije, s katerim merimo medregionalne razlike, ki je v primerjavi s tovrstnimi razlikami v državah èlanicah EU dokaj zmeren, saj je Slovenija po tem kazalniku nekje na sredini med državami èlanicami. V zadnjih dveh letih so se v nekaterih regijah nekoliko poveèali strukturni problemi, do katerih prihaja tako v regijah z visoko kakor tudi v regijah z nizko stopnjo registrirane brezposelnosti.

Predvsem je veèji delež dolgotrajno brezposelnih (Pomurska, Savinjska regija, Jugovzhodna Slovenija, Spodnjeposavska regija), iskalcev zaposlitve z najmanj višjo izobrazbo (npr. Notranjsko-kraška regija) in brezposelnih, starih nad 50 let (Notranjsko-kraška, Gorenjska, Goriška regija).

V primerjavi z regijami v sosednjih državah ima polovica slovenskih statistiènih regij višjo stopnjo brezposelnosti od 75 % evropskega povpreèja, ki v Pomurski regiji celo presega evropsko povpreèje in je višja kakor v veèini obmejnih regij v sosednjih državah. Še slabši je položaj glede brezposelnosti mladih, saj so med regijami z nadpovpreèno (nad povpreèjem EU 25) stopnjo brezposelnosti kar štiri slovenske statistiène regije (Zasavska, Pomurska, Podravska, Savinjska).

Stopnja formalne zaposlenosti kaže po regijah manjša odstopanja kakor stopnja registrirane brezposelnosti. Po letu 2000 se je poveèala v veèini regij, najbolj v Podravski in Notranjsko-kraški. Stopnja formalne aktivnosti je vedno nekoliko višja kakor stopnja formalne zaposlenosti, vendar so medregionalne razlike pri tem kazalniku manjše kakor pri stopnji formalne zaposlenosti. Delovna mesta so zgošèena predvsem v Osrednjeslovenski regiji, kjer prevladujejo delovna mesta na podroèju storitvenih dejavnosti. Pomanjkanje delovnih mest v posameznih regijah povzroèa veèjo dnevno migracijo zaposlenih in višjo stopnjo brezposelnosti. Najveèje pomanjkanje delovnih mest glede na tam živeèe aktivno prebivalstvo je v Zasavski regiji, kar povzroèa veè dnevnih migracij zaposlenih, na kar kaže tudi najnižji indeks dnevne migracije (nižji indeks pomeni manj delovnih mest za tam živeèe delovno aktivno prebivalstvo).

Izobrazbena raven prebivalstva po regijah, merjena s številom let šolanja, se ves èas poveèuje. V povpreèju se poveèa za slabo leto na 10 (oz. 11) let, medregionalne razlike pa so majhne. Po podatkih popisa prebivalstva 2002 ima najvišje število let

šolanja prebivalstvo Osrednjeslovenske regije. Veèje so razlike po spolu, vendar

tudi glede tega vse regije razlike zmanjšujejo, najbolj Osrednjeslovenska. Po podatkih

Ankete o delovni sili za leto 2004 je imela najboljšo izobrazbeno strukturo prebivalstva

Obalno-kraška regija, sledili sta ji Gorenjska in Osrednjeslovenska regija. Najbolj

negativno je izstopala Notranjsko-kraška regija. Vzpodbudno je, da se je prav v

Notranjsko-kraški regiji najbolj poveèalo število študentov na 1000 prebivalcev, ki

prav tako presega slovensko povpreèje.

9

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

Bruto stopnja vkljuèenosti v izobraževanje po osnovni šoli, ki meri dostopnost do raznih oblik izobraževanja, se poveèuje v vseh regijah, najveèja pa je v Osrednjeslovenski regiji, kjer je že skoraj 80 % prebivalstva v starosti od 6 do 26 leta vkljuèenega v razliène izobraževalne programe. Tudi število tistih, ki izobraže- vanje na terciarni ravni dejansko zakljuèijo, se poveèuje, vendar pa število diplomantov ni nujno visoko v regijah, ki imajo tudi visoko število vpisanih v terciarno izobraže- vanje. Poleg razliènih razlogov, ki vplivajo da to, da študenti ne zakljuèijo študija, pa nekatere regije svojih kadrovskih zmožnosti ne morejo izkoristi tudi zato, ker njihovi diplomanti odidejo v druge regije (npr. Goriška, Koroška, Zasavska regija). Za kadrovsko krepitev po regijah je pomembna tudi vkljuèenost v programe nadaljnjega izobraževanja, s katerimi udeleženci ne pridobijo višje ravni formalne izobrazbe, ampak kvalifikacijo za zaposlitev ali širšo splošno izobrazbo. Vendar pa so zaenkrat te oblike izobraževanja bolj pogoste le v nekaterih regijah (Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Podravska regija).

V letu 2005 se je v primerjavi z letom 2004 poslovanje gospodarskih družb v regijah veèinoma izboljšalo. Neto èisti dobièek so izkazale vse regije, razen Pomurske, ki je sicer zmanjšala neto èisto izgubo poslovnega leta glede na leto 2004. Najuspešnejša je bila Osrednjeslovenska regija, ki je ustvarila kar 47 % neto èistega dobièka Slovenije. Ta regija je na prvem mestu tudi po številnih drugih kazalnikih, saj v njej posluje kar 46 % vseh gospodarskih družb, ki zaposlujejo 35 % delavcev v gospodarskih družbah. Kljub pozitivnemu poslovnemu izidu je ustvarilo manjši neto èisti dobièek in s tem poslabšalo rezultate poslovanja še pet regij (Obalno-kraška, Goriška, Gorenjska, Osrednjslovenska in Zasavska regija), neto èisti dobièek pa se je najbolj poveèal v Podravski regiji in Jugovzhodni Sloveniji.

Osnova za dohodnino na prebivalca je kazalnik, ki prikazuje ekonomsko moè prebivalstva obravnavane teritorialne enote. Medregionalne razlike so po tem kazalniku relativno majhne in se med leti bistveno ne spreminjajo. Razmerje med najboljšo, Osrednjeslovensko regijo, in najslabšo, Pomursko regijo, je po tem kazalniku le 1,6:1 in se med leti skoraj ne spreminja. Tudi koeficient variacije je majhen in znaša le 15 %. Majhne medregionalne razlike ne preseneèajo. Osnova za dohodnino temelji veèinoma na osebnih prejemkih, med katerimi imajo najveèji delež plaèe, kjer pa so še manjše medregionalne razlike kakor pri osnovi za dohodnino (razmerje med najboljšo, Osrednjeslovensko, in najslabšo, Pomursko regijo, je le 1,4:1).

Vzrok za to je v plaèni politiki Slovenije, ki je usmerjena v prepreèevanje poveèanja neenakosti, ko z doloèanjem minimalne plaèe uravnava porazdelitev plaè v javnem in v zasebnem sektorju.

Kljuène besede: regije, statistiène regije, regionalni razvoj, kazalniki, standardna

klasifikacija teritorialnih enot, prebivalstvo, regionalni bruto domaèi proizvod,

brezposelnost, zaposlenost, poslovni izid, gospodarske družbe, izobrazba, dohodnina,

plaèe

10 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

Summary

The Institute of Macroeconomic Analysis and Development (IMAD) has been publishing working papers with regional topics since 1994. The issue in your hands is the twelfth subsequent working paper of its kind. These papers provide a comprehensive analysis of the Slovenian statistical regions using a number of different socio-economic data and indicators.

For several years, regions were analysed using a standard concept that was changed in 2004. Since that time, the papers have presented various areas (e.g. population, unemployment, employment, etc.) from a regional perspective, while previously the focus was reversed – regions were analysed by means of diverse socio- economic indicators.

Below we present the main findings of the current paper for each individual area, obtained by analysing the latest data available.

The number of people is increasing in particular in the western Slovenian regions while population continues to concentrate in the Osrednjeslovenska region, home to a quarter of all Slovenians. Since 1997, population growth in Slovenia has been entirely due to immigration from abroad. In 2005, only the Osrednjeslovenska, Goriška and Savinjska regions recorded both positive net migration (difference between the number of immigrants and the number of emigrants) and a positive natural increase (difference between the number of births and the number of deaths). The regional structure of the population is changing due to the declining natural increase and lower mortality rates. The share of old people is rising while the share of young people is shrinking. The population ageing index has consequently been rising as well. In all regions except Jugovzhodna Slovenija, its value in 2006 exceeded 100, indicating that old people outnumbered the youth in these regions.

Regional differences for this indicator have been narrowing due to the rapid ageing of population observed in all regions and the consequent narrowing in the relative gaps with the Slovenian average and with other regions.

Compared with the neighbouring NUTS 3 level regions in Italy, Austria and Hungary, most but not all statistical regions in Slovenia are relatively small in terms of population size. The Osrednjeslovenska region, however, is the second largest region in the area, following the Italian province of Udine. The province of Trieste has by far the highest population density (1,131 people/km

²

), but there are also quite a few Slovenian regions with a relatively high population density: Osrednjeslovenska (ranked third), Zasavska and Podravska. In the period from 1991 to 2002, the population in most neighbouring regions shrank. The sharpest drop in population was recorded in the Trieste province. On the other hand, the population increased in three Austrian districts.

Slovenian statistical regions differ in terms of both the level and structure of value

added they produce. The Osrednjeslovenska region is well in the lead. On average,

the Osrednjeslovenska region generates over one-third (35.5% in 2004) of Slovenia’s

gross value added (GVA) and has been increasing its share every year. This is

partly because Ljubljana, the capital, is located in this region. The regional GVA

structure changed somewhat from 1996 to 2004: the share of the agriculture sector

contracted in all regions while the service and industrial sectors strengthened in

most regions. The Osrednjeslovenska region also scores highest in terms of GDP

per capita and has been the only Slovenian statistical region to exceed the EU-25

11

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

average in this indicator consistently since 1999. In the period from 1995 to 2004 all regions except Zasavska narrowed their gap with the EU-25 average. The Pomurska region, having achieved 55% of the EU-25 average in 2004, still lags farthest behind. Regional variation in GDP per capita increased slightly particularly after 1998 but in 2004 it decreased to the 2003 level. Regional disparities are also observed in other EU member states, both old and new. While we cannot make an entirely accurate comparison with the Slovenian statistical regions due to differences in territorial units, we estimate regional variation in Slovenia to be moderate and smaller than in many other EU countries.

From the indicators analysed in this Working Paper, those measuring regional unemployment show the highest variation across regions, although this variation has decreased over the last few years. Half of the statistical regions still record above-average registered unemployment rates; however, both the number of unemployed people and unemployment rates have been declining for several years in both absolute (the rate) and relative (level indexes) terms. The coefficient of variation, which measures cross-regional disparities, has also been falling since 2002. In comparison with other EU countries, Slovenia’s value for this indicator is fairly moderate, ranking the country in the middle of the EU scale. Over the last two years structural problems in some regions have escalated to some extent, affecting regions with both high and low registered unemployment alike. In particular, increases have been recorded in the proportions of long-term unemployed people (in Pomurska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija and Spodnjeposavska regions), job-seekers with at least upper-secondary education (e.g. in the Notranjsko- kraška region) and unemployed people aged over 50 (Notranjsko-kraška, Gorenjska, Goriška).

Half of the Slovenian statistical regions have an unemployment rate higher than 75% of the EU average and hence higher than the rates in most bordering regions in neighbouring countries. The Pomurska region even exceeds the European average. The situation is even worse in youth unemployment: as many as four Slovenian regions (Zasavska, Pomurska, Podravska, and Savinjska) show rates above the EU-25 average in this indicator.

The rates of formal employment exhibit less regional variation than those of registered unemployment. Formal employment rates rose in most regions after 2000, notably in Podravska and Notranjsko-kraška. The formal activity rate is always slightly higher than the formal employment rate but regional differences in this indicator are smaller than the variation in the formal employment rates. Jobs are concentrated in the Osrednjeslovenska region, predominantly in the service sector. The shortage of jobs in certain regions underlies the increased daily migration of employees and higher unemployment rates. The Zasavska region has the highest job shortage relative to the number of local working-age population, which creates higher commuter flows. This is also reflected in the region’s daily migrating index (lower index values indicate fewer jobs available for the local labour force).

The population’s education level measured by years of schooling has been rising

steadily. On average, this level rises by close to one year every ten (or eleven)

years and shows low regional variation. According to the 2002 census, people

living in the Osrednjeslovenska region have completed the highest number of years

of schooling. The gender disparities for this indicator are bigger, but all regions are

narrowing this gap, too, particularly the Osrednjeslovenska region. According to

the Labour Force Survey for 2004, the Obalno-kraška region had the best education

structure, followed by Gorenjska and Osrednjeslovenska. The poorest education

12 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Povzetek/Summary

structure was found in the Notranjsko-kraška region but on a more optimistic note, this region also recorded the highest increase in the number of students per 1000 population, which even exceeded the Slovenian average.

The gross participation rate in post-primary education, which measures access to various types of education, has been rising in all regions. The highest value was recorded in the Osrednjeslovenska region, where almost 80% of the potential population (from 6 to 26 years) participates in diverse educational programmes.

The number of people who actually finish studies at the tertiary level is also rising.

However, the number of graduates is not necessarily high in regions with high enrolment levels in tertiary education. In addition to the various factors that prevent students from finishing their studies, some regions (e.g., Goriška, Koroška, Zasavska) are also unable to exploit their labour potential because their graduates move to other regions. The regional supply of labour force can also be improved by involving people in programmes of continuing education, which do not lead to a higher degree of formal education but ensure job qualifications or a broader general education.

However, only a few regions have so far offered these programmes in significant numbers (Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Podravska).

The performance of regional commercial companies generally improved in 2005 over 2004. All regions except Pomurska recorded a positive difference between net profit and net loss, but even the Pomurska region reduced its negative difference.

The Osrednjeslovenska region, which generated 47% of Slovenia’s positive difference between net profit and net loss, was the best performing region. It is also in the lead in several other indicators: as many as 46% of the total commercial companies operate in the Osrednjeslovenska region and employ 35% of workers employed in companies. Despite the positive overall performance, five regions (Obalno-kraška, Goriška, Gorenjska, Osrednjeslovenska and Zasavska) recorded a lower positive difference between net profit and net loss than a year ago, while the Podravska region and Jugovzhodna Slovenija boasted the highest increase in the positive difference between net profit and net loss.

The personal income tax base per capita is an indicator of the population’s economic power in a given territorial unit. Regional disparities in this indicator are relatively small in Slovenia and do not change significantly over the years. The ratio between the best performing – Osrednjeslovenska – and the worst performing region – Pomurska – according to this indicator totals 1.6 and shows almost no changes from year to year. The coefficient of variation is also low, totalling just 15%.

However, it is not surprising that regional differences are so small. The personal income tax base is mainly based on personal income, which consists predominantly of wages. Regional disparities in wages are even lower than those in personal income tax base in Slovenia (the ratio between the best – Osrednjeslovenska – and the worst region – Pomurska – is just 1.4). The reason lies in Slovenia’s wage policy, which aims to prevent any expansion of wage disparities and defines the minimum wage to control the distribution of wages in both the public and the private sector.

Key words: regions, statistical regions, regional development, indicators, standard

classification of teritorial units, population, regional gross domestic product,

unemployment, employment, financial results of enterprices, commercial companies,

education, personal income, wages.

13

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Uvod

1 Uvod

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izdaja delovne zvezke z regionalno tematiko že od leta 1994 in prièujoèi delovni zvezek je že dvanajsti tovrstni.

Njihov namen je èim celovitejša predstavitev regij na podlagi razliènih socio- ekonomskih podatkov in kazalnikov.

Publikacija je imela kar nekaj let bolj ali manj ustaljeno vsebino. V letu 2004 smo zasnovo delovnega zvezka spremenili, tako da delovni zvezek predstavlja razlièna podroèja (npr. prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost …) v luèi statistiènih regij, medtem ko je bila pretekla leta zgradba obrnjena – vsaka regija posebej je bila predstavljena z razliènimi socio-ekonomskimi kazalniki.

Statistièna priloga vsebinsko ni spremenjena, kar uporabnikom omogoèa lažjo primerjavo s preteklimi leti. V delovni zvezek so namreè vkljuèene preglednice, ki so bile obièajno tudi v preteklih delovnih zvezkih, seveda posodobljene z novimi podatki, dodanih pa je še nekaj novih. Letos je ponovno vkljuèeno poglavje o izobrazbi, medtem ko je poglavje o zdravju izpušèeno. Grafi in veèina preglednic, ki prikazujejo podatke po regijah, so vkljuèeni že v besedilo. Preglednice, ki prikazujejo podatke po obèinah, so v prilogi.

Tako kakor pretekla leta smo besedilo popestrili še s tematskimi kartami

¹

, ki so dodane k posameznim podroèjem. Prikazujejo razliène kazalnike na ravni obèin in tudi regij, kar omogoèa, da si uporabniki obravnavano problematiko tudi prostorsko predstavljajo.

V delovnem zvezku smo uporabili najrazliènejše podatke, ki so bili na voljo do decembra leta 2006 na štirih teritorialnih ravneh – na državni, na ravni statistiènih regij, na ravni upravnih enot in ravni obèin (193). Teritorialni gradnik za statistiène regije so veèinoma obèine, razen kadar ni na voljo podatkov na njihovi ravni. Meje obèin in meje upravnih enot se ne ujemajo popolnoma. Ta odstopanja so majhna in do njih prihaja pri združevanju podatkov na ravni statistiènih regij pri izraèunih na podlagi seštevanja podatkov upravnih enot.

Tudi letos prikazujemo nekatere podatke po regijah na ravni NUTS 3 v sosednjih državah, s èimer smo poskušali napraviti mednarodno primerjavo, kadar so bili podatki na voljo. Vendar so ti podatki pogosto, žal, zaradi majhnosti teritorialne enote nezanesljivi, kar je v tabelah tudi oznaèeno.

Glavni viri podatkov v delovnem zvezku so Statistièni urad RS (SURS), Republiški zavod za zaposlovanje (ZRSZ) Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Davèna uprava RS (DURS) in Eurostat (Statistièni urad Evropskih skupnosti). Preraèuni so bili narejeni na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Vir prostorskih podatkov je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS).

Predstavljeni kazalniki so izraèunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov, kar pomeni, da gre lahko za razliène èasovne preseke – odvisno od tega, kaj je bilo na voljo kot zadnji razpoložljiv podatek do zakljuèka delovnega zvezka. Po posameznih tematskih sklopih so viri podatkov podrobneje predstavljeni, prav tako pa tudi nekatera metodološka pojasnila. Opredelitve izbranih kazalnikov, ki smo jih uporabili pri analizi podatkov o poslovanju gospodarskih družb, in ki temeljijo na statistiènih podatkih iz bilance stanja in bilance uspeha gospodarskih družb (veè o tem glej v poglavju Poslovanje gospodarskih družb), so v prilogi.

1 Tematske karte so izdelane z GIS (geografski informacijski sistem) programom SDMSW (Spatial Data Management System for Windows) podjetja Softdata, d. o. o. iz Ljubljane.

Zasnova

delovnega zvezka je ustaljena

Novo poglavje o izobrazbi

namesto poglavja o zdravju

V delovnem zvezku so podatki, ki so bili na voljo do decembra 2006 Tudi mednarodne primerjave s sosednjimi regijami

Viri podatkov

14 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

2 Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

Evropska klasifikacija NUTS

Klasifikacijo statistiènih teritorialnih enot (Nomenclature of Statistical Territorial Units – NUTS) je v zaèetku leta 1970 pripravil Eurostat (Statistièni urad Evropskih skupnosti) v sodelovanju z drugimi oddelki EK in državami èlanicami. Njen osnovni namen je bil doloèiti skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlago za oblikovanje regionalnih statistik Skupnosti.

Èeprav klasifikacija NUTS dolgo ni imela zakonske podlage v evropskem pravnem redu, se je kljub temu uporabljala v evropski zakonodaji. V letu 2003 je bila v Evropskem parlamentu sprejeta prva uredba, ki ureja klasifikacijo NUTS – Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS), s èimer je klasifikacija NUTS postala del pravnega reda EU. Pomemben namen te uredbe je, da se z njo nadzira, vodi, usmerja in tudi »kroti« neizbežen proces sprememb v administrativnih strukturah držav èlanic, in sicer tako, da je vpliv teh sprememb na dosegljivost in primerljivost regionalnih statistik èim manjši.

Klasifikacija NUTS veèinoma temelji na administrativni delitvi vsake države.

Obièajno gre za dve ravni administrativne delitve, tretja raven pa ni administrativna.

Povezava z administrativno ravnjo pomeni, da vsaka sprememba v administrativni delitvi države pomeni tudi spremembo klasifikacije NUTS. Dejansko je bilo od sedemdesetih let naprej kar nekaj takih sprememb v številnih državah EU.

Z vsakim vstopom novih èlanic v EU je klasifikacija NUTS razširjena tudi na novinke. Po zadnji širitvi je bila leta 2005 v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba (ES) št. 1888/2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003, saj je bilo treba Uredbo iz leta 2003 dopolniti zaradi pristopa novih držav k Evropski uniji leta 2004. Deset novih držav èlanic je razdeljenih v »statistiène regije«, ki veljajo v vsaki posamezni državi, in so rezultat dvostranskih dogovorov v procesu približevanja EU. Te delitve so z vstopom postale del klasifikacije NUTS, kar pa ne pomeni, da niso veè mogoèe spremembe. Tako je Slovenija novembra 2005 poslala Evropski komisiji predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1059/2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statistiènih teritorialnih enot za raven NUTS 2. Tedaj je bil namreè sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je v institucionalno ureditev Slovenije uvedel dve kohezijski regiji: Vzhodno in Zahodno Slovenijo. V Vzhodno Slovenijo so vkljuèene naslednje statistiène regije na ravni NUTS 3:

Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija in Notranjsko-kraška. V Zahodno Slovenijo so vkljuèene Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška regija. Predlog te delitve Slovenije na ravni NUTS 2 je bil prviè predstavljen in obravnavan oktobra 2006, na rednem letnem sestanku delovne skupine za regionalne in urbane statistike na Eurostatu. Poleg Slovenije je še 11 drugih držav èlanic predlagalo spremembo klasifikacije (Belgija, Èeška republika, Danska, Nemèija, Španija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo). Predlog sprememb je 16. 11.

2006 obravnaval Statistièni programski odbor, sestavljen iz generalnih direktorjev statistiènih uradov držav èlanic in ga sprejel s kvalificirano veèino. Formalni postopek za uveljavitev sprememb bo tako zakljuèen še pred koncem leta 2006, veljati pa bodo te spremembe zaèele dve leti po sprejemu, torej 1. 1. 2008.

Evropska klasifikacija NUTS je podlaga za regionalne statistike EU Leta 2003 je klasifikacija NUTS postala del pravnega reda EU

Klasifikacija

NUTS se

spreminja ob

vstopanju novih

èlanic v EU

15

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

Uredba (ES) št. 1888/2005 torej ureja teritorialno razdelitev Slovenije na ravni NUTS 1, NUTS 2 in NUTS 3. Do vstopa Slovenije v EU je veljala slovenska Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Ur.l. RS, št. 28/2000), ki je urejala teritorialno razdelitev Slovenije ne samo na prvih treh ravneh, ampak kar na desetih.

Ker zdaj prve tri ravni ureja evropska uredba, bo treba za preostale ravni sprejeti novo oz. popravljeno uredbo, ki bo doloèila klasifikacijo ozemlja Slovenije za potrebe statistike na ravneh, nižjih od NUTS 3. Ta uredba se pripravlja.

Namen klasifikacije NUTS Klasifikacija NUTS je namenjena za:

1. Zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik Skupnosti

Po letu 1970 je klasifikacija NUTS postopoma zamenjala in nadomestila razliène statistiène delitve, kakor so bile npr. kmetijske regije, transportne regije. Klasifikacija NUTS je bila tudi podlaga, na kateri so se razvili regionalni raèuni in bili opredeljeni regionalni vidiki razliènih poroèil, strokovnih mnenj in analiz Skupnosti.

2. Socio-ekonomske analize regij

Klasifikacija NUTS je hkrati povezala regije med seboj po velikosti in omogoèila tudi vrsto analitiènih ravni. NUTS 2 regije (osnovne regije) so pogosto postale osnovna obmoèja, kjer so države èlanice izvajale regionalno politiko. Torej so postale tudi primerna raven za analizo regionalnih/nacionalnih problemov. Regije NUTS 1 imenujemo osnovne socio-ekonomske regije in so nastale z združevanjem osnovnih regij ravni NUTS 2 . Uporabljale naj bi se za analizo regionalnih problemov Skupnosti.

Regije NUTS 3, ki obièajno vkljuèujejo teritorialne enote, ki so premajhne za celostno ekonomsko analizo, se lahko uporabljajo za natanèno doloèitev, kje so regionalni ukrepi nujno potrebni.

3. Oblikovanje regionalne politike Skupnosti

Regije ravni NUTS 2 se uporabljajo tudi za oceno upravièenosti do pomoèi iz strukturnih skladov. Gre za regije, ki zaostajajo v razvoju (cilj 1). Obmoèja, upravièena do drugih ciljev, so v glavnem doloèena na ravni NUTS 3. Regije na ravni NUTS 2 se v glavnem uporabljajo tudi pri pripravi periodiènih poroèil o socialnem in ekonomskem položaju in razvoju v regijah Skupnosti, ki ga mora EK pripraviti vsaka tri leta (Council Regulation (EEC) No 4256/88).

Osnovna naèela oblikovanja klasifikacije NUTS Osnovna naèela klasifikacije NUTS:

1. Klasifikacija NUTS daje prednost institucionalnim regionalnim delitvam Èe klasifikacija temelji na normativnih merilih (ki so doloèeni), imenujemo tako nastale regije normativne regije. Njihove meje so doloèene na podlagi nalog, ki jih teritorialne enote (npr. obèine, regije …) opravljajo glede na velikost populacije, potrebne za uspešno in ekonomièno izvajanje teh nalog in tudi glede na zgodovinske, kulturne in druge dejavnike.

Èe regije združujemo med seboj na podlagi geografskih meril (npr. višina, vrsta prsti …) ali socio-ekonomskih meril (npr. enotnost, dopolnjevanje, razliènost

Slovenska klasifikacija SKTE je za potrebe statistik na nižjih ravneh od NUTS 3

Klasifikacija NUTS ima tri osnovne namene

Naèela

oblikovanja

klasifikacije

NUTS

16 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

regionalnih gospodarstev …), potem take regije imenujemo analitiène ali funkcionalne regije.

Iz praktiènih razlogov, ki se nanašajo predvsem na razpoložljivost podatkov in uresnièevanje regionalnih politik, klasifikacija NUTS v glavnem temelji na trenutnih institucionalnih delitvah v državah èlanicah (normativno merilo).

2. Klasifikacija NUTS daje prednost regionalnim enotam splošnega znaèaja Vèasih se v nekaterih državah èlanicah uporabljajo teritorialne enote, ki se nanašajo na doloèeno podroèje dejavnosti (npr. rudarske regije, regije železniškega prometa, kmetijske regije, regije trga dela …), vendar le izjemoma. Klasifikacija NUTS naèeloma ne dopušèa uporabe posebnih teritorialnih in lokalnih enot, paè pa daje prednost splošnim regionalnim enotam.

3. Klasifikacija NUTS je hierarhièna klasifikacija na treh ravneh

Ker je klasifikacija NUTS hierarhièna klasifikacija, deli vsako državo èlanico v regije NUTS 1, vsako od teh v regije NUTS 2 in tako naprej. Administrativna struktura držav èlanic obièajno obsega dve glavni regionalni ravni (Länder in Kreise v Nemèiji, régions in départements v Franciji, Comunidades autonomas in provincias v Španiji, regioni in provincie v Italiji …).

4. Najnižji in najvišji prag za povpreèno velikost regij NUTS

Uredba o klasifikaciji NUTS doloèa tudi zgornjo in spodnjo mejo povpreène velikosti regij NUTS, ki se nanaša na število prebivalcev v njej, in je razvidna iz preglednice:

Teoretièno to pomeni, da se Slovenija, lahko na ravni NUTS 2 deli na najveè dve regiji, na ravni NUTS 3 pa na najveè 13 regij.

Nižje ravni klasifikacije NUTS (od NUTS 3 navzdol) se imenujejo »lokalne administrativne enote« (LAU – local administrative units). To so okrožja in obèine in niso veè predmet uredbe o NUTS. Vendar je v Uredbi predvideno, da bo po dveh letih EK objavila poroèilo o tem, kakšne so možnosti, da se uredba razširi še na naslednjo, èetrto raven.

Sistem šifriranja in poimenovanja regij

Hkrati z vzpostavitvijo klasifikacije NUTS je bil vzpostavljen tudi sistem šifriranja in poimenovanja regij. Regije imajo enotne šifre za vsako raven, pri èemer raven NUTS doloèa dolžino šifre NUTS. Imena regij so zapisana tako, da je èrkovanje v nacionalnem jeziku, izpušèeni pa so naglasi in preglasi. Taka imena uporabljamo tudi v delovnem zvezku pri tabelah s podatki sosednjih regij.

: 1 a l e b a

T S p o d n ij i n z g o r n ij p r a g z a p o v p r e č n o v e il k o s t r e g ji N U T S :

1 e l b a

T M i n i m u m a n d m a x i m u m t h r e s h o l d s f o r t h e a v e r a g e s i z e o f t h e N U T S r e g i o n s

n e v a

R Spodnijprag Zgornijprag

1 S T U

N 3.000.000 7.000.000

2 S T U

N 800.000 3.000.000

3 S T U

N 150.000 800.000

r i

V :EuropeanCommission,2003c.

17

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

Osnovne znaèilnosti klasifikacije NUTS

Sedanja klasifikacija NUTS, ki je v veljavi od 11. 7. 2003 in je bila dopolnjena 25.

11. 2005, deli gospodarski prostor Evropske unije na 89 regij ravni NUTS 1, 254 regij ravni NUTS 2 in 1214 regij ravni NUTS 3. Na lokalni ravni sta bili doloèeni dve ravni, t.i. LAU (Local Administrative Units), in sicer LAU 1 in LAU 2. Raven LAU 1 je doloèena v veèini, ne pa v vseh državah EU. Raven LAU 2 je sestavljena iz 112.119 obèin ali tem ustreznih enot v 25 državah èlanicah.

Velikost enot NUTS

V vsako od ravni NUTS klasifikacije naj bi bile vkljuèene regije primerljive velikosti, vendar so na vsaki ravni še vedno regije, ki bistveno odstopajo od povpreèja bodisi po površini, prebivalstvu, ekonomski ali administrativni moèi. Ta raznovrstnost na ravni Skupnosti je pogosto odsev podobnega stanja v državah èlanicah. Po površini so najveèje regije na Švedskem in Finskem (glej preglednico 3):

• Manner-Suomi (Continetal Finland) s 303.003 km

²

na ravni NUTS 1 (èe izvzamemo Švedsko, ki je sestavljena iz samo ene regije NUTS 1);

• Övre Norrland (SE) s 154.312 km

²

, Phjois-Suomi (FI) s 133.580 km

²

na ravni NUTS 2;

• Norrbottens län (SE) z 98.911 km

²

, Lappi (FI) s 93.003 km

²

, Västerbottens län (SE) s 55.400 km

²

na ravni NUTS 3;

Tudi po številu prebivalstva (glej preglednico 4) so velike razlike med regijami:

• Na ravni NUTS 1 so najveèje regije Norderhein-Westfalen v Nemèiji (18 milijonov prebivalcev) in Nord-Ovest v Italiji (15 milijonov prebivalcev). Na drugi strani je Aland (samostojna regija na Finskem) s 25.000 prebivalci najredkeje poseljena regija na ravni NUTS 1.

• Na ravni NUTS 2 sta najveèji Île de France z 11 milijoni in Lombardia z 9 milijoni prebivalcev. Kar 13 regij (v glavnem so to periferne regije ali otoki) pa ima manj kakor 300.000 prebivalcev. Te so: Aland, Burgenland, Guyane, Ceuta, Melilla, Valle d’Aosta, Belgian Luxembourg, La Rioja, Corse, Acores, Madeira in dve grški regiji, Ionia Nisia in Voreio Aigaio.

• Na ravni NUTS 3 imata španski provinci Madrid in Barcelona, italijanske province Milano, Rim in Neapelj, nemški Berlin (mesto) in grška regija Attiki veè kakor 3 milijone prebivalcev, medtem ko ima nekaj regij NUTS 3 v Nemèiji, Belgiji, Avstriji, Veliki Britaniji in Grèiji manj kakor 50.000 prebivalcev. Med njimi je tudi Zasavska regija s 45.311 prebivalci, medtem ko ima Notranjsko- kraška regija le malo veè kot 50.000 prebivalcev (51.386).

Znaèilnosti NUTS regij

Najveèje in najmanjše NUTS regije po površini in

številu

prebivalstva

18 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

: 2 a l e b a

T N U T S r a v n i i n š t e v li o u s t r e z n i h n a c i o n a l n i h a d m i n i s t r a t i v n i h e n o t e ( 2 0 0 3 ) :

2 e l b a

T C o r r e s p o n d e n c e b e t w e e n t h e N U T S l e v e l s a n d t h e n u m b e r o f n a t i o n a l a d m i n i s t r a t i v e )

3 0 0 2 ( s t i n u

1 S T U

N NUTS2 NUTS3 LAU1 LAU2

E

B Gewesten/ s n o i g é

R 3Provincies/ s e c n i v o r

P 11Arrondissementen/ s t n e m e s s i d n o r r

A 4 -3 Gemeenten/

s e n u m m o

C 589

Z

C Území 1Oblasit 8Kraje 14Okresy 77Obce 6,249

K

D - 1 - 1Amter 1 -5  Kommuner 271

E

D Länder 16Regierungsbezirke 41Kreise 439Verwatlungs- n e tf a h c s n i e m e

g 539Gemeinden 13,176 E

E - 1 - 1Groupsof

d n o k a a

M 5Maakond 15Vald,Inn 241

R G

f o s p u o r G

t n e m p o l e v e d

s n o i g e r

4Perfieires 13Nomoi 51Dimo/iKoinotties 1,034 o k it o m e D

/ a m s ir e m a i d

o k it o n i o K

a m s ir e m a i d

0 3 1 , 6

S

E Agrupaciónde s e d a d i n u m o c

s a m o n ó t u

a 7

y s e d a d i n u m o C

s e d a d u i c

s a m o n ó t u

a 19Provincias+ a ll il e M y a t u e

C 5 -2 Municipios 8,108

R

F Z.E.A.T+DOM 9Régions+DOM 26Départements+ M O

D 100 - Communes 36,678

E

I - 1Regions 2RegionalAuthortiy s n o i g e

R 8Counites/County s h g u o r o

B 34DEDs/Wards 3,440 T

I Gruppidiregioni 5Regioni 21Provincie 103 -  Comuni 8,100 Y

C - 1 - 1 - 1Eparchies 6Dimo,ikoinotties 614

V

L - 1 - 1Regioni 6Rajon,irepubilkas

s a t e s li

p 33Plisetas,novad,i it s a g a

p 536

T

L - 1 - 1Apskrtiys 10Savivaldybes 60Seniunjios 515 U

L - 1 - 1 - 1Cantons 13Communes 118

U

H Staitszitkai k ó i g é r y g a

n 3 Tervezési- k ó i g é r i a k it z s it a t

s 7Megyék+

t s e p a d u

B 20Staitszitkai k e g é s r é t s i

k 168 Települések 3,145 T

M - 1 - 1Gzejjer 2Distretit 6Kunsliil 68

L

N Landsdelen 4Provincies 12COROPregio's 4 -0  Gemeenten 489 T

A Gruppenvon n r e d n ä l s e d n u

B 3Bundesländer 9

n o v n e p p u r G

n e h c s it il o P

n e k r i z e

B 3 -5  Gemeinden 2,381

L

P Regiony 6 Województwa 16Podregiony 45Powiatyimiasta h c a w a r p a n

u t a i w o p

9 7

3 Gminy 2,478

T

P Conitnente 3

e d s e o s s i m o C

o a ç a n e d r o o c

+ l a n o i g e r

s e o i g e R

s a m o n ó t u a

7Gruposde s o h l e c n o

C 30Concelhos- s o i p í c i n u

M 308Freguesias 4,257

I

S - 1 - 1Staitsitčneregjie 12Upravneenote 58Občine 193 K

S - 1Oblasit 4Kraje 8Okresy 79Obce 2,928

I F

,i m o u S - r e n n a M

/ a a m n a n e v h A

, d n a l n i F a t s a F

d n a l A

2Suuralueet/ n e d a r m o r o t

S 5Maakunnat/ p a k s d n a

L 20

/ t a n n u k u t u e S

a k s i m o n o k E

r e n o i g e r

2 8 Kunnat/

r e n u m m o

K 446

E

S - 1Riksomraden 8Län 2 -1  Kommuner 290

: K

U GovernmentOfifce y r t n u o C

; s n o i g e

R 12

e m o s ( s e it n u o C

r e n n I

; ) d e p u o r g

; n o d n o L r e t u O d n a

y r a ti n u f o s p u o r G

s e it ir o h t u a

7 3

r e it r e p p U

r o s e it ir o h t u a

r e w o l f o s p u o r g

s e it ir o h t u a r e it

s e it ir o h t u a y r a ti n u (

) s t c ir t s i d r o

3 3 1

r e it r e w o L

s e it ir o h t u a

r o ) s t c ir t s i d (

y r a ti n u l a u d i v i d n i

; s e it ir o h t u a

y r a ti n u l a u d i v i d n I

r o s e it ir o h t u a

s t r a p r o ( s C E L

s t c ir t s i D

; ) f o e r e h t

3 4 4 Wards

) f o e r e h t s t r a p r o

( 10,679

5 1 - U

E   7  2 213  1,091  2,453   95,152

5 2 - U

E   8  9 254  1,214   3,334   112,119

r i

V /Source:Eurosta.tNewCronos.Regions(a).

19

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

: 3 a l e b a

T P o v r š i n a r e g ji ( v k m

²

) :

3 e l b a

T A r e a o f t h e r e g i o n s ( i n k m

²

)

1 S T U

N NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 e

g a r e v A / e j č e r p v o

P Min Max

5 2 - U

E 44741 15677 3279 161 12 12 410934 154312 98911

E

B 10173 2774 710 161 161 101 16844 4440 2016

Z

C 78860 9857 5633 78860 496 496 78860 17616 11014

K

D 43094 43094 2873 43094 43094 97 43094 43094 6173

E

D 22314 8708 813 404 404 36 70548 23171 3058

E

E 45228 45228 8740 45228 45228 3364 45228 45228 15799 R

G 32906 10125 2581 3808 2307 356 56457 18811 5461

S

E 72113 26568 9708 7242 12 12 215025 94193 21657

)

* ( R

F 70361 24356 6333 12012 1128 105 145645 83934 83934 E

I 70273 35137 8784 70273 33276 922 70273 36997 14283 T

I 60267 14349 2926 49793 3263 212 73275 25703 7520

Y

C 9251 9251 9251 9251 9251 9251 9251 9251 9251

V

L 64589 64589 10765 64589 64589 307 64589 64589 15346 T

L 65300 65300 6530 65300 65300 4350 65300 65300 9760 U

L 2586 2586 2586 2586 2586 2586 2586 2586 2586

U

H 31010 13290 4651 6918 6918 525 49497 18314 8420

T

M 315 315 158 315 315 69 315 315 246

L

N 8468 2823 847 7093 1363 113 9740 4983 1830

T

A 27953 9318 2396 23554 415 415 34384 19173 4615

L

P 52114 19543 6949 27438 9412 261 74892 35598 14871 T

P 30635 13129 3064 779 779 779 88797 31199 8503

I

S 20273 20273 1689 20273 20273 264 20273 20273 2675 K

S 49035 12259 6129 49035 2053 2053 49035 16243 9455 I

F 152265 60906 15226 1527 1527 1527 303003 133580 93003 E

S 410934 51367 19568 410934 6490 2941 410934 154312 98911 K

U 20318 6590 1833 1584 321 35 78132 39777 14295

r i

V /Source:Eurosta,tNewCronos,Regions(b). a

b m o p

O /Note:*vkjlučnozDOM-prekomorskidepartmaij/DOM(départementsd'outremer)included.

20 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Teritorialne podlage za izkazovanje regionalnih statistik

: 4 a l e b a

T P r e b i v a l s t v o r e g i ,j 2 0 0 1 ( v 1 0 0 0 ) :

4 e l b a

T P o p u l a t i o n o f t h e r e g i o n s , 2 0 0 1 ( i n 1 0 0 0 )

1 S T U

N NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 NUTS1 NUTS2 NUTS3 e

g a r e v A / e j č e r p v o

P Min Max

5 2 - U

E 5105 1789 374 26 26 19 18027 11056 5218

E

B 3429 935 239 971 250 41 5963 1649 971

Z

C 10224 1278 730 10224 1124 304 10224 1646 1269

K

D 5355 5355 357 5355 5355 44 5355 5355 641

E

D 5146 2008 188 660 512 36 18027 5254 3386

E

E 1364 1364 273 1364 1364 143 1364 1364 524

R

G 2734 841 214 1094 202 20 3904 3904 3904

S

E 5752 2119 774 1737 67 67 11123 7291 5218

)

* ( R

F 6769 2343 609 1724 170 74 11056 11056 2566

E

I 3839 1919 480 3839 1012 212 3839 2827 1123

T

I 11585 2758 562 6717 121 91 15180 9150 3866

Y

C 702 702 702 702 702 702 702 702 702

V

L 2355 2355 389 2355 2355 252 2355 2355 739

T

L 3481 3481 348 3481 3481 134 3481 3481 850

U

L 442 442 442 442 442 442 442 442 442

U

H 3396 1455 509 2830 996 221 4238 2830 1749

T

M 393 393 197 393 393 29 393 393 364

L

N 4012 1337 401 1678 335 52 7474 3432 1351

T

A 2677 892 229 1742 277 22 3372 1551 1551

L

P 6440 2415 859 4054 1024 293 8078 5075 2901

T

P 3433 1471 343 238 238 45 9817 3648 1892

I

S 1992 1992 166 1992 1992 46 1992 1992 491

K

S 5380 1345 672 5380 599 551 5380 1870 790

I

F 2594 1038 259 26 26 26 5162 2537 1311

E

S 8896 1112 424 8896 375 57 8896 1831 1831

K

U 4903 1590 442 1689 369 19 8007 4416 1799

r i

V /Source:Eurosta,tNewCronos,Regions(b). a

b m o p

O /Note:*vkjlučnozDOM-prekomorskidepartmaij/DOM(départementsd'outremer)included.

21

Delovni zvezek 15/2006 UMAR

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo

3 Prebivalstvo

Metodološka pojasnila

Spremembe števila prebivalstva so rezultat rojstev, smrti in migracijskih gibanj.

Razliko med številom rojstev in številom smrti imenujemo naravni prirast. Na konèno

število prebivalstva vplivajo še migracijska gibanja. Migracije ali selitve so notranje, kjer gre za spremembo naselja stalnega prebivališèa prebivalca (npr. medregionalne in medobèinske). Druge vrste selitev so zunanje oz. mednarodne, ki potekajo preko državnih meja. Migracijski tokovi vkljuèujejo priselitve (imigracije) in odselitve (emigracije) prebivalstva. Migracijske tokove najpogosteje izražamo s selitvenim prirastom (neto migracijami), ki je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na doloèenem obmoèju.

Za predstavitev demografskih gibanj smo uporabili podatke popisa 1981, 1991, 2002 in centralnega registra prebivalstva na dan 30. 6. 2006, èeprav metodološko ta dva vira med seboj nista popolnoma primerljiva. S popisi prebivalstva zbira SURS podatke o številènem stanju in osnovnih sestavinah prebivalstva in gospodinjstev praviloma vsakih deset let. Popis temelji na osebnem izjavljanju prebivalstva, registrski vir pa je zbir podatkov o prebivalcih, ki temelji na razliènih evidencah. Zadnji podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva v tem delovnem zvezku so za leto 2005.

Demografske znaèilnosti po statistiènih regijah

Skupno število prebivalcev je najveèje v Osrednjeslovenski regiji, kjer živi èetrtina vsega prebivalstva Slovenije, skoraj 30 % prebivalstva skupaj pa živi še v Podravski in Savinjski regiji. V obdobju od leta 1991 do 2006 se je število prebivalstva poveèalo v vseh regijah razen Zasavski, kjer je upadlo za 2,5 %. V primerjavi s slovenskim povpreèjem je bila višja rast števila prebivalstva v Obalno-kraški, Osrednjeslovenski, Jugovzhodni Sloveniji in Gorenjski regiji, najnižjo rast pa so beležile Pomurska, Goriška in Koroška regija. Sredi leta 2005 je Slovenija drugiè zabeležila veè kakor 2 milijona prebivalcev (prviè sredi leta 1991, nato je skupno število spet padlo pod 2 milijona), vendar pa je rast števila prebivalstva predvsem posledica pozitivnega selitvenega gibanja (pozitivni selitveni prirast tujcev), saj naravni prirast v Sloveniji pada že od leta 1997.

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva ter tablice umrljivosti

V letu 2005 je bilo število umrlih veèje od števila živorojenih v veèini regij, tako da je bil pozitivni naravni prirast le v Osrednjeslovenski, Gorenjski in Savinjski regiji. V letu 2005 je bilo najmanj umrlih na 1000 prebivalcev v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji, najveè pa v Pomurski in Zasavski regiji. Umrljivost prebivalstva se zmanjšuje v vseh starostnih skupinah, razen najvišjih, vendar pa je znaèilna precejšnja razlika v umrljivosti moških in žensk. Z zviševanjem povpreène starosti umrlih se poveèuje tudi prièakovano trajanje življenja, ki pa je po regijah razlièno. Tablice umrljivosti ali

življenjske tablice so tabelarni prikaz intenzivnosti umiranja in njene razporeditve po starosti. Za statistiène regije so bile nazadnje izraèunane iz petih zaporednih let (od leta 1999 do 2003) na Statistiènem uradu RS. Ker so nekatere statistiène regije po številu zelo majhne in je zato velikost sluèajnih vplivov veèja, so manjše regije prikljuèili veèjim oz. jih združili (Notranjsko-kraško k Obalno-kraški, Koroško k Savinjski, Zasavsko združili s Spodnjeposavsko). Tako imajo vse regije najmanj 100.000 prebivalcev.

Metodologija

V Osrednjeslo- venski regiji živi èetrtina vsega prebivalstva Slovenije

Pozitivni

naravni prirast

le v treh regijah

22 ^UMAR Delovni zvezek 15/2006

Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah Prebivalstvo

: 5 al e b aT ) % vi t s ar ej n p ot s( * 6 0 0 2 – 1 9 9 1, h a ni p u k s hi nt s or at s hi n v o n s o o p a vt sl a vi b er p ali v et š ej n a bi G : 5 el b aT ) % ni s et ar ht w or g( * 6 0 0 2 – 1 9 9 1 s p u or g e g a ci s a b y b n oit al u p o P

/EJIGERENČITSITATS SNOIGERLACITSITATS

noitalupoP/iclaviberP latoT/japukSsraey41–0/tel41–0sraey46evoba/tel46daN/)46–51(inbosopsonvoleD )46–51(noitalupopegagnikroW 2002–19916002–19916002–20022002–19916002–19916002–20022002–19916002–19916002–20022002–19916002–19916002–2002 3STUN/3ETKS aksnevolsejndersO3,53,88,21,22-2,52-1,4-4,546,365,216,72,014,2 akšark-onlabO3,45,80,47,92-9,33-0,6-9,045,758,118,72,211,4 aksjneroG0,40,69,14,32-9,72-9,5-5,344,165,219,66,86,1 akširoG5,04,19,05,62-1,23-6,7-1,123,134,84,44,50,1 aksjnivaS9,19,30,28,52-0,13-0,7-1,436,546,88,57,88,2 ajinevolSandohzvoguJ6,34,67,25,02-5,72-8,8-6,249,359,78,55,015,4 aksrumoP7,0-4,01,12,82-1,33-8,6-2,218,414,21,56,75,2 akšark-oksjnartoN1,24,43,28,52-1,03-8,5-3,121,032,79,60,019,2 aksvardoP4,12,48,27,52-5,92-2,5-9,531,840,94,37,61,3 akšoroK3,19,16,00,72-6,43-4,01-0,342,856,018,40,62,1 aksvasopejndopS1,03,22,28,42-8,03-0,8-9,227,827,45,35,79,3 aksvasaZ2,2-5,2-3,0-9,92-8,73-3,11-5,033,634,43,02,19,0 AJINEVOLS6,20,53,27,42-4,92-2,6-3,531,845,97,55,86,2 riV.ecirotvainučarerp,SRUS:atadfoecruoS.snoitaluclacs'rohtua,SROS: abmopO.2002ni1991,1891atelazavtslaviberpvosipopzimoktadopnedervokaneamonlopopinokšolodotem6002otelazketadoP*: etoN.susnec2002dna1991,1891nodesabatadhtiwderapmocyllufebtonnac6002rofatadeht,yllacigolodohteM*: