Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si

http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Avtorji: mag. Maja KERSNIK, Lidija APOHAL VUČKOVIČ, Jasna KONDŽA, Saša KOVAČIČ, Dušan KIDRIČ, Andreja POJE

Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean JESSON

Lektoriranje: Služba za prevajanje in lektoriranje Generalnega sekretariata Vlade RS Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR

Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200

Ljubljana, 2006

© UMAR, 2006. Objava in povzemanje besedila publikacije delno ali v celoti je dovoljeno z navedbo vira.

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Uredila: Maja Kersnik

Avtorji: Maja Kersnik, Lidija Apohal Vučkovič, Jasna Kondža, Saša Kovačič, Dušan Kidrič, Andreja Poje

Delovni zvezek 9 / 2006

Kazalo

Povzetek 7

Summary 8

Uvod 9

1 Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR v letih

od 1992 do 2005 10

1.1 Naèin zbiranja in prikazovanja denarnih prejemkov 10

1.2 Ciljne skupine in vrste denarnih prejemkov 11

1.3 Naèini razvršèanja denarnih prejemkov 13

2 Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke

v Zbirki denarnih prejemkov UMAR 15

2.1 Vrste denarnih prejemkov po ciljnih skupinah 15

2.2 Sredstva za denarne prejemke 18

2.2.1 Sredstva za gmotno neodvisne in gmotno odvisne prejemke 18

2.2.2 Sredstva za denarne prejemke po skadenci 19

2.2.3 Sredstva za denarne prejemke po ciljnih skupinah 19

2.3 Število denarnih prejemkov 20

2.3.1 Število gmotno neodvisnih in gmotno odvisnih prejemkov 21

2.3.2 Število denarnih prejemkov po skadenci 21

2.3.3 Število denarnih prejemkov po ciljnih skupinah 22

2.4 Višine denarnih prejemkov 23

2.5 Valorizacija denarnih prejemkov in osnove za doloèitev zneskov denarnih prejemkov 26

2.5.1 Plaèe kot referenèna vrednost za valorizacijo 27

2.5.2 Cene in mininalni dohodek kot referenèna vrednost za valorizacijo 29

3 Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke 31

3.1 MISSOC (Vzajemen informacijski sistem socialne zašèite) 32

3.2 ESSPROS (Evropski sistem statistike socialne zašèite) 32

3.3 Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji

javnofinanènih odhodkov 33

3.4 COFOG (Funkcionalna klasifikacija javnofinanènih izdatkov) 35 3.5 Primerjava predstavljenih prikazov socialnih izdatkov z Zbirko denarnih prejemkov UMAR 37

4 Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne

prejemke 38

4.1 Sredstva za izdatke za socialno zašèito po metodologiji ESSPROS v obdobju od

1996 do 2003 38

4.2 Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji

javnofinanènih odhodkov v obdobju od 1993 do 2004 39

4.2.1 Realna rast celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom brez

pokojnin 39

6 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) v letih od 1992 do 2005

4.2.2 Realna rast celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom skupaj s

pokojninami 40

4.2.3 Struktura sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom 40 4.2.4 Delež sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v bruto domaèem proizvodu 42 4.2.5 Delež sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih javnofinanènih

odhodkih 43

4.2.6 Struktura sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom po posameznih

javnofinanènih blagajnah 43

4.3 Sredstva, namenjena socialni zašèiti po funkcionalni klasifikaciji javnofinanènih izdatkov v

obdobju od 2000 do 2004 44

Literatura in viri 46

Priloga 1: Katalog denarnih prejemkov 1992–2005 47

Priloga 2: Obrazec za vnos podatkov 145

Priloga 3: Pregled gmotno neodvisnih in gmotno odvisnih denarnih

prejemkov 147

Priloga 4: Seznam aktivnih prejemkov po ciljnih skupinah 151 Priloga 5: Pregled valorizacijskih pravil in osnov za določanje višine

denarnega prejemka 155

Priloga 6: Sredstva za denarne prejemke v ZDPU v letih 1993–2004 161 Priloga 7: Število denarnih prejemkov v ZDPU v letih 1993–2004 167 Priloga 8: Transferji posameznikom in gospodinjstvom v letih 1993–2004 171

Seznam kratic

ZDPU Zbirka denarnih prejemkov UMAR

MISSOC Vzajemen informacijski sistem socialne zašèite ESSPROS Evropski sistem statistike socialne zašèite

COFOG Funkcionalna klasifikacija javnofinanènih izdatkov UMAR Urad RS za markoekonomske analize in razvoj BDP bruto domaèi proizvod

ESR evropski sistem raèunov

7

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Povzetek/Summary

Povzetek

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) od leta 1992 izvaja projekt Denarni prejemki, katerega namen je v državi na enem mestu vzpostaviti katalog prejemkov, ki imajo naravo socialnih pravic. Podatki se zbirajo v posebni Zbirki denarnih prejemkov UMAR (v nadaljevanju: ZDPU) zaradi predstavitve vseh denarnih prejemkov, ki jih prebivalstvu zagotavlja Slovenija iz republiškega in obèinskih proraèunov ali skladov socialnih zavarovanj. Zbirka ima v prvi vrsti informativni pomen, saj omogoèa vpogled v sistem in daje osnovne informacije o vsakem posameznem prejemku. Podatkovna zbirka je tudi osnova za poglobljene analize za UMAR kakor tudi za analize nosilcev programov socialne zašèite in snovalce socialne politike.

V prispevku so podrobno opisani denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije in predstavljena je analiza sistema denarnih prejemkov v Sloveniji v obdobju od 1992 do 2005; in sicer so v prvem poglavju opisane osnovne informacije o Zbirki denarnih prejemkov UMAR za obdobje 1992–2005, v drugem poglavju pa so obdelani podatki za obdobje 1993–2004.

V letu 2005 so imeli prebivalci Slovenije pravico do 70 razliènih denarnih prejemkov, ki so jih prejemali praviloma meseèno. V obdobju 1992–2005 je bilo na novo vpeljanih 13 denarnih prejemkov, 19 je bilo preimenovanih, 7 pa ukinjenih. V letu 2004 so prebivalci Slovenije skupaj prejeli 2.173.386 denarnih prejemkov, kar je za èetrtino veè kot leta 1993. Poveèanje števila prejemkov je v prvi vrsti posledica zakonskih sprememb. Za denarne prejemke je bilo leta 2004 izplaèanih 1067,8 mrd SIT (17,1 % BDP). Sredstva za te namene so v obdobju 1993–2004 realno rasla po stopnji 4,0 % povpreèno letno, kar je nekoliko poèasneje kot sredstva za transferje posamezni-kom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov (4,7 %) in tudi nekoliko poèasneje od celotnih javnofinanènih odhodkov (4,5 %).

Najveèji delež sredstev je bil namenjen upokojencem, najmanjši pa osebam s posebnimi zaslugami. Tudi po številu prejemkov so bili na prvem mestu upokojencev, takoj za njimi so se uvrstili starši.

V tretjem poglavju so predstavljeni in analizirani tudi drugi prikazi (informacijski sistemi, metodologije, klasifikacije) socialnih izdatkov, ki vkljuèujejo tudi denarne prejemke, in sicer: MISSOC, ESSPROS, sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov in sredstva za transferje po funkcionalni klasifikaciji javnofinanènih izdatkov (COFOG; metodologija ESR-95). Opisane so tudi razlike med predstavljenimi prikazi socialnih izdatkov ter v èetrtem poglavju analiza gibanj sredstev teh prikazov.

Kljuène besede: denarni prejemki, socialne pravice, socialna zašèita, javna sredstva za denarne prejemke, socialni izdatki, socialni transferji, javnofinanèni izdatki, valorizacijska pravila, ekonomska klasifikacija, funkcionalna klasifikacija

8 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Povzetek/Summary

Summary

In 1992 the Slovenian Institute of Macroeconomic Analysis and Development (IMAD) launched a project intended to set up a single and complete national catalogue of the social security benefits in cash granted to Slovenian households.

Data are collected in a separate database covering all cash benefits that Slovenia provides to its citizens from the state and municipal budgets or through social insurance funds. The database is primarily intended to provide information, allowing an overview of the overall system and giving basic data on each specific benefit.

The database also serves as the basis for IMAD’s in-depth studies and the analyses conducted by social policy makers and the competent bodies implementing the social protection programmes.

The Working Paper provides detailed descriptions of the cash benefits granted to Slovenian citizens through public funds and gives a thorough analysis of the cash benefit system in Slovenia in the period from 1992 to 2005. Chapter One presents the basic information about the IMAD’s cash benefits database for the period from 1992 to 2005 while Chapter Two covers the period from 1993 to 2004.

In 2005, the Slovenian citizens were entitled to 70 different cash benefits, which are mostly paid out on a monthly basis. Between 1992 and 2005, 13 new cash benefits were introduced, 19 existing benefits were renamed while 7 were abolished.

In 2004, the Slovenian citizens received a total of 2,173,368 benefits, 25% more than in 1993. The increase in the number of granted benefits was mainly the result of regulatory changes. The expenditure on cash benefits totalled SIT 1,067.8 billion in 2004 (17.1% of GDP). This expenditure rose at an annual real rate of 4.0% in the period 1993-2004, which is slightly slower than the expenditure on transfers to individuals and households according to the economic classification of general government expenditure (4.7%) and also somewhat slower than the total general government expenditure (4.5%). The biggest proportion of the expenditure was allocated to pensioners while the smallest proportion went to persons with special merits. Pensioners were also in the lead in terms of the number of benefits received, followed by parents.

The Working Paper further presents and analyses other social expenditure databases (information systems, methodologies, classifications) that include cash benefits:

the MISSOC, the ESSPROS, the expenditure on transfers to individuals and households according to the economic classification of general government expenditure, and the expenditure on transfers according to the Classification of the Functions of Government (COFOG; ESA-95 methodology). Chapter Three also discusses the differences between the databases presented while Chapter Four analyses the dynamics of funds in these database.

Key words: cash benefits, social benefits, social protection, public expenditure on cash benefits, social expenditure, social transfers, general government expenditure, economic classification, functional classification.

9

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Uvod

Uvod

Socialni sistemi, ki svojo dejavnost financirajo iz javnih sredstev prek javnih blagajn in omogoèajo upravièencem pridobitev razliènih socialnih pravic, ponujajo upravièencem denarne in nedenarne prejemke¹ (angl. benefits in cash, benefits in kind). Vrsta denarnih prejemkov, pravila za njihovo pridobitev, pravila za doloèitev njihove višine ter pravila valorizacije so najpomembnejši podatki o tem sistemu in so glavne doloèilnice za njihov skupni javnofinanèni obseg. Najveèji delež v tem sistemu so denarni prejemki, ki so del sistema socialne zašèite in bodo podrobno predstavljeni v nadaljevanju. Denarni prejemki so predpisani z zakonom in financirani iz javnih sredstev, zato imajo naravo socialnih pravic.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v letu 1992 zaèel izvajati projekt Denarni prejemki, katerega namen je bil v državi na enem mestu vzpostaviti katalog prejemkov, ki imajo naravo socialnih pravic. Podatki se zbirajo v posebni Zbirki denarnih prejemkov UMAR (v nadaljevanju: ZDPU) zaradi predstavitve vseh denarnih prejemkov, ki jih prebivalstvu zagotavlja Slovenija iz republiškega proraèuna² ali iz skladov socialnih zavarovanj. ZDPU ima v prvi vrsti informativni pomen, saj omogoèa vpogled v sistem in daje osnovne informacije o vsakem posameznem prejemku. Je pa tudi podlaga za poglobljene analize za UMAR kakor tudi za analize nosilcev programov socialne zašèite in snovalce socialne politike.

Na podlagi teh podatkov je bila na takratnem Zavodu za makroekonomske analize in razvoj leta 1993 že izdelana obširna analiza prejemkov obèanov (Prejemki obèanov, 1993).

ZDPU zajema podatke za obdobje od leta 1992 do 2005. V vsebinskem delu analize so prikazane informacije po stanju december 2005, v finanènem delu pa so obdelani podatki za obdobje 1993–2004.

V ZDPU se obseg in vrsta prejemkov spreminjata skladno s socialno-ekonomskim okoljem ter posledièno tudi s programi socialne politike (spremembe zakonov, pravil, nove pravice itd.). Skladno s spremembami denarnih prejemkov se finanèno in vsebinsko spreminja tudi zbirka. Ob vsem tem pa se èim bolj ohranjajo preglednost, kontinuiteta vsebovanih informacij in aktualnost. Vir podatkov v zbirki je: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zaposlovanje.

Nedenarni prejemki v ZDPU niso vkljuèeni, prav tako tudi ne razliène socialne storitve ali kakršne koli subvencije ali druge materialne ali finanène ugodnosti, ki jih posamezen prebivalec lahko prejme posredno (npr. preko subvencij institucijam) ali neposredno (npr. kot oprostitev plaèil); to so torej zgolj prejemki v denarju, ki jih prejemnik dobi osebno ali na svoj banèni raèun.

Prvi del te publikacije je namenjen predstavitvi kataloga denarnih prejemkov (v celoti je predstavljen v prilogi 1) in opisu ZDPU, sledi analiza vrst in sredstev za denarne prejemke v ZDPU (analiza sprememb v obsegu sredstev, številu, višini in valorizaciji denarnih prejemkov). V tretjem poglavju so opisani razlièni prikazi socialnih izdatkov, ki vkljuèujejo tudi denarne prejemke (klasifikacije, metodologije) in v èetrtem poglavju analiza gibanj sredstev teh prikazov.

1 Nedenarni prejemek pomeni storitev ali materialno dobrobit.

2 Denarne prejemke, ki so financirani iz obèinskih proraèunov in predpisani z zakonom, smo prav tako predstavili, le da zanje nimamo finanènih podatkov; (gre za dve najemnini za revne – najemnina za prejemnike denarnega dodatka za socialno in materialno ogrožene in najemnina za prejemnike denarne pomoèi kot edinega vira preživljanja ter za delno plaèilo za izgubljeni dohodek za družinskega pomoènika; (glej katalog v prilogi 1). Ker ne obstaja informacijski sistem za spremljanje finanènih podatkov o najemninah za revne in ker je bil družinski pomoènik vpeljan šele v drugi polovici leta 2004, ti trije prejemki v finanène analize niso vkljuèeni, v katalogu denarnih prejemkov (priloga 1) pa so opisani.

Denarni prejemki so del sistema socialne zašèite

Zbirka denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) obsega podatke za obdobje od leta 1992 do 2005

Denarni prejemek dobi prejemnik praviloma osebno ali na svoj banèni raèun

10 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) v letih od 1992 do 2005

1 Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR v letih od 1992 do 2005

V prilogi 1 predstavljamo katalog denarnih prejemkov, ki jih spremljamo v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (v nadaljevanju ZDPU), v nadaljevanju tega poglavja pa opisujemo naèin zbiranja in prikazovanja denarnih prejemkov v ZDPU, ciljne skupine in vrste prejemkov v ZDPU ter naèine razvršèanja in možne izpise.

1.1 Naèin zbiranja in prikazovanja denarnih prejemkov

Vsak denarni prejemek v ZDPU je prikazan (opisan) na posebnem obrazcu z vsebinskim in finanènim delom (priloga 2), ki je podlaga za vpis denarnih prejemkov v zbirko. Obrazec se obnavlja enkrat do dvakrat letno. Enota opazovanja je posamezen denarni prejemek³. Kot en prejemek obravnavamo vsak posamezen prejemek (ki se izplaèuje redno meseèno ali v enkratnem znesku), ki ga je prejemal upravièenec, ne glede na to, ali ga je prejemal zase (npr. starostna pokojnina), za drugega (npr. otroški dodatek za otroka) ali za veè družinskih èlanov oziroma za celo družino skupaj (npr. denarno socialno pomoè za družino). Število denarnih prejemkov torej prikazuje število izplaèanih prejemkov in ne števila oseb, za katere so bili izplaèani in jim ti prejemki pomenijo vir dohodkov. Število oseb, za katere se izplaèujejo denarni prejemki, je zato nekoliko veèje od števila prejemkov, prikazanih v analizi.

Vsebinski del obrazca⁴ ima 18 sestavin, in sicer:

• opis pravice⁵, ki pomeni naziv oziroma konkretno ime za pravico;

• vrsta pravice, ki pomeni generièno ime oziroma skupino denarnih prejemkov (kot npr. nadomestila, dodatki, pomoèi, pokojnine, preživnine);

• ciljna skupina, to je populacija, ki ji je denarni prejemek namenjen;

• upravièenci, to je natanèno doloèena socialna skupina, upravièena do denarnega prejemka;

• merila upravièenosti opišejo, kaj je pogoj za upravièenost, ali je pravica doloèena na podlagi preverjanja gmotnega položaja⁶ (v tem primeru gmotno odvisna pravica; v angl. means-tested benefit) ali brez preverjanja gmotnega položaja (v tem primeru gmotno neodvisna pravica; v angl. non means-tested benefit);

• izvor pravice pove, na podlagi katerega statusa je ta pravica utemeljena (npr.

državljanstvo, rezidentstvo, obvezno zavarovanje);

• podlaga za odloèitev pojasnjuje postopek, potreben, da je upravièencu izdana odloèba. Mogoèe so praviloma tri podlage za odloèitev v skladu z zakonom, in sicer: a) izpolnjevanje predpisanih pogojev (ko gre za avtomatizem pri odloèanju, èe so izpolnjeni zakonski pogoji), b) izvedensko mnenje, c) prosti preudarek;

• normativna podlaga, ki pomeni ime zakona ali podzakonskega akta;

• uradni list – osnovni, ki je temeljni akt (številko in leto izdaje skupaj s spremembami in dopolnitvami temeljnega akta);

• uradni list – dodatni, ki pomeni podzakonski akt, ali druge ustrezne zakone (številka in leto izdaje uradnega lista);

3 Denarni prejemek je prejemek v denarju, ki ga prejemnik dobi praviloma na svoj banèni raèun ali osebno.

4 Vse navedene sestavine v obrazcu, razen vrste pravice (ki je doloèena posredno), so predpisane z zakonom.

5 Denarni prejemek je opisan kot pravica, ki je zakonsko doloèena.

6 Izraz gmoten pomeni nanašajoè se na materialni položaj. Gmotni položaj pa doloèajo: dohodki in prejemki iz zaposlitve, dohodki in prejemki iz lastninskih upravièenj, prejemki iz socialnih zavarovanj ter nekateri drugi socialni prejemki.

Vsak denarni prejemek v ZDPU je prikazan na posebnem obrazcu, ki vsebuje vsebinski in finanèni del

11

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) v letih od 1992 do 2005

• osnova pomeni osnovo⁷ (to je zakonsko doloèen absolutni znesek ali doloèena vrsta prejemka), na podlagi katere se izraèunava višina ali odmeri denarni prejemek;

• višina prejemka pomeni z odstotkom od osnove (ali drugaèe) izraženo finanèno vrednost prejemka;

• valorizacijsko pravilo pomeni naèin usklajevanja vrednosti denarnega prejemka;

• davèni status prejemka pomeni, ali je prejemek obdavèen ali ni;

• skadenca pomeni, kako ali kolikokrat se pravica prejema (npr. meseèno, enkrat letno);

• vir sredstev pomeni finanèni vir (npr. proraèun, sklad), ki omogoèa izplaèevanje denarnih prejemkov ne glede na izplaèevalca;

• izplaèevalec pomeni ime službe oziroma organa, ki (ne glede na vir sredstev) prejemek dejansko izplaèuje;

• opombe vsebujejo razlièna dodatna pojasnila.

Finanèni del obrazca ima štiri sestavine:

• najnižji in najvišji nominalni meseèni znesek prejemka (dejansko izplaèan ali zakonsko doloèen);

• porabo v letu, ki pomeni nominalni znesek (letno povpreèje v doloèenem letu) sredstev, porabljenih za posamezen prejemek (z upravnimi stroški vred, kot so npr. stroški izplaèil itd.);

• število prejemkov, ki pomeni, kot smo že omenili, število izplaèanih prejemkov in ne število ljudi, ki so upravièeni do prejemka. V veèini primerov je prejemek sicer namenjen eni osebi, v nekaterih primerih pa je en prejemek z odloèbo dodeljen za veè oseb skupaj kot npr. denarna socialna pomoè, družinska pokojnina itd. in v takem primeru se šteje, da je prejemek eden. Mogoèe je tudi, da se isti osebi prejemek izplaèa dvakrat v istem letu; torej je oseba ena in prejemka dva.

1.2 Ciljne skupine in vrste denarnih prejemkov

Denarni prejemki so v ZDPU razvršèeni v 15 ciljnih skupin⁸ (glej prilogo 4):

1. brezposelni, 2. šolajoèi,

3. starši (vkljuèno z otroki), 4. upokojenci,

5. svojci (to je skupina ljudi, ki je v sorodu z umrlo osebo nosilko posamezne pravice),

6. invalidi (prikazani so prejemki invalidov, ki so dobili status na podlagi dveh zakonov⁹),

7. vojni invalidi, 8. bolni,

9. veterani (to so osebe, ki imajo posebne zasluge za zmago NOB ter splošen napredek naroda v skladu z zakonom¹⁰),

Gmotni položaj doloèajo:

dohodki in prejemki iz zaposlitve, dohodki in prejemki iz lastninskih upravièenj, prejemki iz socialnih zavarovanj ter nekateri drugi socialni prejemki

7 To je zakonsko doloèen znesek ali doloèena vrsta prejemka, na podlagi katerega se obraèuna višina pravice/prejemka.

8 Ciljne skupine so bile doloèene leta 1992 na zaèetku zbiranja podatkov v ZDPU. Ciljna skupina pripravniki od leta 1997 ni veè aktivna, ker je bila ukinjena edina pravica, ki je do takrat veljala za pripravnike, in sicer subvencija pripravnikom za delno kritje nadomestila plaèe.

9 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

10 Zakon o republiških priznavalninah in Zakon o vojnih veteranih.

Denarni prejemki so v ZDPUrazvršèeni v 15 ciljnih skupin

12 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) v letih od 1992 do 2005

10. žrtve vojnega nasilja (to so osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev),

11. osebe s posebnimi zaslugami (to so osebe, ki imajo v skladu z zakonom¹¹ posebne zasluge za slovenski narod in so zato upravièene do izjemne pokojnine;

ali so pomembno prispevale k slovenski kulturi in so zato upravièene do republiške priznavalnine),

12. osebe, potrebne pomoèi drugega pri opravljanju vseh ali veèine življenjskih potreb,

13. kmetje,

14. revni (tu opredeljeni kot prejemniki denarnih pomoèi za preživljanje), 15. pripravniki.

Ciljne skupine so bile vpeljane zaradi veèje preglednosti in boljše medsebojne primerljivosti prejemkov. Ker pa se prejemki pomensko razlikujejo med seboj, razvrstitev v ciljne skupine potrebuje nekatere opombe:

1. Veèina prejemkov ni vezana na predhodno pridobitev drugega prejemka; to so osnovni prejemki, nekateri prejemki pa so vezani na predhodni prejemek ali dogodek, zato jih imenujemo podredni prejemki.

Prejemki veèine ciljnih skupin (razen prejemkov v ciljnih skupinah osebe, potrebne pomoèi drugega, in svojci¹²) so osnovni prejemki. Prejemki ciljne skupine osebe, potrebne pomoèi drugega, in ciljne skupine svojci pa so tem prejemkom nekako podrejeni in jih skladno z zakonom brez realiziranega osnovnega prejemka ali brez posameznega zavarovalnega dogodka (npr. smrt nosilca zavarovanja) ni moè prejeti.

2. Vsaka ciljna skupina ne vsebuje vedno vseh prejemkov, ki jih lahko dobi prejemnik, ki se uvršèa v posamezno ciljno skupino, temveè je treba kombinirati osnovne in podredne prejemke. Vse te kombinacije nam omogoèa rubrika normativna podlaga posameznega prejemka (glej prilogo 4), tako da lahko sestavimo ustrezno celoto prejemkov, ki praviloma izhajajo iz enega zakona, ne pa vedno. Prvi primer: ciljna skupina revni ima tri osnovne prejemke in enega podrednega iz ciljne skupine potrebni pomoèi drugega, in sicer – dodatek za pomoè in postrežbo k denarni socialni pomoèi. Drugi primer: ciljna skupina veterani ima tri osnovne prejemke in enega podrednega iz ciljne skupine svojci – posebno pogrebnino. Tretji primer:

prejemkov, ki jih financira blagajna zdravstvenega zavarovanja, ne najdemo le med ciljno skupino bolni (nadomestilo za bolezensko odsotnost), temveè sta dva prejemka med ciljno skupino svojci (pogrebnina in posmrtnina). Mogoèe so tudi kombinacije veè osnovnih prejemkov, kot so npr. pri ciljni skupini veterani, ki združuje tri osnovne prejemke iz treh razliènih zakonov.

Po stanju december 2005 je imela posamezna ciljna skupina tako število denarnih prejemkov:

- brezposelni 6 - šolajoèi 2

- starši 9 (vkljuèno z oèetovskim in posvojiteljskim nadomestilom¹³) - upokojenci 18

11 Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge.

12 Prejemki te ciljne skupine so še nekoliko bolj posebni, ker to ni predhodna pravica, temveè predhodni dogodek, ki šele omogoèi pridobitev prejemka v ciljni skupini svojci.

13 Podatki o oèetovskem in posvojiteljskem nadomestilu so prikazani skupaj s porodniškim nadomestilom in nadomestilom za nego in varstvo otroka, ker Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve trenutno ne razpolaga z loèenimi podatki za te namene. Tako sta tudi nadomestili za porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka prikazani kot ena pravica.

Prejemki so osnovni in podredni

13

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) v letih od 1992 do 2005

- svojci 9 - invalidi 7 - vojni invalidi 3 - bolni 1 - veterani 3

- žrtve vojnega nasilja 1

- osebe s posebnimi zaslugami 2 - osebe potrebne pomoèi drugega 4 - kmetje 2

- revni 3

V ciljni skupini pripravnikov od leta 1997 ni veè nobene aktivne pravice.

V ZDPU je opisanih devet vrst pravic oziroma skupin denarnih prejemkov:

nadomestilo, pokojnina, pomoè, dodatek, invalidnina, preživnina, priznavalnina, renta in štipendija.

1.3 Naèini razvršèanja denarnih prejemkov in mogoèi izpisi

Denarni prejemki se lahko razvršèajo na razliène naèine. Najosnovnejša je razvrstitev po virih sredstev: na prispevne (angl. contributory ali tudi work based) in neprispevne denarne prejemke (angl. non-contributory ali tudi residence based). Prispevni denarni prejemki se, kot že ime pove, financirajo iz prispevkov (socialna zavarovanja), neprispevni denarni prejemki pa iz davkov (državni in/ali obèinski proraèuni). Zelo pogosto je tudi razvršèanje po merilu upravièenosti, ki smo ga uporabili tudi za analizo gibanja sredstev in števila denarnih prejemkov v ZDPU, ki je prikazana v drugem poglavju delovnega zvezka.

V ZDPU so mogoèi razvrstitev denarnih prejemkov po virih sredstev kakor tudi najrazliènejša druga razvršèanja (izpisi), in sicer po vseh sestavinah obrazca za vnos podatkov (glej toèko 1.1).

Za analizo gibanja sredstev in gibanja števila denarnih prejemkov v ZDPU (glej toèko 2) smo uporabili tri mogoèe naèine razvršèanja:

1. Prvi naèin je, kot smo že omenili, razvršèanje po merilu upravièenosti. Èe upravièenost do denarnih prejemkov ni odvisna od gmotnega položaja upravièenca (ki ga doloèajo vsi prejemki in dohodki, ki vplivajo na materialni položaj), so to gmotno neodvisni prejemki (angl. non-means – tested benefits).

Èe pa je upravièenost do denarnih prejemkov odvisna od gmotnega položaja upravièenca, so to gmotno odvisni prejemki (angl. means-tested benefits).

Veèina denarnih prejemkov, ki jih upravièenci prejemajo v Sloveniji, je gmotno neodvisna, torej ni odvisna od gmotnih razmer, ker so to veèinoma prejemki iz zavarovanja. Pri tem je treba opozoriti, da pri zavarovanju za primer brezposelno- sti in zavarovanju za starševsko varstvo ni neposredne zveze med obsegom zbranih sredstev in obsegom sredstev, potrebnih za izvajanje pravic iz teh zavarovanj; da se prispevki ne vplaèujejo v posebno blagajno, ampak neposredno v državni proraèun, in da državni proraèun iz davènih virov pokriva vso razliko premalo zbranih sredstev iz teh dveh zavarovanj.

Gmotno odvisnih denarnih prejemkov pa je razmeroma malo, tako po številu prejemkov kot po sredstvih, ki so temu namenjena. Pri gmotno odvisnih prejemkih se v vseh primerih upoštevajo gmotne razmere vseh družinskih èlanov

Veèina denarnih prejemkov, ki jih upravièenci prejemajo v Sloveniji, ni odvisnih od gmotnih razmer V ZDPU je opisanih devet vrst pravic

14 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Opis denarnih prejemkov v Zbirki denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) v letih od 1992 do 2005

(upravièenost se lahko ugotavlja odvisno od gmotnih razmer družine kot celote ali od gmotnih razmer posameznega družinskega èlana; meje za upravièenost so v skladu z razliènimi zakoni doloèene razlièno). Pri nekaterih prejemkih je dodatno merilo za upravièenost tudi to, da upravièenec nima premoženja ali da je to pod doloèeno mejo (tudi meje premoženja so doloèene razlièno). Izpis gmotno odvisnih in gmotno neodvisnih denarnih prejemkov je v prilogi 3.

2. Drugi naèin je razvršèanje po skadenci, torej po tem, ali so prejemniki do njih upravièeni redno, praviloma meseèno, poimenovali smo jih meseèni prejemki, ali pa jih upravièenci prejmejo le ob posameznem dogodku (najpogosteje le enkrat, lahko pa v nekaterih primerih tudi veèkrat); poimenovali smo jih enkratni prejemki.

3. Tretji naèin pa je razvršèanje po ciljnih skupinah, ki prikazuje, kateri od 15 ciljnih skupin, navedenih v toèki 1.2, so prejemki namenjeni.

15

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

2 Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR v obdobju od 1993 do 2004

V tem poglavju predstavljamo analizo razliènih vrst denarnih prejemkov, sredstev, namenjenih denarnim prejemkom, ter analizo števila, višin in naèinov valorizacije denarnih prejemkov¹⁴.

2.1 Vrste denarnih prejemkov po ciljnih skupinah

V letu 2005 so imeli prebivalci Slovenije pravico do 70 razliènih vrst denarnih prejemkov. Pregled aktivnih prejemkov po ciljnih skupinah je razviden iz priloge 4.

V obdobju 1992–2005 je bilo na novo vpeljanih 13 denarnih prejemkov, 19 preimeno- vanih, ukinjenih pa 7 denarnih prejemkov (tabela 1).

V obdobju 1992–2005 je bilo najveè novih denarnih prejemkov vpeljanih pri ciljni skupini starši, v kateri so zajeti prejemki staršev in otrok (skupaj 5), sledijo jim upokojenci (3), prav toliko je bilo novih prejemkov med brezposelnimi; vendar so bili štirje ukinjeni; pri upokojencih pa je bil ukinjen le en prejemek, in sicer predèasna pokojnina.

V ciljni skupini brezposelni so bili ukinjeni štirje in na novo vpeljana dva prejemka.

V ciljni skupini starši (v kateri so zajeti prejemki staršev in otrok) so bili trije prejemki preimenovani in vpeljanih je bilo pet novih. V ciljni skupini osebe s posebnimi zaslugami je bil vpeljan en nov prejemek.

Od leta 1997, ko je bil edini prejemek ukinjen, ciljna skupina pripravniki nima veè nobenega prejemka.

Pri ciljni skupini revni so bili trije prejemki preimenovani. Najemnine za revne v tabeli 2 niso prikazane¹⁵, so pa prikazane v katalogu.

Pri ciljni skupini upokojenci je bil ukinjen en prejemek (predèasna pokojnina);

uvedeni so bili trije novi: a) starostna pokojnina brez zmanjšanja v posebnih primerih (pomeni možnost upokojitve pred izpolnitvijo pogojev, in sicer v posebnih primerih, ko se lahko upokoji oseba, ki ji je bilo ukinjeno delovno mesto zaradi steèaja, ali èe je bila ugotovljena invalidnost); b) državna pokojnina; in c) pokojnina pod ugodnejšimi pogoji ter priznanje pokojninske dobe za žrtve vojnega nasilja; preimenovan je bil en prejemek.

V ciljni skupini veterani je bil prav tako en prejemek preimenovan.

V ciljni skupini vojni invalidi so bili štirje prejemki preimenovani, od tega sta se dva prejemka (vojaška invalidnina po Zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev in civilna invalidnina po Zakonu o civilnih invalidih vojne)

14 Za izdelavo vseh slik v besedilu so uporabljeni podatki iz Zbirke denarnih prejemkov UMAR (ZDPU) in preraèuni UMAR, razen kadar ni drugaèe zapisano.

15 Èeprav so se sicer nekako ohranile, in sicer kot subvencija neprofitnih najemnin. Ne ureja pa jih veè Zakon o socialnem varstvu, temveè Stanovanjski zakon iz leta 2003. Zaradi spremembe narave (subvencija) pa ne spadajo veè v zbirko denarnih prejemkov.

V letu 2005 so imeli prebivalci Slovenije pravi- co do 70 razli- ènih denarnih prejemkov

V obdobju 1992–2005 je bilo na novo vpeljanih 13 denarnih prejemkov, 19 jih je bilo preimenovanih in 7 ukinjenih

16 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

: 1 a l e b a

T Ukinjen,ipreimenovaniinnovidenarniprejemk,irazvrščenipocijlnihskupinahv 5

0 0 2 – 2 9 9 1 u j b o d b o v , R A M U v o k m e j e r p h i n r a n e d i k r i b Z

a k m e j e r p a g e n r a n e d e m

i ukinjen preime-

n a v o

n nov opomba

I N L E S O P Z E R B

m o d il a v n i m i n l e s o p z e r b č o m o

p 9 ukinjena31.12.2001

v e ti l s o p a z a n i v a r p ir p b o č o m o p a n r a n e

d 9 ukinjena31.12.1995

v e ti l s o p a z a n i v a r p ir p b o e č a l p o li t s e m o d a

n 9 ukinjena31.12.1995

m i n v o l e d z m e j n a jl b a s o p s u d e m č o m o p a n r a n e d

m e jr e m z a

r 9 ukinjenaleta2002;izteklasejevletu2003 i

b e s o i v ij l s o p a z e j ž e t n i u d il a v n i e č a l p v e ti t s e m o d a

n 9 odleta2003

) k e d o h o d i n e jl b u g z i a z o li č a l p o n l e d ( k i n č o m o p i k s n i ž u r

d 9 od31.7.2004;virjeobčinskiproračun

I Š R A T S

e k o r t o a z č o m o p a n e b ž u r

d 9 od1.5.1994otroškidodatek

u d o r o p b o č o m o p a n e b ž u r

d 9 od18.12.1993starševskidodatek

a k o r t o o g e n a z k e t a d o

d 9 od1.5.1996

o li t s e m o d a n o k s jl e ti j o v s o

p 9 od1.1.2002

o n i ž u r d o k il e v a z k e t a d o

d 9 od1.1.2002

o li t s e m o d a n o k s v o t e č

o 9 od1.1.2002

k e d o h o d i n e jl b u g z i a z o li č a l p o n l e

d 9 od1.1.2003

a c n e j o r o v o n i m e r p o ir p č o m o

p 9 od1.1.2002pomočobrojstvuotroka

I M A G U L S A Z I M I N B E S O P S E B E S O

m e c v a l e d m i n r u tl u k a n i n l a v a n z ir p a k š il b u p e

r 9 odleta1997

I K I N V A R P I R P

e č a l p a li t s e m o d a n e jt ir k o n l e d a z m o k i n v a r p ir p a ji c n e v b u

s 9 ukinjena31.12.1996

I N V E R

e n e ž o r g o o n l a ir e t a m n i o n l a i c o s a z k e t a d o d i n r a n e

d 9 od1.9.2001denarnasocialnapomoč

a j n a jl v i ž e r p r i v i n i d e t o k č o m o p a n r a n e

d 9 od1.9.2001trajnadenarnasocialnapomoč o

n l a i c o s n i o n l a ir e t a m a z k e t a d o d i n r a n e d

č o m o p a n t a r k n e - e n e ž o r g

o 9 od1.9.2001izrednadenarnasocialnapomoč I

C N E J O K O P U

a n i n j o k o p a n s a č d e r

p 9 ukinjena31.12.1999

h i n b e s o p v a j n a š j n a m z z e r b a n i n j o k o p a n t s o r a t s

h ir e m ir

p 9 od1.1.2000

e j n a n z ir p n i ij o g o p i m i š j e n d o g u d o p a n i n j o k o p

a jl i s a n a g e n j o v e v t r ž a z e b o d e k s n i n j o k o

p 9 odleta1996

a n i n j o k o p a n v a ž r

d 9 od1.1.2000

o ji c a e r k e r a z k e t a d o

d 9 od1.1.2000letnidodatek

I N A R E T E V

e n i n l a v a n z ir p e k s n i č b

o 9drug

n o k a

z ¹

u n o k a z o p ( k e t a d o d i k s n a r e t e v 6 9 9 1 . 1 . 1 d o

) h i n a r e t e v h i n j o v o I

D I L A V N I I N J O V

a n i n d il a v n i a k š a j o

v 9drug

n o k a z

e n j o v e s v a z ( a n i n d il a v n i 6 9 9 1 . 1 . 1 d o

) h i d il a v n i h i n j o v o u n o k a z o p

; e d il a v n i a

n i n d il a v n i a n li v i

c 9drug

n o k a z

e n j o v e s v a z ( a n i n d il a v n i 6 9 9 1 . 1 . 1 d o

) h i d il a v n i h i n j o v o u n o k a z o p

; e d il a v n i

i n i n d il a v n i i n li v i c n i i k š a j o v k k e t a d o d i k s d il a v n

i 9drug

n o k a z

i k s n i ž u r d , k e t a d o d i k s d il a v n i 6 9 9 1 . 1 . 1 d o

e n li v i c n i e d il a v n i e n j o v e s v a z ( k e t a d o d

) h i d il a v n i h i n j o v o u n o k a z o p

; e n j o v e d il a v n i k

e t a d o d i k s d e p o t r

o 9drug

n o k a z

t s o n d il a v n i o n b e s o p a z k e t a d o d 6 9 9 1 . 1 . 1 d o

) h i d il a v n i h i n j o v o u n o k a z o p ( k

e t a d o d i k s d il a v n i i n l a t

s 9 ukinjen31.12.1995