• Rezultati Niso Bili Najdeni

Knjižnica Ludus · 3 · ISSN 2536-1937 Urednica zbirke · Sonja Starc

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Knjižnica Ludus · 3 · ISSN 2536-1937 Urednica zbirke · Sonja Starc"

Copied!
8
0
0

Celotno besedilo

(1)
(2)

Knjižnica Ludus · 3 · ISSN 2536-1937 Urednica zbirke· Sonja Starc

(3)

Razsežnosti sodobnih učnih okolij

Dimensions of Contemporary Learning Environments

Uredila Silva Bratož

(4)

Razsežnosti sodobnih učnih okolij

Dimensions of Contemporary Learning Environments Uredila· Silva Bratož

Recenzentki· Milena Ivanuš Grmek in Amalija Žakelj Oblikovanje naslovnice· Tina Cotič

Fotografija na naslovnici· Shutterstock

Risbe, oblikovanje in tehnična ureditev· Alen Ježovnik Knjižnica Ludus· 3 · ISSN 2536-1937

Urednica zbirke· Sonja Starc

Izdala in založila· Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, 6000 Koper

www.hippocampus.si Glavni urednik· Jonatan Vinkler Vodja založbe· Alen Ježovnik Naklada· 300 izvodov Koper· 2017

© 2017 Univerza na Primorskem

CIP – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.01(082)

37.091.3(082)

RAZSEŽNOSTI sodobnih učnih okolij = Dimensions of contemporary learning environments / uredila Silva Bratož ; [risbe Alen Ježovnik]. – Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2017. –

(Knjižnica Ludus, ISSN 2536-1937 ; 3) ISBN 978-961-6984-98-0

1. Vzp. stv. nasl. 2. Bratož, Silva 289080832

(5)

Kazalo

Uvod Silva Bratož· 7

Inovativnost ravnateljev in inovativno učno okolje Majda Cencič in Tina Štemberger· 9

Problemski pristop pri pouku tujih jezikov

Alja Lipavic Oštir, Martina Rajšp in Alenka Lipovec· 23

Content Creation: Innovative Environment for the Development of Critical Thinking in Mathematics Education

Sanja Maričić and Krstivoje Špijunović· 39

Pre-Service Teachers’ Critical Perspectives on Integrating ICT in the Classroom Mateja Pšunder and Mateja Ploj Virtič· 55

Inkluzija učencev s posebnimi potrebami in stališča učiteljev osnovnih ter srednjih poklicnih šol

Majda Schmidt in Ksenja Vrhovnik· 71

Ergonomske metode v inovativnem učnem okolju Samo Fošnarič· 89

English Language Teaching in Innovative Learning Environment Enriched by Affective Learning Strategies

Ivana Ćirković-Miladinović· 99

Učitelji učiteljev: kdo so, kaj se od njih pričakuje in kako so umeščeni v visokošolski prostor

Tina Štemberger, Sonja Čotar Konrad in Sonja Rutar· 113

Fleksibilnosti v procesu dnevne rutine in samostojnost predšolskega otroka Maja Hmelak in Jurka Lepičnik Vodopivec· 129

Student Primary School Teachers’ Understanding ofThe Rabbits’ WeddingControversy Matea Butković and Ester Vidović· 145

Inovativna inkluzivna pedagogika Janez Drobnič· 161

Unapređenje kompetencija vaspitača za podsticanje razvoja empatičnosti dece Radmila Milovanović· 179

5

(6)

Kazalo

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije med poukom naravoslovja in tehnike

Blaž Finžgar, Nastja Cotič in Darjo Zuljan· 197

The Ethics of Protecting the Natural Environment: From the Anthropocentric towards the Biocentric Approach

Ružica Petrović· 211

Pristopi k poučevanju tujega jezika s sodobne perspektive Silva Bratož· 221

Mnenje učiteljev o izvajanju pouka spoznavanja okolja izven učilnice Maja Korban Črnjavič, Minka Koprivnik in Vlasta Hus· 241

Attitudes of Students about the Effects of Ambient Teaching Emina Kopas-Vukašinović and Irena Golubović-Ilić· 253 Model opazovanja pouka angleščine na razredni stopnji Mojca Žefran· 267

Extensive Reading in EFL for Young Slovene Teenagers: An Evaluation Study Anja Pirih· 285

Mlajšu učenci v luči uvajanja prvega tujega jezika v 2. razred osnovne šole Tilen Smajla· 301

Primerjava liberalnega in komunitarnega pogleda v vzgoji Andreja Kozmus· 317

Samoocena lastnega matematičnega nastopa bodočih učiteljev razrednega pouka Manja Podgoršek in Alenka Lipovec· 333

Avtorjeva komunikacija z osnovnošolcem v i-učbenikih za slovenščino z vidika součinkovanja besednih in nebesednih izraznih sredstev

Martina Rodela· 345

Pevska dejavnost v zgodnjem otroštvu Katarina Zadnik· 361

Didaktičke igre u funkciji razvoja percepcije kod dece na prelazu iz predškolskog na školski uzrast

Biljana Stojanović· 377

Pomen izkušnje pri poznavanju morskih organizmov in odnosu do njih Nastja Cotič in Nataša Dolenc Orbanić· 391

Recenziji · 403

6

(7)

Uvod

Silva Bratož

Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem silva.bratoz@pef.upr.si

Inovativnost je sestavni element današnje družbene realnosti, kar velja tudi za področje vzgoje in izobraževanja. Primerjava med tradicionalnimi in ino- vativnimi učnimi okolji pogosto pokaže, da so tradicionalna učna okolja pre- žeta z globoko zakoreninjenimi praksami, ki ne uspejo odgovoriti na izobra- ževalne potrebe hitro spreminjajoče se družbe 21. stoletja. Po drugi strani pa inovativno učno okolje razumemo kot okolje, ki se je z nenehnim razvojem in prilagajanjem zmožno odzvati na razvijanje in spreminjanje izobraževal- nih praks.

Sodobni pogled na učenje in poučevanje torej narekuje razmislek o števil- nih vprašanjih in dilemah, povezanih z današnjimi učnimi okolji. Pri tem gre tako za vprašanja, ki se dotikajo ustreznosti učnih pristopov, vsebin in kom- petenc, kot za splošna vprašanja z vidika šole kot sistema. Nenazadnje gre tudi za vprašanje definicije pojma »inovativno učno okolje«, ki ga v poročilu projekta Innovative Learning Environments (Pariz: OECD, 2013) opredeljujejo kot »organski, holistični pojem – ekosistem, ki vključuje tako dejavnost uče- nja kot rezultate učenja«. Številni primeri dobrih praks pričajo o tem, da je inovativno učno okolje veliko bolj sposobno odgovoriti na izobraževalne iz- zive prihodnosti. V tem duhu je osnovni namen monografije zlasti pregledati obstoječe predpostavke in prakse na področju vzgoje in izobraževanja in od- preti prostor za nove zamisli, pobude in predloge.

Sodobno učno okolje zaznamujejo pestrost poučevalnih pristopov, dina- mičnost učnega procesa in fleksibilnost vlog glavnih akterjev ter raba sodob- nih tehnologij. Prispevki, vključeni v monografijo, osvetljujejo omenjene vi- dike učnega okolja z različnih vidikov. Obravnavane so številne teme z različ- nih področij vzgoje in izobraževanja, kot so vprašanje in možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku, stališča udeležencev v učnem procesu (učencev, učiteljev, bodočih učiteljev, ravnateljev), učna oko- lja in učni procesi z vidika različnih predmetnih področij, pomen inkluzivnega izobraževanja, analiza sodobnih pristopov in metod dela v okviru tujejezi- kovnega pouka, pojmovanje in opredelitev kompetenc učiteljev in vzgojite- ljev, razumevanje vloge učiteljev učiteljev, vprašanje moralne vzgoje učen- cev in prevladujočega vrednostnega sistema v šoli, ekološka problematika iz

7

(8)

Silva Bratož

moralno-etičnega gledišča in pomen refleksije za profesionalno usposoblje- nost učiteljev. Ob tem je velik poudarek na aktivnosti učencev in izkušenj- skem učenju. Obravnavane teme vsekakor narekujejo razmislek o raznovrst- nih izzivih, ki jih na področju vzgoje in izobraževanja lahko pričakujemo v družbi prihodnosti.

Silva Bratož

8

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Ugotavljata, da je pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk jezika govorna zmožnost velikokrat zanemarjena, obenem pa učitelj nima na voljo

Za smisleno uporabo digitalne tehnologije pri poučevanju pa učitelji poleg pedagoških potrebujejo tudi digitalne kompetence, zato nas je zanimalo, na kakšen način

Ugotoviti smo želeli, kako usposobljene se počutijo učitelji za delo z IKT, kakšen je njihov odnos do sodobnih tehnologij, ali oblikujejo lastna e-gradiva in predvsem, pri

Rezultati raziskave so pokazali, da tako srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju kot odrasle osebe, ki so zaključile prilagojeni program vzgoje in izobraževanja

Druga skupina učencev je s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije raziskovala elemente tipografije, kot so deli črk, različice pisave, pisava, oblika znakov,

Tako se je razvijal tudi interes za glasbeno vzgojo, saj so bile učencem ponujene različne oblike dela, ki so omogočale aktivnost na različnih področjih glasbene

Uvedba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije ima neposreden vpliv na vse aktivnosti mednarodnega poslovanja in trdimo lahko, da je prav uvedba napredne in sodobne

Dojeta enostavnost upo- rabe vpliva na odnos do uporabe in nato še na vedenjsko namero prek mehanizmov samoocene in ocene uporabnosti, in sicer tako, da bolj ko