Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si

http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje: Vesna JEREB

Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR Distribucija: Katja FERFOLJA

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200

Ljubljana, 2005

© UMAR, 2005. Objava in povzemanje besedila publikacije delno ali v celoti, je dovoljeno z navedbo vira.

Dejavnosti slovenskega

gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004

Janez Kušar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Mateja Kovač, mag. Gorazd Kovačič, Jure Povšnar, mag. Ana Vidrih, Eva Zver

Delovni zvezek 11 / 2005

Janez Kušar Urejanje in uvod 6. Gradbeništvo Mateja Kovaè

1. Kmetijstvo, lov in gozdarstvo 2. Ribištvo

Jure Povšnar 3. Rudarstvo

5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 9. Promet, skladišèenje in zveze mag. Gorazd Kovaèiè

4. Predelovalne dejavnosti mag. Ana Vidrih

Okvir: Skupine gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti, opredeljene glede na tehnološko intenzivnost 10. Oddelek 73: Poslovanje gospodarskih družb v dejavnosti raziskovanja in razvoja

Mojca Koprivnikar Šušteršiè

7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 8. Gostinstvo

10. Poslovanje z nepremièninami, najem in poslovne storitve Eva Zver

11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti

Kazalo

Uvod 7

Introduction 8

1. Kmetijstvo, lov in gozdarstvo 9

2. Ribištvo 13

3. Rudarstvo 15

4. Predelovalne dejavnosti 18

5. Oskrba z elektriko, plinom in vodo 28

6. Gradbeništvo 31

7. Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 34

8. Gostinstvo 39

9. Promet, skladiščenje in zveze 44

10. Nepremičnine, najem in poslovne storitve 49

11. Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 55 Okvir: Skupine gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti, opredeljene

glede na tehnološko intenzivnost 23

Literatura in viri 58

Priloga 1: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja

gospodarskih družb 59

Priloga 2: Razvrstitev gospodarskih družb iz predelovalnih dejavnosti glede

na tehnološko zahtevnost po metodologiji OECD 61

Podatkovna priloga 63

7

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Uvod / Introduction

Uvod

Gospodarske družbe ustvarijo skoraj 60 % dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in zaposlujejo približno polovico vseh zaposlenih. Statistièni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki jih objavlja Agencija za javnopravne evidence in storitve – AJPES, so eni izmed najpomembnejših virov informacij o njihovem delovanju.

V tem delovnem zvezku analiziramo statistiène podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb predvsem z vidika posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Z analizo teh podatkov dobimo podroben pogled v posamezne dejavnosti, boljše poznavanje teh dejavnosti, kar nam služi kot osnova za napovedovanje gospodarskih gibanj po dejavnostih, ki je sestavni del Pomladanskih in Jesenskih poroèil UMAR. Namen delovnega zvezka je tako na osnovi podatkov za gospodarske družbe komentirati poslovanje posameznih dejavnosti v letu 2004, opredeliti glavne dejavnike, ki so vplivali na ustvarjeni poslovni rezultat in dodano vrednost dejavnosti, ter opisati pomembnejše strukturne premike v okviru teh dejavnosti. Analizirano je predvsem leto 2004, posamezne primerjave se nanašajo na predhodni dve leti, medtem ko smo se zaradi metodoloških sprememb

pri sestavi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki so bile uveljavljene z letom 2002, primerjavam z obdobjem pred tem letom v veliki meri izognili.

Delovni zvezek je zbirka enajstih poglavij, od katerih vsako predstavlja samostojno analizo poslovanja družb v posamezni dejavnosti klasifikacije SKD. Vkljuèene so tiste dejavnosti, v katerih gospodarske družbe kot pravnoorganizacijska oblika po ustvarjeni dodani vrednosti predstavljajo relativno pomemben del celotne dejavnosti, in sicer: kmetijstvo - A, ribištvo - B, rudarstvo - C, predelovalne dejavnosti - D, oskrba z elektriko, plinom in vodo - E, gradbeništvo - F, trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe - G, gostinstvo - H, promet, skladišèenje in zveze - I, nepremiènine, najem in poslovne storitve - K, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti - O. Posebej analiziramo še skupine gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti, opredeljene glede na tehnološko intenzivnost (Okvir).

Kljuène besede: poslovni rezultati, dodana vrednost, statistièni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, gospodarske družbe, tehnološka intenzivnost, predelovalne dejavnosti, trgovina, promet, storitve, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, gradbeništvo, energetika, gostinstvo, rudarstvo, kmetijstvo, ribištvo

* Pri sestavljanju letnih poroèil morajo od leta 2002 dalje družbe upoštevati novosti, doloèene v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list, št. 45/01, 39/02, 50/02) in v novih Slovenskih raèunovodskih standardih - SRS (Uradni list, št. 107/01). Z novimi SRS sta bila zaradi zagotovitve realnejšega prikaza poslovnega izida in premoženjsko finanènega položaja družb spremenjena predvsem vrednotenje in vsebina doloèenih bilanènih postavk. Na podroèju vrednotenja bilanènih postavk so novi SRS odpravili splošno revalorizacijo oziroma indeksacijo. Doloèili pa so obvezno splošno prevrednotovanje kapitala glede na spremembo kupne moèi domaèe valute in posebno prevrednotovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se opravi zaradi okrepitve ali oslabitve sredstev oziroma zaradi oslabitve ali okrepitve dolgov glede na spremembo cen gospodarskih kategorij.

Introduction

Commercial companies generate almost 60% of the Slovenian economy’s total value added and employ about 50% of all workers employed therein. Statistical data from the companies’ balance sheets and profit and loss statements, released by the national Agency for Public Legal Records and Related Services (APLRS), are one of the main information sources on their performance.

In this Working Paper, we analyse statistical data from commercial companies’

balance sheets and profit and loss statements, primarily as regards the individual activities of the Slovenian economy. The analysis of these data provides a detailed look at individual activities and a better understanding of them, which the IMAD uses as the basis for the activity-specific forecasts of economic trends that form part of its Spring and Autumn Reports. Using aggregated data for commercial companies, this Working Paper thus aims to comment on the performance of individual activities in 2004, identify the main factors that influenced an activity’s financial results and its level of value added, and describe the main structural shifts seen in each activity. The period analysed is mainly 2004; some comparisons are also made for the previous two years, while comparisons for periods prior to that have largely been omitted due to methodological changes

in compiling balance sheets and profit and loss statements that were enforced in 2002.

This Working Paper consists of eleven chapters, each providing an independent analysis of company performance by individual activity according to the Standard Classification of Activities. We have included those activities where commercial companies, representing one type of legal organisational form, generated an important part of the activity’s value added. These are: agriculture (A), fishing (B), mining (C), manufacturing (D), electricity, gas and water supply (E), construction (F), wholesale and retail trade, the repair of motor vehicles, personal and household goods (G), hotels and restaurants (H), transport, storage and communications (I), real estate, renting and business activities (K), and other community, social and personal service activities (O). Separately, we also analyse groups of commercial companies in manufacturing industries classified according to their technology intensity (Box 1).

Key words: financial results, value added, statistical data from balance sheets and profits and loss statements, commercial companies, manufacturing, wholesale and retail trade, transport, services, technology intensity, recreation, culture and sports activities, construction, energy sector, hotels and restaurants, mining, agriculture, fishing

*

As of 2002, commercial companies have had to comply with the new provisions of the Act Amending the Companies Act (Official

Gazette of the RS Nos. 45/01, 39/02, 50/02) and the new Slovenian Accounting Standards (Official Gazette of the RS No. 107/01) in

compiling their annual reports. In order to ensure a more realistic presentation of the companies’ business results and their financial

and property standing, the new Accounting Standards mainly changed the valuation method and contents of certain balance sheet

entries. As regards the valuation of entries, the new Standards eliminated indexation while they introduced a compulsory general

revaluation of capital relative to changes in the domestic currency’s purchasing power, as well as a special revaluation of assets and

liabilities due to their increase or decrease or due to an increase or decrease in debts relative to changes in the prices of economic

categories.

9

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

1 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Gospodarske družbe s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva so leto 2004 po pozitivnem izidu v prejšnjem letu zakljuèile z neto èisto izgubo obraèun- skega obdobja. Kljub razmeroma dobri kmetijski pridelavi in višjim subvencijam so v primerjavi z letom prej poslabšale poslovanje v osnovni dejavnosti in neto dobièek iz poslovanja spremenile v neto izgubo. Poslabšanje je bilo prisotno v obeh dejavnostih s tega podroèja: dejavnost kmetijstva, lova ter z njima povezanih storitev je negativni izid iz prejšnjega leta moèno poveèala, dejavnost gozdarstva pa je svoj pozitivni izid zmanjšala.

Gospodarske družbe s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva (podroèje dejavnosti A) predstavljajo relativno majhen delež v vseh slovenskih gospodarskih družb. V letu 2004 so po številu predstavljale 1,3 %, po zaposlenih 1,5 % in po ustvarjeni dodani vrednosti 1,0 % vseh gospodarskih družb.

: 1 a l e b a

T I z b r a n i k a z a l n i k i p o s l o v a n j a g o s p o d a r s k i h d r u ž b v d e j a v n o s t i k m e t ji s t v a , l o v a i n a

v t s r a d z o g

2 0 0

2 2003 2004 b

ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 485 508 525

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 8.145 7.863 6.787

o t e

N ¹čisitdobičeki/zgubaobračunskegaobdobja,vmioSIT -383 916 -3.666 A

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 347,1 340,1 343,2

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 16,8 15,5 12,9

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 19.653 21.000 25.361

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 0,988 1,004 0,987

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D -0,24 0,55 -2,13

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D -0,24 0,57 -2,45

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 18.646 19.898 21.364

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 3.984 4.492 4.759

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 3.195 3.375 3.693

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 80,2 75,1 77,6

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 37,8 42,9 45,5

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 26,3 29,4 32,2

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 93,7 90,0 86,6

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 92,9 92,1 89,5

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e D

% v , e j a d o r p d

o 5,2 5,3 5,1

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 66,5 63,4 62,9

h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e D

h i v t s d e r

s 18,5 16,5 15,0

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :¹Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

Kljub vremensko obièajnemu letu in razmeroma dobri kmetijski pridelavi so gospodarske družbe poslovno leto 2004 po pozitivnem rezultatu iz prejšnjega leta zakljuèile z neto èisto izgubo

. Letna raèunovodska poroèila je oddalo 525 družb (17 družb veè kot za leto 2003 in 40 veè kot za leto 2002), ki so zaposlovale 6.787 delavcev (1.076 ali za 14 % manj kot v letu 2003), leto pa zakljuèile s 3.665,5 mio SIT neto èiste izgube. Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom ali gozdarstvom, so ustvarile 32,3 mrd SIT dodane vrednosti (za 8,6 % manj kot v letu prej). Stroški dela so od tega znašali 25,1 mrd SIT (za 5,6 % manj kot v letu prej). Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je s 75,1 % poveèal na 77,6 % (v povpreèju vseh gospodarskih družb se je z 62,1 % znižal na 61,6 %).

Skupni prihodki gospodarskih družb s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v letu 2004 zmanjšali za 7,2 %. Èisti prihodki od prodaje so se znižali za 9,0 %. Kot vedno pa so bili v veliki veèini doseženi na domaèem trgu.

Izvozna usmerjenost teh gospodarskih družb je ostala nizka in se celo še nekoliko znižala, s 5,3 % na 5,1 %. Spremenjen zunanjetrgovinski režim ob pristopu Slovenije k Evropski uniji je v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva bolj kot odprtje novih izvoznih trgov povzroèil otežen pristop nanje, predvsem na trge držav bivše Jugoslavije

.

Dejavnost kmetijstva, lova in gozdarstva je relativno velik prejemnik državnih pomoèi

. Njihova vrednost je skupaj s še nekaterimi drugimi prihodki prikazana z dvema postavkama. Na prvi so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki, in so del poslovnih prihodkov. Ti so v letu 2004 znašali 3,6 mrd SIT (v letu 2003 2,3 mrd SIT), kar je 2,5 % poslovnih prihodkov (v letu 2003 1,5 %). Na drugi postavki so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki, in so del izrednih prihodkov. Ti so v letu 2004 znašali 673 mio SIT (v letu 2003 353 mio SIT), kar je v tem letu pomenilo 31,7 % izrednih prihodkov (v letu 2003 18,1 %). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih družb kmetijstva, lova in gozdarstva prispevali 2,8 % (v letu 2003 1,7 %), kar je tri in pol krat toliko kot v povpreèni gospodarski družbi vseh dejavnosti (v letu 2003 dva in pol krat toliko kot v povpreèju)

. Skupni odhodki gospodarskih družb s podroèja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva so se v letu 2004 zmanjšali manj kot skupni prihodki. Njihov padec je bil 4,4-odstoten. V primerjavi z letom prej so se zmanjšali le poslovni odhodki (za 5,8 %), poveèali pa finanèni in izredni (za 49,6 % in 51,7 %). Stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so se znižali za 7,0 %, stroški dela pa za 5,6 %. Gospodarske družbe s podroèja kmetijstva, gozdarstva in lova so tako na ravni poslovanja kot tudi na ravni financiranja dosegle negativen V poslovnem

letu 2004 so gospodarske družbe s podroèja

kmetijstva, lova in gozdarstva svoje poslovanje poslabšale

Poslabšanje je bilo prisotno kljub višjim državnim pomoèem

1

Celotni obseg skupne kmetijske pridelave v Sloveniji se je v letu 2004 poveèal za 11,7 %. (v tem rastlinske pridelave za 26,5 % in

živalskih proizvodov 1,7 %, obseg živine pa se je zmanjšal za 1,3 %). Odkupne cene so se v povpreèju znižale za 1,1 % (v tem so se cene rastlinskih pridelkov znižale za 9,5 %, cene živali in živalskih proizvodov pa so se zvišale za 3,2 %). Realna vrednost celotne kmetijske pridelave v osnovnih cenah, ki vkljuèujejo tudi subvencije na proizvode, je bila višja za 2,7 % (Statistiène informacije, 6/

2005 in 10/2005).

2

V letu 2004 se je skupna blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov poveèala za 3,7 %. Poveèal se je uvoz, za 12,1 %, izvoz pa se je zmanjšal, za 12,3 %. Zaradi ukinitve prostotrgovinskih sporazumov in velikega dela izvoznih spodbud se je zmanjšal predvsem izvoz na trge držav bivše Jugoslavije, za 15 %. Zmanjšal se je tudi izvoz na trge EU 15, vendar manj, za 4 % (Bednaš et. al., 2005).

3

Skupni obseg državnih pomoèi dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva je v letu 2004 znašal 46,6 mrd SIT (v letu 2003 40,7 mrd SIT), kar je pomenilo 47,7 % (v letu 2003 46,9 %) vseh v tem letu izplaèanih državnih pomoèi v Sloveniji (Sedmo poroèilo o državnih pomoèeh, 2005). Seveda pa je glavnina teh sredstev izplaèana zasebnim proizvajalcem, ki proizvedejo veèino slovenske kmetijske in gozdarske proizvodnje, in ne kmetijskim, lovskim ali gozdarskim gospodarskim družbam.

4

Pri tem je potrebno poudariti, da je bil del izplaèil, ki so bila izplaèana in torej tudi prikazana v raèunovodskih izkazih za leto 2004,

iz naslova pomoèi po škodi v kmetijstvu v letu 2003. Takrat zaradi proraèunskih težav namreè še niso bila izplaèana, èeprav so bila

odobrena.

11

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Slika 1: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah v dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo v letu 2004

Vir: Lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.

izid (v višini 1,9 mrd SIT in 2,9 mdr SIT), pozitivnega pa na ravni izrednih dogodkov (v višini 1,5 mrd SIT).

Izbrani kazalci poslovanja gospodarskih družb kmetijstva, lova in gozdarstva za leto 2004 (glej tabelo) kažejo veèinoma na njegovo poslabšanje. Poslabšala so se tako gospodarnost, donosnost, delovna stroškovnost, financiranje in plaèilna sposobnost kot tudi struktura sredstev. Poslovanje pa se je izboljšalo po dveh kazalcih - gospodarnost in produktivnost zaradi nižjega števila zaposlenih v gospodarskih družbah te dejavnosti.

Veèina gospodarskih družb s podroèja kmetijstva, lova in gozdarstva je iz dejavnosti kmetijstvo, lov ter z njima povezane storitve (oddelek 01), ki je v letu 2004 moèno poslabšala svoje poslovne rezultate. V tej dejavnosti je delovalo 456 družb, ki so zaposlovale 5.093 delavcev (730 ali 13 % manj kot v letu 2003).

Družbe te dejavnosti so ustvarile 72 % dodane vrednosti celotne dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo. Leto 2004 so ponovno zakljuèile z neto èisto izgubo, ki pa je bila obèutno višja kot v prejšnjem letu, v višini 4,5 mrd SIT (v letu 2003 108,2 mio SIT).

Poslovni rezultati so se v primerjavi s prejšnjim letom najbolj poslabšali v živinorejskih gospodarskih družbah, ki so poslovno leto 2004 zakljuèile z neto èisto izgubo v višini 3,0 mrd SIT (v letu 2003 228 mio SIT). Neto èisto izgubo so ugotovile živinorejske družbe vseh podskupin, tudi govedo, perutnina in druge živali, ki so poslovno leto pred tem zakljuèile z neto èistim dobièkom. Èisti prihodki od prodaje živinorejskih družb so se kljub višjim odkupnim cenam v primerjavi s prejšnjim letom znižali za 12,8 %. To kaže na to, da se je obseg prodaje živali po poveèanju v letu 2003, ko je zaradi suše primanjkovalo krme, zopet zmanjšal. Stroški blaga, materiala in storitev so se znižali za 11,6 %, stroški dela pa za 10,1 %. Poslovne rezultate so kljub vremensko zopet obièajnemu letu in razmeroma dobremu pridelku poslabšale tudi gospodarske družbe v pridelovanju kmetijskih rastlin. V primerjavi s prejšnjim letom so se v povpreèju skoraj za desetino znižale odkupne cene rastlinskih pridelkov, kar je vplivalo na poveèanje neto èiste izgube s 195 mio SIT iz leta 2003 na 1,6 mrd SIT

. Tudi pri pridelovanju kmetijskih rastlin so negativni izid prikazale vse podskupine, vkljuèno s podskupinama vrtnine in sadjarstvo, ki sta v letu prej izkazali neto èisti dobièek.

Dejavnost kmetijstva, lova ter z njima povezane storitve je negativni izid iz prejšnjega leta moèno

poveèala...

5 Odkupne cene so se v povpreèju najbolj znižale pri krompirju (za 43 %), vrtninah (za 32 %) in sadju (za 15 %).

0 20 40 60 80

Kmetijstv o Gozdarstv o

Delež DV, v %

0,0 0,5 1,0

DV/zap., relativno na povpreèje (vse GD=100)

2004 2004 (desna os)

V strukturi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva, lova in povezanih storitev prevladujeta živinoreja in rastlinska pridelava. Tudi v letu 2004 je bila ponovno opazna tendenca krepitve posameznih manjših netradicionalnih kmetijskih dejavnosti. Kmetijske in lovske gospodarske družbe (oddelek 01) so v letu 2004 ustvarile 23,3 mrd SIT dodane vrednosti. Veèina, 48 % dodane vrednosti gospodarskih družb, je bilo ustvarjene v pridelavi kmetijskih rastlin (v letu 2003 43 %), 38 % v živinoreji (v letu 2003 45 %) ostalo pa v mešanem kmetijstvu ter storitvah in lovu. V rastlinskem delu se je dodana vrednost zmanjšala le v sadjarstvu, drugod pa poveèala. V živinoreji je bila pri vseh podskupinah nižja kot v letu 2003.

Najveèje poveèanje dodane vrednosti ugotavljamo pri s kmetijstvom povezanih storitvah (za 24 %), in sicer ponovno najbolj v skupini urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin (za 47 %, v letu 2003 za 33 %). Ta skupina sicer predstavlja relativno majhen delež v skupni dodani vrednosti tega oddelka.

V gospodarskih družbah dejavnosti gozdarstva in gozdarskih storitev (oddelek 02) so v letu 2004 poslovali pozitivno, vendar manj uspešno kot v letu prej.

V tej dejavnosti je delovalo 69 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 1.694 delavcev (346 ali za 17 % manj kot v letu 2003). Ustvarile so 26,2 mrd SIT prihodkov, 25,2 mrd odhodkov, leto pa so ponovno zakljuèile z neto èistim dobièkom obraèunskega obdobja, vendar z nekoliko nižjim kot v letu 2003 (841 mio SIT, v letu 2003 1,0 mrd SIT). Ker gozdno gospodarske družbe za razliko od zasebnih lastnikov gozdov že desetletja izpolnjujejo naèrtovano seènjo po gozdnogospodarskih naèrtih (s tem pa gozdove tudi negujejo in izboljšujejo kvaliteto lesa), sklepamo, da je prav to eden izmed pomembnejših vzrokov za njihove dobre rezultate poslovanja.

... dejavnost

gozdarstva pa je

pozitivni izid iz

prejšnjega leta

zmanjšala.

13

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Ribištvo

2 Ribištvo

Po pozitivnem poslovanju v poslovnem letu 2003, ki je bilo takšno prviè v obdobju po letu 2000, so ribiške gospodarske družbe poslovno leto 2004 ponovno zakljuèile z neto èisto izgubo. Negativnega poslovnega izida niso niti prepreèile niti poveèale državne pomoèi, saj so se ribièi še naprej sooèali s težavami pri izvajanju ribolova in nižjim ulovom

. Raèunovodske izkaze je kljub temu oddalo veè gospodarskih družb s podroèja ribištva, ki pa so skupno zaposlovale manj delavcev kot v letu prej.

Gospodarske družbe s podroèja ribištva (podroèje dejavnosti B), ki imajo med vsemi slovenskimi družbami le skromen delež, so po pozitivnem zakljuèku

6

Skupni ulov in vzreja morskih živali sta se v letu 2004 zmanjšala za 16,1 % (Statistiène informacije, 51/2005), podatkov za sladkovodni ulov pa še ni.

: 2 a l e b a

T I z b r a n i k a z a l n i k i p o s l o v a n j a g o s p o d a r s k i h d r u ž b v d e j a v n o s t i r i b i š t v a

2 0 0

2 2003 2004

b

ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 2 3 2 5 2 8

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 1 0 7 1 0 9 1 0 3

o t e

N

č i s it d o b i č e k i/ z g u b a o b r a č u n s k e g a o b d o b j a , v m i o S I T - 5 9 2 7 - 6 6

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 7 0 , 7 8 8 , 5 9 0 , 2

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 4 , 6 4 , 4 3 , 7

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 1 5 . 2 7 5 1 7 . 8 7 9 2 2 . 9 3 2

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 0 , 9 6 3 1 , 0 1 4 0 , 9 7 1

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D - 3 , 5 9 1 , 4 0 - 2 , 7 7

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D - 3 , 3 1 1 , 3 3 - 3 , 1 5

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 1 5 . 9 4 8 1 8 . 2 1 0 1 9 . 7 9 4

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 3 . 4 4 0 4 . 2 2 4 3 . 8 5 8

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 3 . 1 5 6 3 . 2 6 2 3 . 5 8 9

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 9 1 , 7 7 7 , 2 9 3 , 0

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 5 7 , 8 4 9 , 9 5 6 , 8

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 4 7 , 5 4 0 , 0 4 0 , 6

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 7 0 , 6 7 8 , 8 6 7 , 2

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 6 7 , 3 7 4 , 9 7 5 , 0

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e D

% v , e j a d o r p d

o 2 , 9 4 , 6 8 , 5

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 5 9 , 8 6 3 , 6 6 4 , 3

h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e D

h i v t s d e r

s 2 2 , 0 1 8 , 0 1 8 , 2

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :¹Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

poslovnega leta 2003 poslovno leto 2004 ponovno zakljuèile negativno. Po

številu so predstavljale 0,07 %, po zaposlenih 0,02 %, po ustvarjeni dodani vrednosti pa 0,01 % vseh gospodarskih družb. Letna raèunovodska poroèila za leto 2004 je oddalo 28 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 103 delavce (3 gospodarske družbe veè in 6 delavcev manj kot v prejšnjem letu). Gospodarili so z 2,5 mrd SIT sredstev, ustvarili 2,09 mrd SIT prihodkov in 2,15 mrd SIT odhodkov, poslovno leto pa zakljuèili z neto èisto izgubo v višini 65,7 mio SIT (v letu 2003 z neto èistim dobièkom v višini 27,2 mio SIT). Dodana vrednost dejavnosti je znašala 398,7 mio SIT, od tega stroški dela 370,9 mio SIT oziroma 93,0 % njene vrednosti. To predstavlja veèji delež kot v letu 2003, vendar manjši kot v letu 2002 (v letu 2003 77,2%, v letu prej pa 91,7 %).

V letu 2004 so ribiške družbe svoje prihodke poveèale, in sicer iz poslovanja in iz financiranja. Iz poslovanja so ustvarile 98,0 % prihodkov, iz financiranja 1,3 %, iz izrednih dogodkov pa 0,7 %. V primerjavi s prejšnjim letom so se poveèali poslovni in predvsem finanèni prihodki (za 3,0 % in 20,9 %), precej pa so se zmanjšali sicer razmeroma skromni prihodki iz izrednih dogodkov (za 60,5 %). Èisti prihodki od prodaje so porasli za 7,3 %, predvsem na tujem (za 100,3 %) in tudi na domaèem trgu (za 2,9 %). Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v èistih prihodkih od prodaje se je tako zvišal s 4,6 % na 8,5 %. Gospodarske družbe s podroèja ribištva so za leto 2004 izkazale 37,9 mio SIT subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi uèinki (za leto 2003 16,4 mio SIT), in 0,3 mio SIT subvencij, dotacij in podobnih prihodkov, ki s poslovnimi uèinki niso povezani (za leto 2003 7,4 mio SIT). Obe postavki skupaj sta k ustvarjenemu skupnemu prihodku gospodarskih družb ribištva prispevali 1,8 %. To je še veè kot v prejšnjem letu (takrat 1,2 %), ko se je pomoè razmeroma precej poveèala zaradi oviranega normalnega izvajanja ribolova v slovenskem ribolovnem morju poleti 2002.

Rast skupnih odhodkov ribiških družb je prehitela rast skupnih prihodkov za 4,7 odstotnih toèk. Poveèali so se poslovni (za 7,5 %) in izredni odhodki (za 2,0 %), finanèni pa so se zmanjšali (za 23,9 %). Odhodki so za prihodki zaostajali le na ravni izrednih dogodkov, na ravni poslovanja in financiranja pa so jih prehiteli.

Stroški blaga, materiala in storitev, ki predstavljajo glavnino odhodkov, so porasli za 8,0 %, stroški dela pa so po 5,6-odstotnem poveèanju v prejšnjem letu tudi porasli (za 4,2 %). Dodana vrednost se je tako znižala za 13,5 %.

Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti ribištva kažejo mešano sliko. Ob nižjem številu zaposlenih se je izboljšala opremljenost dela s sredstvi in produktivnost dela, vendar se je poslabšala dodana vrednost na zaposle- nega. Ugotovili smo poslabšanje delovne stroškovnosti in po veèini kazalnikov tudi poslabšanje financiranja in nižjo plaèilno sposobnost ribiških podjetij.

V poslovnem letu 2004 so družbe s podro- èja ribištva v povpreèju poslo- vale slabše kot v prejšnjem letu

Skupna rast

prihodkov je

zaostajala za

skupno rastjo

odhodkov, ki so

se zvišali pred-

vsem na ravni

poslovanja

15

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Rudarstvo

3 Rudarstvo

V rudarstvu se je tudi v letu 2004 nadaljevalo dolgoletno zmanjševanje števila zaposlenih, kar se nanaša predvsem na premogovnike (vkljuèno s tistimi v zapiranju). Produktivnost v rudarstvu raste hitreje kot pri gospodarskih družbah skupaj, kar je ob liberalizaciji energetskih trgov pomembno z vidika ohranjanja konkurenènosti. Poslovni rezultat v rudarstvu je bil od leta 1995 naprej vseskozi negativen, lani pa so poslovno leto zakljuèili s 192 mio neto èistega dobièka. Izguba energetskega dela rudarstva tokrat ni presegla dobièka neenergetskega dela.

V letu 2004 se je dodana vrednost, ki jo ustvarijo gospodarske družbe rudarstva (podroèje dejavnosti C), poveèala za dobro tretjino manj kot dodana vrednost vseh gospodarskih družb. Veè kot tri èetrtine dodane vrednosti so predstavljali stroški dela. 67 gospodarskih družb v tej dejavnosti je s 4.069

: 3 a l e b a

T I z b r a n i k a z a l n i k i p o s l o v a n j a g o s p o d a r s k i h d r u ž b v d e j a v n o s t i r u d a r s t v a

2 0 0

2 2003 2004

b

ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 6 0 6 0 6 7

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 4 . 7 7 9 4 . 4 1 9 4 . 0 6 9

o t e

N

č i s it d o b i č e k i/ z g u b a o b r a č u n s k e g a o b d o b j a , v m i o S I T - 7 4 6 - 9 2 0 1 9 2

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 1 . 4 4 7 1 . 4 6 5 1 . 4 2 9

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 7 9 , 6 7 3 , 6 6 0 , 7

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 1 7 . 9 3 8 1 9 . 6 9 6 2 2 . 5 6 1

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 0 , 9 8 7 1 , 0 0 0 1 , 0 1 4

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D - 0 , 9 - 1 , 1 0 , 2

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D - 1 , 4 - 1 , 6 0 , 3

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 1 1 . 1 5 4 1 2 . 6 3 9 1 4 . 6 8 4

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 6 . 1 5 1 6 . 8 7 2 7 . 9 3 0

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 4 . 8 5 0 5 . 5 2 5 6 . 0 4 0

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 7 8 , 8 8 0 , 4 7 6 , 2

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 2 3 , 1 2 5 , 3 2 9 , 0

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 1 7 , 0 1 9 , 0 2 0 , 4

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 9 8 , 1 9 5 , 2 9 0 , 7

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 8 2 , 2 8 1 , 1 7 7 , 9

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e D

% v , e j a d o r p d

o 4 , 7 5 , 5 5 , 8

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 7 8 , 4 7 8 , 5 7 8 , 3

h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e D

h i v t s d e r

s 2 4 , 2 2 4 , 7 2 2 , 9

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :¹Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

zaposlenimi in 95,7 mlrd SIT sredstev ustvarilo 59,8 mlrd SIT poslovnih prihodkov in 32,3 mlrd SIT dodane vrednosti (1,0 % dodane vrednosti vseh slovenskih družb), kar je za 6,3 % veè kot v prejšnjem letu. Pri tem so v dodani vrednosti stroški dela predstavljali 76,2 % (v letu 2003 80,4 %). Visoki so bili tudi stroški dela na zaposlenega, kar je pogojeno tudi z zahtevnimi delovnimi pogoji. Stroški dela na zaposlenega so tako kar za 46,9 % presegali povpreèje vseh gospodarskih družb.

Dolgoletno zmanjševanje števila zaposlenih se je v letu 2004 nadaljevalo z istim tempom, ki je bil znaèilen za celotno obdobje 1995–2004. Število zaposlenih se je od leta 1995 znižalo za 53,4 %, samo v letu 2004 pa se je zmanjšalo za 7,9 % (v zgoraj omenjenem obdobju je zaposlenost povpreèno letno upadala po 8,1 %).

Hkrati se je izboljšala produktivnost dela v tej dejavnosti (gl. Tabelo 3). V letu 2004 so bili v rudarstvu prihodki od prodaje na zaposlenega skoraj dvakrat nižji, dodana vrednost na zaposlenega pa malodane za petino višja v primerjavi s povpreèjem vseh gospodarskih družb.

V letu 2004 so gospodarske družbe rudarstva po vsakoletni izgubi v obdobju 1995–2003 vendarle dosegle pozitiven poslovni izid. Po izjemno visoki izgubi v dejavnosti rudarstva v letu 2001 (50,1 mrd SIT), ki je bila predvsem posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev (nepremiènin, strojev, opreme) v dveh gospodarskih družbah iz dejavnosti pridobivanja rjavega premoga in lignita, se je neto èista izguba v letih 2002 in 2003 znižala na manj kot milijardo SIT. Lani pa so poslovno leto zakljuèili s 192 mio SIT neto èistega dobièka, kar je seveda še vedno pomenilo nizko 0,2- in 0,3-odstotno rentabilnost glede na sredstva in prihodke.

Omeniti je potrebno, da je bil v lanskem letu neto dobièek, ki je vezan zgolj na poslovanje, še precej višji (847 mio SIT), a so ga znižali neto finanèni odhodki, izguba zunaj rednega delovanja in davki. Še vedno pa velja, da je energetski del rudarstva vsa leta posloval negativno, neenergetski pa pozitivno. Le da je lani dobièek slednjega po dolgem èasu presegel izgubo na energetskem delu.

Poslovanje dejavnosti pridobivanje energetskih surovin (podpodroèje CA) v glavnem zaznamuje pridobivanje rjavega premoga in lignita, kjer se je neto èista izguba v letu 2004 za veè kot polovico zmanjšala. Celotno podpodroèje CA vkljuèuje dva delujoèa rudnika lignita in rjavega premoga ter nekaj rudnikov v Dolgoletno

zmanjševanje

števila zaposle- nih v rudarstvu se je v letu 2004 nadaljevalo z istim tempom

Lani so po dolgem èasu gospodarske družbe

rudarstva spet dosegle pozitiven poslovni izid

Slika 2: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstva

Vir: Lastni preraèuni na osnovi podatkov AJPES.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Pridobiv anje rjav ega premoga, lignita

Pridob. drugih rudnin in kamnin, d.n.

Pridelav a peska, gramoza Ostalo

Delež DV, v %

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Relativni indeksi (vse GD = 100)

Deleži dodane v rednosti

Dodana v rednost na zaposlenega (desna os)

17

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Rudarstvo

Poslovanje dejavnosti pridobivanja energetskih surovin v glavnem zaznamuje pridobivanje premoga zapiranju. Pri pridobivanju energetskih surovin so v obraèunskem letu 2004 imeli

646 mio SIT neto èiste izgube. V okviru podpodroèja CA je najveèja dejavnost pridobivanje rjavega premoga in lignita (oddelek 10), ki pomeni 78,3 % rudarstva po številu zaposlenih in 77,4 % po ustvarjeni dodani vrednosti. Dejavnost je v letu 2003 zabeležila 1,005 mio SIT, lani pa le še 456 mio SIT neto èiste izgube obraèunskega obdobja. Dejavnost je v letu 2004 prejela 5.086 mio SIT subvencij, kar je bilo za dobrih 3,6 % manj kot prejšnje leto. Na uspešnost poslovanja gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s pridobivanjem rjavega premoga in lignita pomembno vplivata tako vkljuèenost rudnika lignita v Holding Slovenske elektrarne in medsebojni odnosi med tam povezanimi družbami kot tudi navezava trboveljskega rudnika rjavega premoga na trboveljsko termoelektrarno, ki ima vsled uporabe domaèih virov zagotovljeno prednostno dispeèiranje elektriène energije. Sicer pa se je lani po internih podatkih obeh rudnikov, tako v Premogovniku Velenje (lignit) kot tudi v Rudniku Trbovlje–Hrastnik (rjavi premog), proizvodnja, merjena v enotah energije (ne v tonah), nekoliko poveèala, kar je skladno z omenjenimi boljšimi poslovnimi rezultati.

Pridobivanje ostalih rud in kamnin (podpodroèje CB) je manjša dejavnost v

okviru rudarstva in je v letu 2004 skoraj za èetrtino izboljšala poslovni izid,

ki je bil tudi prejšnja leta vedno pozitiven. Dejavnost združuje pridobivanje

kovinskih rud, kamna, gramoza, peska, morske soli ipd. V letu 2004 so ustvarili 839

mio SIT neto èistega dobièka obraèunskega obdobja ali nominalno za 23,6 % veè

kot prejšnje leto. Najveè dobièka so pridelali pri pridobivanju gramoza in peska

(542 mio SIT) ter v dejavnosti t. i. drugih rudnin in kamnin (478 mio SIT), pri

pridobivanju gradbenega kamna in pri pridobivanju soli pa najveèjo neto èisto izgubo

(191 mio SIT in 186 mio SIT).

4 Predelovalne dejavnosti

V letu 2004 so gospodarske družbe predelovalnih dejavnosti poslovale uspešneje kot predhodno leto, saj so poveèale zaposlenost, ustvarjeno dodano vrednost in neto èisti dobièek obraèunskega obdobja. Najvišja rast dodane vrednosti na zaposlenega je bila dosežena v proizvodnji vozil in plovil. Precej se je poveèal neto dobièek iz poslovanja, na ravni finanènih prihodkov in odhodkov pa se je poslovni izid nekoliko poslabšal. Ob koncu obraèunskega obdobja je èisti dobièek ustvarila velika veèina izmed 23-ih oddelkov predelovalnih dejavnosti.

Predelovalne dejavnosti predstavljajo v okviru proizvodne strukture BDP-ja po enomestni šifri SKD najvplivnejšo panogo. V skupnem številu vseh gospodarskih družb v državi so imele v letu 2004 gospodarske družbe predelovalnih dejavnosti 16,1-odstotni delež. Ustvarile so 41,5 % dodane vrednosti, s 44,7 % vseh

: 4 a l e b a

T I z b r a n i k a z a l n i k i p o s l o v a n j a g o s p o d a r s k i h d r u ž b v p r e d e l o v a l n i h d e j a v n o s t i h

2 0 0

2 2003 2004

b

ž u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t

Š 6 . 3 8 1 6 . 5 9 6 6 . 7 9 0

h i n e l s o p a z o li v e t

Š 2 1 7 . 0 1 7 2 0 8 . 8 9 4 2 0 9 . 3 6 0

o t e

N

č i s it d o b i č e k i/ z g u b a o b r a č u n s k e g a o b d o b j a , v m i o S I T 1 0 4 . 3 0 4 1 2 1 . 3 1 5 1 4 8 . 6 3 6

J T E J D O P T S O K I L E V

T I S o i m v , e jt e j d o p / a v t s d e r

S 5 8 4 , 7 6 0 2 , 0 6 4 2 , 6

e jt e j d o p / h i n e l s o p a z o li v e t

Š 3 4 , 0 3 1 , 7 3 0 , 8

I V T S D E R S S A L E D T S O N E J L M E R P O

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a v t s d e r s a n č e r p v o

P 1 6 . 4 4 4 1 8 . 4 3 4 2 0 . 1 5 2

T S O N R A D O P S O G

a j n a v o l s o p t s o n r a d o p s o

G 1 , 0 4 0 1 , 0 4 5 1 , 0 4 6

T S O N S O N O D

% v , v e t s d e r s t s o n s o n o

D 2 , 9 2 3 , 1 5 3 , 5 2

% v , v o k d o h ir p t s o n s o n o

D 2 , 5 8 2 , 8 6 3 , 1 5

T S O N V I T K U D O R P

T I S 0 0 0 v , a l e d t s o n v it k u d o r

P 1 8 . 0 4 9 1 9 . 7 2 7 2 2 . 0 1 3

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / t s o n d e r v a n a d o

D 5 . 2 3 8 5 . 7 4 8 6 . 2 2 5

T S O N V O K Š O R T S A N V O L E D

T I S 0 0 0 v , a g e n e l s o p a z / a l e d i k š o r t

S 3 . 3 6 4 3 . 6 6 6 3 . 9 6 7

% v ,i t s o n d e r v i n a d o d v a l e d v o k š o r t s ž e l e

D 6 4 , 2 6 3 , 8 6 3 , 7

T S O N B O S O P S A N L I Č A L P N I E J N A R I C N A N I F

% v , v e t s d e r s h ir i v v a g l o d ž e l e

D 4 4 , 6 4 6 , 5 4 7 , 7

% v , v e t s d e r s h ir i v v h it s o n z e v b o h i n č o r o k t a r k ž e l e

D 3 2 , 7 3 4 , 5 3 4 , 0

% v , v e t s d e r s h i n l a t s t s o ti r k o p a k s l a ti p a

K 1 0 0 , 4 9 7 , 0 9 3 , 3

% v , g o l a z n i v e t s d e r s h i n č o r o g l o d t s o ti r k o p a n č o r o g l o

D 9 7 , 5 9 5 , 5 9 4 , 4

T S O N E J R E M S U A N Z O V Z I

h i k d o h ir p h it s i č h i n t o l e c v u g r t m e j u t a n e j a d o r p d o v o k d o h ir p h it s i č ž e l e D

% v , e j a d o r p d

o 5 6 , 2 5 7 , 9 5 8 , 5

V E T S D E R S A R U T K U R T S

% v , h i v t s d e r s v v e t s d e r s h i n l a t s ž e l e

D 5 5 , 2 5 5 , 1 5 6 , 0

h i n l a t s v v a r p a n n i e m e r p o e g u r d r e t v a r p a n n i v e j o r t s h i n l a j a v z i o r p ž e l e D

h i v t s d e r

s 2 8 , 3 2 7 , 3 2 8 , 0

r i

V :AJPESinlastniizračuninaosnovipodatkovAJPES. a

b m o p

O :¹Razilkamedčisitmdobičkominizguboobračunskegaobdobja.

19

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Predelovalne dejavnosti

zaposlenih in 27,0 % vseh sredstev

pa 35,6 % èistega dobièka in 30,7 % èiste izgube obraèunskega obdobja vseh gospodarskih družb.

V letu 2004 se je zaposlenost rahlo povišala. V obdobju 1998–2002 se je zaposlenost poveèevala, v letu 2003 pa se je znižala. V primerjavi s predhodnim letom se je v letu 2004 število zaposlenih poveèalo za 466 oseb oziroma za 0,2 %.

Porast skupnega števila zaposlenih je med drugim povezan z uspešno uveljavljenim procesom ofenzivnega prestrukturiranja v nekaterih visoko tehnoloških in konkuren- èno najprodornejših panogah. Zanje je znaèilno, da so zaèetne aktivnostih racionaliza- cije in zmanjševanja proizvodnje ter ukinjanja nedonosnih proizvodnih programov nadomestile z novimi investicijskimi programi, ki na podlagi inovativnosti in tržne prilagodljivosti poveèujejo proizvodne zmogljivosti in postopno dvigajo raven zaposlenosti.Tako se je lani število zaposlenih v proizvodnji strojev in naprav poveèalo za 1,5 %, v proizvodnji elektriène in optiène opreme za 5,5 %, v proizvodnji vozil in plovil pa za 6,1 %. Na drugi strani smo v nekaterih delovno intenzivnih in konkurenèno najbolj ogroženih panogah še naprej sooèeni s procesom defenzivnega prestrukturira- nja,

ki temelji na racionalizaciji poslovanja, zmanjševanju proizvodnih kapacitet in zaposlenosti (proizvodnja tekstilnih izdelkov: -7,2 % in proizvodnja usnjenih izdelkov:

-18,5 %).

Gospodarske družbe predelovalnih dejavnosti, ki so moèno vpete v mednaro- dne blagovne tokove,

so v letu 2004 izkoristile ugodno konjunkturo iz medna- rodnega ekonomskega okolja

in v povpreèju izboljšale rezultate poslovanja.

Neto èisti dobièek obraèunskega obdobja je dosegel vrednost 148,6 mrd SIT, kar je nominalno za 22,5 % veè kot v predhodnem letu.

Izboljšan neto poslovni rezultat v lanskem letu je vplival na raven kazalcev profitabilnosti, merjenih z donosnostjo sredstev ter prodaje. Donosnost prodaje je znašala 3,1 %, kar je za 0,3 odstotne

Slika 3: Število zaposlenih v gospodarskih družbah predelovalnih dejavnostih

7

Vrednost aktive na dan 31.12.2004.

8

Primerjaj s Kmet R. et al (2002), str. 21 in Kmet R. et al (2003), str. 18.

9

Panoga je v povpreèju kar 58,5 % èistih prihodkov od prodaje realizirala s prodajo proizvodov in storitev na tujem trgu.

10

Ugodna gospodarska rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, ostalih èlanicah EU in ZDA (Pomladansko poroèilo UMAR, 2005, str. 23–25) je v letu 2004 dvignila tuje povpraševanje in pospešila realno rast blagovnega izvoza, ki ga v glavnem realizirajo predelovalne dejavnosti na 13,2 % (v letu 2003 je znašala 4,4 %).

11

V letu 2003 je nominalna rast neto dobièka obraèunskega obdobja v primerjavi z letom 2002 znašala 16,3 %.

Vir: APP (za obdobje 1995–2001), AJPES (za obdobje 2002–2003).

190.000 200.000 210.000 220.000 230.000 240.000 250.000

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Na rezultate

poslovanja v

letu 2004 je

ugodno vplivala

konjunktura v

mednarodnem

okolju

toèke veè kot leta 2003. Donosnost sredstev je bila v lanskem letu 3,5-odstotna in je predlansko vrednost presegla za 0,3 odstotne toèke.

Podrobnejša razèlenitev lanskoletnega poslovnega rezultata po posameznih postavkah pokaže, da so gospodarske družbe predelovalnih dejavnosti zelo dobro poslovale predvsem v osnovni dejavnosti. Neto èisti dobièek iz poslovanja je v letu 2004 znašal 201,2 mrd SIT in je bil za 13,2 % višji kot v predhodnem letu.

Negativni izzid iz financiranja (saldo finanènih prihodkov in odhodkov je bil negativen in je v lanskem letu znašal 25,6 mrd SIT, na kar so na odhodkovni strani z 88,1 mrd SIT v najveèji meri vplivali stroški za obresti) in obraèun davka iz rednega delovanja sta neto èisti dobièek iz rednega delovanja znižala na 154,6 mrd SIT. Konèni poslovni rezultat je, ob upoštevanju pozitivne razlike (8,7 mrd SIT) med izrednimi prihodki in odhodki ter izloèitvi preostalih fiskalnih obveznosti iz naslova davka na dobièek in drugih davkov, znašal 148,6 mrd SIT.

Dodana vrednost se je v letu 2004 poveèala, a je njena rast zaostajala za rastjo poslovnih prihodkov. V letu 2004 so gospodarske družbe predelovalnih dejavnosti ustvarile 1.303,3 mrd SIT dodane vrednosti in za 102,6 mrd SIT (za 8,5 %) presegle doseženo raven v predhodnem letu. Kosmati donos iz poslovanja se je v primerjavi z letom 2003 poveèal za 487,7 mrd SIT (za 11,8 %). Pri tem se je delež èistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu v èistih prihodkih iz prodaje v primerjavi z letom 2003 poveèal za 0,6-odstotne toèke in znašal 58,5 %. Vrednost vmesne porabe se je v letu 2004 v primerjavi s predhodnim letom v absolutnem znesku poveèala manj kot kosmati donos iz poslovanja (za 385,1 mrd SIT), vendar je bila rast nekoliko višja (13,2 %). Od tega so se po posameznih stroškovnih komponentah stroški blaga, materiala in storitev poveèali za 13,8 % (leta 2003 le za 4,7 %), drugi odhodki iz poslovanja pa za 27,7 % (leta 2003 za 29,1 %). Ob 0,2-odstotni rasti zaposlenosti je dodana vrednost na zaposlene- ga v tekoèih cenah dosegla 6,225 mio SIT, kar je za 8,3 % veè kot leta 2003

.

Vir: AJPES in lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.

Slika 4: Struktura poslovnega rezultata predelovalnih dejavnosti v letu 2004

-10,00 0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00

DG DL DH DJ DK DE DM DN DI DD DC DA DB DF

v mrd SIT

Saldo f inanènih prihodkov in odhodkov Saldo izrednih prihodkov in odhodkov

Dav ki skupaj Neto dobièek/izguba iz poslov anja

Neto èisti dobièek/èista izguba iz rednega delov anja Neto èisti dobièek/èista izguba obraèunskega obdobja

12

Kos, M. (2000) opredeljuje devet kljuènih dejavnikov optimizacije proizvodnih procesov, ki imajo najveèji multiplikacijski uèinek na povišanje dodane vrednosti v podjetjih: poveèanje prodajnih cen kot posledica veèje inovativnosti, zmanjšanje prodajnih provizij, zmanjšanje reklamacij v jamstveni dobi, zmanjšanje zamudnih penalov, zmanjšanje odpadka materiala, zmanjšanje napak in izmeta, manjša poraba elektriène energije, sprememba delovnih norm, poveèanje discipline in timskega dela. Ocenjujemo, da so na rast dodane vrednosti v letu 2004 ugodno vplivale tudi te aktivnosti, èeprav s podatki, ki bi to potrdili, še ne razpolagamo.

Poslovanje v

osnovni dejav-

nosti je bilo

uspešno, èisti

dobièek pa

nekoliko nižji

zaradi negati-

vnega salda

financiranja

21

Delovni zvezek 11/2005 UMAR

Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2004 Predelovalne dejavnosti

Predelovalne dejavnosti tvorijo izredno heterogeno panogo v okviru katere deluje veliko število raznovrstnih dejavnosti, vendar veèino dodane vrednosti in zaposlenosti ustvari le nekaj veèjih dejavnosti. V skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti sestavlja podroèje predelovalnih dejavnosti štirinajst podpodroèij, od DA do DN, le-ta pa se naprej delijo v triindvajset oddelkov (od 15 do 37). Dobro polovico (53,5 %) celotne dodane vrednosti gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti v letu 2003 so proizvedla skupaj štiri podpodroèja, in sicer:

• DG: proizvodnja kemikalij in kemiènih izdelkov 15,4 % (v letu 2003 15,5 %);

• DJ: proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 14,5 % (v letu 2003 14,0 %);

• DL: prozvodnja elektriène in optiène opreme 12,9 % (v letu 2003 12,6 %) ter

• DK: proizvodnja strojev in naprav 10,7 % (v letu 2003 10,7 %).

Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnjo elektriène in optiène opreme, sodijo s 15,3- in 13,1-odstotnim strukturnim deležem v letu 2004 tudi med štiri najveèj podpodroèja po številu zaposlenih zaposlovalce v predelovalnih dejavnostih. Skupaj s proizvodnjo strojev in naprav (11,4 %) in delovno intenzivno tekstilno industrijo (10,3 %) zaposlujejo dobro polovico (50,7 %) vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in ohranjajo položaj iz predhodnega leta.

V letu 2004 je z izjemo proizvodnje hrane, pijaè in tobaènih izdelkov (DA) vsem preostalim podpodroèjem predelovalnih dejavnosti uspelo povišati dodano vrednost na zaposlenega. Najvišjo rast so dosegli v proizvodnji vozil in plovil (DM), proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (DC) ter proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnosti (DN). V avtomobilski industriji so nominalno 17,3- odstotno rast dosegli ob soèasnem 6,1-odstotnem dvigu zaposlenosti, kar je deloma povezano s pospešitvijo domaèega trošenja, na drugi strani pa z ugodnim konjunktur- nim impulzom iz mednarodnega okolja, ki je vzpodbujal rast izvoza.

V proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov je bila v letu 2004 14,0-odstotna rast dodane vrednosti na zaposlenega dosežena ob kar 18,5-odstotnem znižanju zaposlenosti, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnosti pa je bila 11,8-odstotna rast dosežena ob praktièno nespremenjeni ravni zaposlenosti. Proizvodnja kemikalij in

Slika 5: Struktura dodane vrednosti in dodana vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih v letu 2004

Vir: AJPES in lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.

0 5 10 15 20

DG DJ DL DK DA DE DH DB DM DN DI DD DC DF

v %

0 50 100 150 200 250

Relativni indeksi (vse GD = 100)

Delež DV podpodroèja v celotni DV predelov alnih dejav nosti Dodana v rednost na zaposlenega (desna os)

Najvišjo rast

dodane

vrednosti na

zaposlenega so

dosegli v

avtomobilski

industriji

kemiènih izdelkov, ki dosega najvišjo absolutno raven (13,901 SIT/zap.), je dodano vrednost na zaposlenega poveèala za 5,9 %.

Prav tako je v letu 2004 velika veèina oddelkov v predelovalnih dejavnostih ustvarila neto èisti dobièek obraèunskega obdobja, pri tem pa je število tistih z ustvarjeno neto izgubo v primerjavi s prejšnjim letom ostalo enako. V lan- skem letu je tako le šest od skupno 23-ih oddelkov predelovalnih dejavnosti poslovno leto zakljuèilo z neto èisto izgubo obraèunskega obdobja, in sicer proizvodnja hrane in pijaè, proizvodnja tekstilij, proizvodnja oblaèil, strojenje in obdelava krzna, proizvod- nja usnja in usnjenih izdelkov, proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva ter proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelki 15, 17, 18, 19, 23, in 35). Poslovne dosežke so v najveèji meri poslabšali v proizvodnji hrane in pijaè, kjer so predlanski èisti dobièek v višini 4,2 mrd SIT v letu 2004 spremenili v 4,7-milijardno izgubo. Ta panoga se je v letu 2004 po vstopu Slovenije v EU znašla pod najmoènejšim pritiskom, saj so ji z vstopom povezane institucionalne spremembe zunanjetrgovinskih režimov, predvsem na trgih nekdanje skupne države, moèno spremenile pogoje poslovanja in poslabšale cenovno konkurenènost (Bednaš et al., 2005).

V primerjavi s predhodnim letom so v letu 2004 poslovanje najbolj izboljšali v proizvodnji vlaknin in papirja, proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnji motornih vozil in prikolic ter proizvodnji pohištva (oddelki 21, 27, 34, 36). V papirni industriji so neto dobièek obraèunskega obdobja v letu 2004 poveèali za 3,0 mrd SIT, v kovinski industriji so predlansko 11,5-milijardno izgubo spremenili v 4,4 mrd SIT dobièka, avtomobilska industrija je neto èisti dobièek obraèunskega obdobja 2004 poveèala za 5,5 mrd SIT, pohištvena industrija pa za 1,7 mrd SIT.

Za objektivnejšo primerjavo poslovne uspešnosti med posameznimi oddelki v predelovalnih dejavnostih je med drugim smiselno uporabiti kazalnike donosnosti, s katerimi izloèimo vpliv velikosti panoge. Najvišja, 13,4- oz. 8,6- odstotna stopnja donosnosti sredstev oz. prodaje je bila v letu 2004 ustvarjena v oddelku reciklaže (37). Od povpreèja predelovalnih dejavnosti pa s 8,1- oz. z 7,5- odstotno stopnjo donosnosti sredstev ter z 7,3- oz. 9,0-odstotno stopnjo donosnosti

Slika 6: Neto poslovni rezultat (èisti dobièek/izguba obraèunskega obdobja) ter donosnost sredstev in prodaje gospodarskih družb po oddelkih predelovalnih dejavnosti

Vir: AJPES in lastni izraèuni na osnovi podatkov AJPES.

Legenda: Glej podatkovno prilogo.

Opomba: *Vrednosti za donosnost sredstev oz. donosnost prodaje v oddelku 23, ki sta v letu 2004 znašali -31,3 % oz. -93,8 %, zaradi boljše preglednosti v sliki niso prikazane.

-20 -10 0 10 20 30 40 50

15 17 18 19 20 21 22 23* 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37

Neto èisti dobièek, v mrd SIT (tekoèe cene)

-5 0 5 10 15

Donosnost, v %

Neto èisti dobièek/izguba 2004 Neto èisti dobièek/izguba 2003 Donosnost sredstev 2004 (desna os) Donosnost prodaje 2004 (desna os)

Velika veèina panog posluje z dobièkom, najveèjo izgubo pa so lani ustvarili v

živilsko-

predelovalni

industriji