RAJALNE IGRE V VRTCU

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

BARBARA DEJAK

RAJALNE IGRE V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2021

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

BARBARA DEJAK

Mentorica: prof. dr. BARBARA SICHERL KAFOL

RAJALNE IGRE V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2021

(4)

(5)

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKE NALOGE/DELA

PODATKI O ŠTUDENTU/-KI

Ime in priimek ______________________________________________________________

Dekliški priimek ______________________________________________________________

Način študija redni izredni

Vpisna številka _________________________________________________

Študijski program _________________________________________________

IZJAVA

S svojimi podpisom zagotavljam, da:

− je predložena diplomska naloga/delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

− sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženi nalogi/delu, ustrezno navedena oz. citirana;

− sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predložene naloge/dela;

− sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo nalogo/delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženi nalogi/delu;

− se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oziroma ideje predstavljene kot lastne – je kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95, 68/2008), morebitna kršitev pa pomeni tudi hujšo disciplinsko kršitev po določbah Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani.

− se zavedam škodljivih posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo nalogo/delo in za moj status na Pedagoški fakulteti;

− so elektronska oblika diplomske naloge/dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov., angl.) ter ključne besede (slov., angl.) identični s tiskano obliko diplomske naloge/dela ter soglašam z objavo elektronske oblike diplomske naloge/dela v zbirki »Dela PeF UL«;

− dovolim javno objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija na spletnih straneh PeF UL in v publikacijah PeF UL;

− je diplomska naloga/delo lektorirano in urejeno skladno s fakultetnim Pravilnikom o diplomah.

Datum ______________________ Podpis avtorja/-ice ________________________

(6)

(7)

ZAHVALA

Hvala mentorici prof. dr. Barbari Sicherl Kafol za vso strokovno pomoč in nasvete, ki mi jih je namenila pri pisanju diplomskega dela.

Hvala družini in prijateljem, ki so mi stali ob strani v času pisanja in me spodbujali.

Hvala tebi, Rok, da si me ves čas spodbujal in mi popestril dni v času nastajanja diplomske naloge.

Zahvala gre tudi vsem vzgojiteljem, ki so si vzeli čas in mi pomagali pri empiričnem delu diplomske naloge.

Hvala tudi vsem profesorjem na Pedagoški fakulteti za vsa strokovna znanja, ki mi bodo prišla prav pri delu z otroki in v življenju.

Hvala vsem, ki ste mi popestrili študijske dni.

(8)

(9)

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Rajalne igre v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na začetku predstavljen pomen igre v predšolskem obdobju za otrokov razvoj in opredelitev iger. V nadaljevanju je podrobneje opisana glasbena vzgoja, ki vključuje njen pomen in pomen glasbenih dejavnosti in glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu. V zadnjem delu teoretičnega dela je opisana gibalno-plesna vzgoja. Vključili smo pomen gibalne in plesne vzgoje, otroško ljudsko izročilo, osredinili pa smo se na pomen in opis otroških rajalnih iger.

Namen diplomskega dela je preučiti izvajanje rajalnih iger v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti v vrtcu. Raziskali smo tudi učinke rajalnih iger na otrokovo razpoloženje ter kakšne rajalne igre vzgojitelji največkrat izvajajo. V raziskavo smo vključili 100 vzgojiteljev iz osrednje in jugovzhodne Slovenije.

Ugotovili smo, da več kot polovica vzgojiteljev izvaja rajalne igre vsaj 8-krat na mesec ali več.

Otroci so med izvajanjem rajalnih iger boljše razpoloženi, bolj sodelujejo, so sproščeni, povezani med seboj, upoštevajo pravila, z rajalnimi igrami pa tudi ohranjamo tradicijo ter razvijamo ritem. Vzgojitelji v raziskavi več izvajajo rajalne igre z vlogami, med vsemi rajalnimi igrami pa največkrat izvajajo ringarajo, belo lilijo, rdeče češnje in Abrahama.

Ključne besede: rajalne igre, glasba, ples, otroško ljudsko izročilo, glasbene dejavnosti

(10)

(11)

ABSTRACT

This thesis, Merry-making activities in kindergarten, consists of both a theoretical and an empirical part. The first part looks at the importance of play in children's development and defines games in the pre-school period. It proceeds with a more detailed description of music education and its significance, including the importance of music activities and educational music games in kindergarten. Finally, we describe dance and movement education and its importance as well as children's folklore, focusing on the meaning and description of singing games for children.

The aim of our thesis was to study the use of singing games as part of planned music activities in kindergarten. We also examined the impact of singing games on the child's mood and which singing games pre-school teachers chose most often. One hundred pre-school teachers from central and southeastern Slovenia were included in the study.

We found that more than half of the pre-school teachers played singing games with the children at least eight times a month or more. While playing merry-making activities, the children were in a better mood, more cooperative and relaxed, connected, and followed the rules more closely.

Furthermore, singing games had an essential role in preserving tradition and helped develop a sense of rhythm. The findings showed that pre-school teachers preferred to play singing games with roleplay elements, the most popular being ringa raja, bela lilija, rdeče češnje, and Abraham.

Keywords: merry-making activities, music, dancing, children's folklore, musical activities

(12)

(13)

KAZALO VSEBINE

UVOD ...- 1 -

TEORETIČNI DEL ...- 2 -

1 IGRA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ...- 2 -

1.1 Pomen igre za otrokov razvoj ...- 2 -

1.2 Opredelitev iger ...- 3 -

2 GLASBENA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ...- 4 -

2.1 Pomen glasbe za otrokov razvoj ...- 4 -

2.2 Glasbene dejavnosti ...- 5 -

2.3 Glasbeno-didaktične igre ...- 6 -

3 GIBALNO-PLESNA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ...- 7 -

3.1 Pomen gibanja v sklopu glasbenih dejavnosti za otrokov razvoj ...- 7 -

3.2 Pomen plesnih dejavnosti za otrokov razvoj ...- 7 -

3.3 Gibalno-plesni razvoj otroka ...- 8 -

3.4 Ustvarjalni gib ...- 9 -

3.5 Otroci in plesno izročilo ...- 10 -

3.6 Pomen otroških rajalnih iger ...- 11 -

3.7 Opis otroških rajalnih iger ...- 13 -

EMPIRIČNI DEL ...- 20 -

1 OPREDELITEV PROBLEMA RAZISKOVANJA ...- 20 -

2 NAMEN IN CILJ ...- 20 -

3 RAZISKOVALNA METODA...- 20 -

4 VZOREC ...- 21 -

5 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ...- 21 -

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ...- 22 -

6.1. Analiza anketnega vprašalnika ...- 22 -

SKLEP ...- 31 -

LITERATURA IN VIRI ...- 33 -

PRILOGE ...- 36 -

ANKETNI VPRAŠALNIK ...- 36 -

(14)

KAZALO SLIK

Slika 1: Razčlenitev prostora – Bela lilija ... - 13 -

Slika 2: Razčlenitev prostora – Rdeče češnje ... - 15 -

Slika 3: Razčlenitev prostora – Potujemo v Jeruzalem ... - 15 -

Slika 4: Razčlenitev prostora – Abraham 'ma sedem sinov ... - 16 -

Slika 5: Razčlenitev prostora – Ali je kaj trden most ... - 17 -

Slika 6: Razčlenitev prostora – Gnilo jajce ... - 18 -

Slika 7: Razčlenitev prostora – Ringa, ringa raja ... - 19 -

Slika 8: Pogostost izvajanja rajalnih iger ... - 23 -

Slika 9: Prednosti rajalnih iger ... - 24 -

Slika 10: Izvajanje rajalnih iger ... - 25 -

Slika 11: Najpogostejše izvajane rajalne igre... - 26 -

Slika 12: Vpliv rajalnih iger na otrokovo razpoloženje ... - 27 -

Slika 13: Razlika pred in med izvajanjem rajalnih iger v razpoloženju otrok ... - 28 -

Slika 14: Mnenje o izvajanju rajalnih iger starejšega in novejšega izvora ... - 29 -

Slika 15: Mnenje o ohranjanju ljudskih rajalnih iger ... - 30 -

(15)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Spol ...- 22 - Preglednica 2: Veljavni odgovori ...- 22 - Preglednica 3: Mnenje o prednosti izvajanja rajalnih iger v skupini ...- 23 - Preglednica 4: Ohranjanje ljudskih rajalnih iger ...- 29 - »Ta stran je namenoma prazna.«

(16)

(17)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Barbara Dejak; diplomsko delo

- 1 -

UVOD

Igra je za otroka najpomembnejša dejavnost v predšolskem obdobju in ima glavno vlogo pri vzgoji in izobraževanju (Pišot in Jelovčan, 2006).

Ljudska glasba in igre so bile nekoč prisotne vsakodnevno, danes pa izginjajo. Pesmi, ki so jih otroci peli včasih, se zelo razlikujejo od današnjih pesmi. Tudi iger, ki so se jih otroci igrali včasih, danes skoraj ne poznajo več, zato v diplomskem delu preučujemo pomen in učinke izvajanja rajalnih iger na otrokovo razpoloženje v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti v vrtcu, želimo pa tudi ugotoviti, katere rajalne igre najraje izvajajo.

(18)

- 2 -

TEORETIČNI DEL

1 IGRA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

1.1 Pomen igre za otrokov razvoj

Pomen igre avtorji opredeljujejo z različnih vidikov. T. Devjak in S. Berčnik (2018) pravita, da je igra spontana, notranje motivirana in svobodna dejavnost, pri kateri si udeleženec v igri sam določi cilj in se aktivno vključuje vanjo. Igra je za otroka nujno potrebna dejavnost, ob kateri doseže največjo stopnjo aktivnosti (Marjanovič Umek, 1981, v Devjak in Berčnik, 2018).

V igri otrok doživlja ugodje, razvija delovne navade in sposobnosti, oblikuje svojo samopodobo, v njej pa je viden tudi otrokov intelektualni razvoj in osebne lastnosti (Pogačnik Toličič, 2000, v Devjak in Berčnik, 2018). Igra je vsaka dejavnost, ki jo izvaja otrok zaradi ugodja ne glede na njen rezultat. Je orodje, s katerim otrok razvija spretnosti, se povezuje s svetom in okoljem (Devjak in Berčnik, 2018). Igro avtorici (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) opredeljujeta kot dejavnost, ki jo otrok izvaja zaradi zadovoljstva ne glede na končni izid in ni povezana z zahtevami zunanjega okolja. Igra je vsaka dejavnost, ki je odprta, svobodna, prijetna za otroka in je sama sebi namen (Devjak in Berčnik, 2018). Je namerna dejavnost, pri kateri je pomembna sama dejavnost in ne cilj (Kavčič, 2004, v Devjak in Berčnik, 2018).

Otrokova igra vpliva na intelektualni, telesni, moralni in estetski razvoj. Igra na intelektualni razvoj vpliva preko razvijanja miselnih sposobnosti – primerjanje, opazovanje, klasificiranje, razmišljanje, koncentracija, pozornost. Preko igre se razvijajo tudi čutila, ki omogočajo zaznave, te pa dobre predstave za lažje oblikovanje pojmov. Z igrami s pravili se otrok uči discipline in potrpežljivosti, saj ima določena pravila in je ne more končati na sredini. Z igro oblikuje pravila, se uči poštenosti, obvladovanja, tako pa razvija moralni razvoj in značaj.

Razvija ustvarjalnost, interese, čustva, spontanost v igri ter naravno potrebo po gibanju (Devjak in Berčnik, 2018).

Otroke je dobro vključiti v dejavnosti, pri katerih bo uspešen in ki jih je zmožen opraviti. Otroka po končani zaposlitvi pohvalimo, med zaposlitvijo pa ga ne omejujemo s časom. Delo in igra sta bolj povezana pri mlajših otrocih, pri starejših pa sta delo in igra ločena. Vsa opravila, ki

(19)

- 3 -

jih otrok naredi, so zelo pomembna, saj mu kasneje ostanejo v navadi in avtomatizirana. Otrok preko igre spoznava tudi materiale, njihovo uporabo in lastnosti, različne poklice, orodja in nevarnosti, ki se lahko pri delu pojavijo. Otrok na ta način začne oblikovati odnos do dela in si razvija delovne navade. Poskrbeti moramo, da igra ni prezahtevna, da je otrok sproščen, da je prilagojena razvojni stopnji otrok ter da delo poteka preko igre (Devjak, 2015, v Devjak in Berčnik, 2018).

Poleg odraslih in vrstnikov na otrokovo igra vpliva tudi zdravstveno stanje otrok, motorični razvoj, družbeno okolje, inteligentnost, izobrazba staršev, stanovanjski prostor, tradicija in prenašanje iger iz roda v rod (Devjak, 2015, v Devjak in Berčnik, 2018). Na igro vpliva tudi spol, saj se starši do deklic in dečkov vedejo drugače. Deklice se več časa kot fantje igrajo v notranjih prostorih, družabne igre deklic se razlikujejo od deških, deklice se manj pogosto igrajo tekmovalne igre in vztrajajo pri igri manj časa in v manjših skupinah (Devjak in Berčnik, 2018).

1.2 Opredelitev iger

Opredelitev iger se med avtorji del razlikuje, razlikuje pa se tako v številu vrst igre kot tudi v poimenovanju in vsebini. Avtorji vrste iger razvrščajo od razvojno nižjih do višjih ravni (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).

Toličič (1961) je igro razvrstil v štiri skupine:

− funkcijska igra, ki vključuje prijemanje, metanje, tek, tipanje (senzomotorične sheme),

− domišljijska igra, ki vključuje simbolne dejavnosti, tudi igro vlog,

− ustvarjalna igra, ki vključuje pisanje, risanje, pripovedovanje, grajenje, pripovedovanje in

− dojemalna igra, ki vključuje dejavnosti opazovanja, poslušanja, branja, posnemanja.

S. Smilansky (1968) pa je igro razvrstila glede na razvojne ravni igre:

− funkcijska igra, v kateri otrok posnema in ponavlja glasove, vključuje tudi tekanje, skakanje, podiranje, rokovanje z materiali in predmeti,

(20)

- 4 -

− konstrukcijska igra, v kateri otrok uporabi predmete, da bi iz njih nekaj naredil, ustvaril (za to igro je značilno tudi, da si otrok zna zamisliti določeno temo in se osredotočiti za določen čas),

− dramska igra, za katero je značilna igra vlog (pretvarjanje) – ta otroke spodbuja k ustvarjalnosti, gibalnim in miselnim aktivnostim in

− igre s pravili, kjer je najbolj pomembno, da otrok spozna in sprejme določena pravila igre, ki so vnaprej dogovorjena.

2 GLASBENA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

2.1 Pomen glasbe za otrokov razvoj

Glasba pozitivno vpliva pri uravnoteženem in skladnem razvoju otroka in spodbuja otrokovo domišljijo. Z dejavnostmi glasbene vzgoje otrok pridobiva različne izkušnje. Otrok kot soustvarjalec, ki aktivno sodeluje pri glasbenih dejavnostih, se počuti enakovrednega in sposobnega ter tako udejanja potrebo po kompetentnosti in lastnem uspehu, pri tem pa morata biti zagotovljena varnost in pozitivna klima (Borota idr., 2006). Glasbena vzgoja predstavlja osnovo za skladen osebnostni razvoj in ga skupaj z drugimi umetnostmi sooblikuje (Denac, 2010). Eden izmed glavnih ciljev glasbene vzgoje je, da otroku vzbudimo sproščenost in veselje do glasbe, izvajamo in omogočimo doživljanje glasbenih vsebin ter tako pripomoremo k razvoju glasbenih spretnosti in sposobnosti. Najbolj pomembna naloga pri glasbeni vzgoji je razvoj glasbene občutljivosti. To razvijamo s spodbujanjem doživljanja glasbe in ustvarjanjem z glasbenimi vsebinami. Poskrbeti moramo, da bo otrok pri glasbenih aktivnostih izvajal, ustvarjal in poslušal glasbo, vzgojitelj pa mora poskrbeti za spodbude in ustrezne metode dela s poudarkom na otroški igri (prav tam).

Glasba pomaga tudi vzpostaviti komunikacijo z okoljem pri otrocih iz drugih kulturnih okolij, saj je univerzalna govorica, s katero otrok hitreje začuti sprejetost in varnost, zlasti če vključimo tudi glasbo iz njegovega kulturnega okolja (z izvajanjem glasbe iz drugega okolja širimo razvoj glasbene predstavljivosti in mišljenja). Pomemben dejavnik pri glasbenem razvoju je prostor, ki daje občutek ugodja in varnosti. V njem bo doživljal sprejetost od drugih in lastno kompetentnost, v njem pa se mora dobro počutiti (Borota idr., 2006).

(21)

- 5 -

Raziskava, ki jo je izvedla O. Denac (1997 v Sicherl Kafol (2001)), je pokazala, da glasbena vzgoja pozitivno vpliva na razvoj sodelovanja, notranje motivacije, pozornosti, poslušanja, sodelovanja, zaupanja, socialnih odnosov, samozaupanja, pozitivnih čustev, ustvarjalnosti v glasbi itd. Poleg glasbenega razvoja spodbuja tudi razvoj na vseh področjih razvoja. Med otroki se največje razlike v glasbenem razvoju pojavijo med tretjim in četrtim letom. Pomembno je, da ima otrok dovolj ustreznih zvočnih spodbud iz svojega okolja ter da spodbujamo glasbene sposobnosti, saj čim mlajši so otroci, hitreje vsrkajo nove izkušnje (Sicherl Kafol, 2001).

2.2 Glasbene dejavnosti

Vzgojitelj mora poskrbeti, da je glasba, ki jo otrok posluša, kakovostna. Prav tako otrokom vzgojitelj poje in igra na inštrumente. Otroke tudi spodbuja, da si sami izmislijo lastne skladbice, pesmice, zaplešejo lastne plesne gibe in poustvarjajo dela umetnikov. Glasbene dejavnosti morajo vzbuditi interes in otroka pritegniti. Vzgojitelj si prizadeva, da se otrok glasbe veseli, jo vzljubi, posluša in ustvarja, ob tem pa spodbuja otroke, da so vsi aktivni (Bergant, 1978).

Glasbene dejavnosti vključujejo glasbeno izvajanje, ustvarjanje in poslušanje. Glavno področje v vrtcu je glasbeno izvajanje. Ta vključuje petje, ritmično izreko in igranje na glasbila, ki se povezuje s poslušanjem in ustvarjanjem. Otrok preko teh dejavnosti na začetku vzpostavlja glasbeno komunikacijo ter spoznava glasbeni jezik. Z glasbenimi dejavnostmi si razvija glasbene spretnosti, sposobnosti ter miselne predstave, glavni smoter teh dejavnosti pa je veselje, zanimanje in doživljanje glasbe (Borota, 2013). Z glasbenimi dejavnostmi otroci razvijajo potenciale, ki jih zaznamo že v predšolskem obdobju, ko si otrok izmisli kakšno pesem. Pri ustvarjanju glasbenih aktivnosti je otrok zadovoljen in razvija kritičnost do lastnega dela, na ustvarjalnost otrok pa vpliva njegovo okolje in vzgojiteljev zgled. Da se otrokove dispozicije razvijejo v sposobnosti, mora pri dejavnostih aktivno sodelovati, poleg tega pa mora imeti ustrezne zunanje pogoje, družbeno in družinsko okolje (Denac, 2010). Glasbene dejavnosti pozitivno vplivajo na otrokovo aktivnost in interes pri razvijanju glasbenih zmožnosti in doseganju ciljev. Odrasli so kot izvajalci aktivni, vendar pa pričakovanja ne smejo biti prevelika, saj vsaka načrtovana dejavnost ne bo motivirala in pritegnila vseh otrok (Borota idr., 2006).

(22)

- 6 -

Pri glasbeni vzgoji stremimo k celostnemu glasbenemu razvoju, zato otrokom z glasbenimi dejavnostmi ponujamo poslušanje glasbe, petje, igranje na male inštrumente in izvajanje glasbeno-didaktičnih iger. Preko glasbeno-didaktičnih iger razvijamo tudi otrokovo sposobnost za dojemanje, ustvarjanje in poustvarjanje glasbe. Glasbene dejavnosti izvajamo preko priložnostnih vsakdanjih dejavnosti in načrtovanih dejavnosti. Priložnostne dejavnosti imajo danes velik pomen, zato naj bi jih izvajali čim več. Glasba naj bi otroke pomirjala, zbliževala, sproščala in razveseljevala, zato je ne smemo omejiti samo na načrtovano dejavnost, ampak jo priložnostno vključujemo (Bergant, 1978).

2.3 Glasbeno-didaktične igre

Glasbeno-didaktične igre so zanimive in kratke glasbene dejavnosti, v katerih vsi otroci aktivno sodelujejo. Pomembno vplivajo na vsa področja otrokovega razvoja ter na razvoj glasbenih spretnosti in sposobnosti. Glasbeno-didaktična igra je usmerjena k ciljem in je načrtovana, pomembno vlogo ima tudi pri glasbenem razvoju in ohranjanju motivacije za glasbo, saj ima vzgojno-izobraževalno vrednost. Glasbeno-didaktične igre so glasbene dejavnosti, ki ponujajo veliko priložnosti za petje, poslušanje, igranje na inštrumente, ustvarjanje in doživljanje glasbenih izkušenj (Borota, 2013). Preko njih lahko ugotovimo stopnjo razvoja otrok pri določeni glasbeni dejavnosti, kaj mu povzroča težave, kaj je že usvojil in kaj še mora razviti (Denac, 2010).

Glasbeno-didaktične igre ponujajo otroku razvoj glasbenega spomina, razvoj idej ter veliko možnosti za glasbeno ustvarjanje in izvajanje. Otrok z njimi pridobiva samozavest, uči se igranja, sodelovanja, hitrega odzivanja, upoštevanja pravil in utrjevanja glasbenih spretnosti.

Nudijo jim veliko izzivov, presenečenj, humorja in sproščenosti. K uspešni glasbeno-didaktični igri pomagajo tudi glasbila, prostor, didaktični pripomočki in zvočni posnetki. Od spontane igre se razlikujejo v tem, da ima glasbeno-didaktična igra jasna pravila in navodila, je načrtovana, spodbuja zdravo tekmovalnost in ohranja motivacijo (Borota, 2013).

Glasbeno-didaktične igre izvajamo v skupini ali dvojicah, načrtno ali nenačrtno. Kadar jih izvajamo v naravi, na igrišču ali kot del dnevne rutine, je to nenačrtno, načrtno pa jih izvajamo samostojno ali kot del glasbene dejavnosti. Odrasli igro organizira in predlaga, med igro pa jo

(23)

- 7 -

opazuje, prilagaja in sprejema predloge otrok. Mora biti ustvarjalen ter se znati prilagajati razvojni ravni otroka. Pripravi prostor in druge pripomočke, pripravljene pa mora imeti tudi druge različice igre, saj odzivov otrok ne more vnaprej predvideti. Pred in med igro motivira otroke za sodelovanje, izvedbo in vodenje igre, ko otroci igro že usvojijo. Otroke, ki glasbenodidaktične igre ne poznajo, najprej motiviramo in igro izvedemo kot glasbeno aktivnost. Sledi osrednja dejavnost s seznanitvijo vsebine in potekom, na koncu pa igro zaključimo s ponovitvijo, ki jo večkrat izvedemo (prav tam).

3 GIBALNO-PLESNA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

3.1 Pomen gibanja v sklopu glasbenih dejavnosti za otrokov razvoj

Gibanje je poleg igre otroku primarna potreba, saj otrok raziskuje prostor okoli sebe in se igra z gibanjem svojega telesa (Borota idr., 2006). Otrok z obvladovanjem svojega telesa začne čutiti ugodje, veselje, si pridobiva samozavest in samozaupanje. Z gibanjem otrok tudi zaznava okolico, čas, prostor in sebe. Z igro otroci dobijo različne gibalne izkušnje, ki jim nudijo zadovoljstvo. Otrokom moramo vsakodnevno omogočiti različne dejavnosti, s katerimi razvijajo gibalne koncepte in sposobnosti, pri tem pa je pomembna pozitivna spodbuda (Kurikulum za vrtce, 1999).

Otroku moramo nuditi ustrezne izzive, da se jih lotijo brez strahu, medtem pa spremljamo in opazujemo razvoj otrok, da znamo načrtovati in prilagoditi raznovrstne dejavnosti (prav tam).

Otrok z gibanjem odkriva svoje telo, razvija zaupanje, spretnosti, sposobnosti in preizkuša svoje zmogljivosti. Ker plesna vzgoja temelji na gibanju, gibalne dejavnosti predstavljajo izhodišče za nadaljnje dejavnosti. Gibanje mu daje občutek varnosti, ugodja in veselja, skozi igro pa raziskuje in spoznava svet okoli sebe. S pestrimi dejavnostmi se otrok hitreje razvija na vseh področjih razvoja (Zajec idr., 2010).

Z elementarnimi igrami otrok spoznava pomen sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja pravil, z gibalnimi nalogami pa razvija svojo ustvarjalnost. Z gibalnimi aktivnostmi krepimo tudi

(24)

- 8 -

imunski sistem, vplivamo na dobro počutje otrok, ohranjanje zdravja, vplivamo pa tudi na otrokov značaj (prav tam). M. Zagorc (2006a) navaja različne pozitivne lastnosti gibalne vzgoje, ki vplivajo na telesno in čutno-gibalno spretnost, ustvarjalnost, dobro počutje in zdravstveno stanje občutek prostora in časa ter socialno in čustveno prilagodljivost.

3.2 Pomen plesnih dejavnosti za otrokov razvoj

B. Kroflič in D. Gobec (1995) pravita, da je plesna vzgoja vzgajanje s plesom. Je metoda, pri kateri ustvarjamo, oblikujemo in se izražamo z gibanjem. Poučevanje skozi gib in ples je nepogrešljiva učna metoda v šolah in vrtcih (prav tam). M. Koban Dobnik (2005) dodaja, da otroci notranje spodbude za ples izhajajo iz domišljije posameznika in iz lastnih doživetij ali besednih/likovnih spodbud. Ples glede na funkcijo in namen delimo na družabni, ljudski in umetniški (prav tam).

Vsebino plesa prirejamo otrokovemu doživljanju, vsa opazovanja pa izrazimo z naravnimi oblikami gibanja, npr. pleše in vrti se kot snežinka, leti sem ter tja kot listje jeseni, oponaša drevo v vetru … Otroke spodbujamo h gibanju ob improvizaciji, pomagamo pa si lahko tudi z malimi inštrumenti in pesmijo. Z otroki se pred gibanjem pogovorimo o lastnostih predmeta ali bitja, ki ga oponašamo. Tako ga spodbudimo h gibanju in delovanju domišljije, s tem pa seznanjamo otroke z abstraktnimi pojmi. Poleg besednega spodbujanja lahko uporabljamo še glasbeno spremljavo ali inštrumente, pogosto pa pripomore med rajanjem tudi zapeta pesem (Paulin, 1971).

Otrok se pri plesu začne zavedati svojega telesa in gibanja, prostora in časa ter kontrolo svojega telesa. Plesno gibanje veliko pripomore k zadovoljstvu, občutku uspeha, samozavedanju, vpliva na odnos do drugih in vedenje, razvija občutljivost, sodelovanje, prilagodljivost, zaupanje in skupinsko reševanje problemov (Zagorc, 1992). S plesom spodbujamo razvoj splošne motorike, še posebej pa pozitivno vpliva na samopodobo otroka, razumevanje sveta in odnose v skupini. Otroku se pri plesno-gibalnem izražanju najbolj razvija telesni, gibalni, čustveni, intelektualni in socialni razvoj. Ustvarjalni gib učitelji uporabljajo za razlago, motivacijo in utrjevanja znanja vse pogosteje. Otroci na tak način spoznavajo dramsko in

(25)

- 9 -

likovno umetnost, jezik ter tako komunicirajo, ustvarjajo in se učijo. Ob dejavnostih z metodo igre in učenja skozi umetnost se otrok celostno razvija, to pa omogoča metoda ustvarjalnega giba (Borota idr., 2006).

3.3 Gibalno-plesni razvoj otroka

Otrokova primarna komunikacija je gibanje z govorico telesa, preko katere vidimo dojemanje glasbe, izražanje in usklajeno gibanje. Tu se pokaže povezanost glasbe in gibanja, ki izhaja iz narave otrokovega počutja (Borota, 2013). Pri vsakem otroku si želimo vzbuditi čut za ritem, ki ga ne srečamo samo v glasbi, ampak v vsakdanjih dejavnostih. Vse te gibalne in plesne igre pa se razvijejo iz osnovnih načinov gibanja, kot so hoja, tek, poskakovanje, vrtenje, potiskanje.

H gibalnemu izražanju otroke spodbujamo že zelo zgodaj, saj si prizadevamo k sproščenemu in svobodnemu razvoju otroka (Paulin, 1971). Otroku sta glasba in gib nedeljiva celota. Otrok se na glasbo odziva z gibom že zelo hitro. Vzgojitelj preko gibalnih sposobnosti in spretnosti načrtuje glasbene dejavnosti, preko katerih se otroci gibalno-plesno izražajo. Preko teh gibalnoplesnih aktivnosti otrok slušne vtise prenaša v gibanje (Denac, 2010).

Vzgojiteljica preko gibalnih in ritmičnih izrazov, petja, pripovedovanja ter ob glasbi odkriva otrokove sposobnosti, ki jih lahko razvija naprej skozi otrokovo domišljijo in ustvarjalnost.

Otroci morajo imeti v vzgojiteljici dober zgled, kar pomeni, da se sproščeno giba in poje, ima občutek za ritem in potrpežljivost za otrokovo ritmično gibanje. Naloga vzgojiteljice je, da s svojo domišljijo in radostjo v otrocih vzbudi in razvija ustvarjalne čute. Vsebino plesa prirejamo otrokovemu doživljanju in oblikujemo otrokove predstave s sugestivnim pripovedovanjem (Paulin, 1971).

Gibalno-plesne dejavnosti dajejo otrokom veliko možnosti za izražanje domišljije in čustev ter izboljšujejo spretnosti, kot so koordinacija pri hoji, orientacija v prostoru in ravnotežje. Otrok se začne zavedati lastnega telesa, v aktivnosti je sprejemnik in izvajalec, saj sprejema ritmične, kinestetične in socialne dražljaje in se nanje odziva. Ustvarjalno gibanje otroku omogoča, da usmerja svoje vedenje in gibanje (Kroflič, 1999). S plesom imamo možnosti lastnega raziskovanja giba in izražanja, odpira spoznanja o sebi, skupini in soplesalcih in daje občutek poguma in samozaupanja (Zagorc, 2006).

(26)

- 10 -

3.4 Ustvarjalni gib

Gibalna ali plesno-ritmična vzgoja spada v področje, ki je največkrat izpuščeno, saj se vzgojiteljice ne počutijo dovolj izobražene za to področje. Otrokom poskušamo preko gibanja in plesnih dejavnosti sprostiti napetosti v telesu, razgibati telo, razvijati njihovo ustvarjalnost, doživljanje plesnih izrazov ter kritičnost do tujega in lastnega dela (Bergant, 1978). Preden začnemo plesati, moramo spoznati in uglasiti svoje telo. Svoje telo razgibamo vsak dan ter postopoma postajamo vedno bolj spretni in sproščeni. Pri vajah moramo poskrbeti, da so vedno zanimive in pestre, da ohranjamo otrokovo pozornost. Med vajami otroke spodbujamo, lahko jih tudi spremljamo z različnimi ritmičnimi inštrumenti. Najbolj pomemben element pri otrokovem plesu je izmišljanje, saj tako dosežemo gibanje celotnega telesa otrok, ki ga drugače velikokrat oviramo. Pri starejših otrocih pa gibe že malo usmerimo in jim ponudimo različne teme, ki nudijo razvijanje domišljije (Paulin, 1971).

»Večina otrok ima prirojen občutek za ritem, obstaja pa tudi veliko otrok, ki tega občutka nima«

(Zagorc, 2006b, str. 80). Nekateri otroci se nezavedno prestopajo in se zibljejo v enakomernem ritmu, nekateri pa nimajo razvitega občutka za ritem, ga ne zaznajo, zato je njihovo gibanje drugačno. Pomanjkljivost za nerazvit občutek za ritem imenujemo aritmičnost. Otrok ne zna slediti in nadaljevati giba, ne zazna poudarkov, svoje gibe težko zaustavi ali pospeši v določenem času itd. »Vse te sposobnosti so odvisne do sposobnosti možganskih centrov, ki sprožijo določeno gibanje in od sposobnosti mišic, da to gibanje realizirajo ter od razvitosti živčnega sistema, ki impulze v »pravilnem« času oziroma zaporedju »prenese« do mišic«

(Zagorc, 2006b, str. 81). Pri vsaki osebi se ritem izraža na drugačen način, vsak pa se lahko z vajami občutka za ritem nauči. Igre in vaje moramo sproti prilagajati razvojni stopnji otrok, saj mlajši otroci težje zaznavajo ritem (prav tam).

Ritmične igre v otrocih predstavljajo veselje in jih prevzamejo, kar pomeni, da gibanje in ritem vzbujata ugodje in čustvena doživetja. Na začetku otroci posnemajo gibe odraslih, kasneje pa sami ustvarjajo gibalne elemente. Z vajami želimo razviti sposobnost koncentracije, povečati količino gibanja in ugodja ob gibanju in spodbujati voljo (prav tam).

(27)

- 11 -

3.5 Otroci in plesno izročilo

Ljudski plesi so plesi, ki izvirajo iz davnine ali pa so prevzeti od drugje in se širili naprej, ob tem pa so se spreminjali in prilagajali. Za nas so slovenski ljudski plesi plesno izročilo.

Prevzemanje ljudskih plesov pa nikoli ni bilo čisto natančno, saj so si velikokrat zapomnili samo prvine plesa, zato so ga prilagodili po svoje (Ramovš, 1980). Otroško izročilo se je oblikovalo iz igre. Otroške ljudske pesmi, rajalne in gibalne igre dajejo otrokom veliko možnosti za ustvarjanje, sklopu glasbene vzgoje pa omogočajo aktivno mišljenje in razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti. V otroškem ljudskem izročilu ni velike razlike med igro in plesom. Ljudski plesni so značilni za vse in jih težko časovno opredelimo. Za slovenski prostor so značilni parni plesi, skupinske oblike pa se zaradi njene preprostosti štejejo kot igra. Otrok z ljudskim plesom razvija skladno gibanje ob ritmu, s skupnim ustvarjanjem sodelujejo med seboj, razvijajo si ustvarjalne sposobnosti ter razvijajo občutek lastnega zadovoljstva (Koban Dobnik, 2005).

Najstarejši plesi so skupinski plesi in skupni vsem v Evropi. Ostanek takih plesov danes imenujemo kačo zvijat, na Dolenjskem pa pravimo, da gredo Abrahama. Kadar gredo Abrahama, vsi ponavljajo za vodjo, ta ima včasih tudi metlo v rokah. Včasih gredo vsi plesalci najmanj enkrat pod »mostom«, ki ga par naredi z rokami. Takemu otroškemu plesu na Gorenjskem pravijo »dreto šivat«. Ti plesi so preprosti, in so povezava med igro in plesom (Ramovš, 1980). Tudi Z. Kumer (1968) potrjuje, da so se otroci najraje igrali trden most, rdeče češnje rada jem, lepa bela lilija in ostale igre s petjem, najraje s starejšimi vrstniki. Tudi otroško igro al je kaj trden most so igrali otroci po celi Evropi, kjer so bili plesalci razdeljeni v dve skupini in so tekli skozi most – pod rokami dveh plesalcev. Po navadi so plesne igre bolj družabnega značaja, saj nudijo plesalcem veliko zabave (Ramovš, 1980).

Plese delimo glede na glasbeno spremljavo na plese brez spremljave (pevske ali instrumentalne), pete plese (sem sodijo tudi otroški plesi), peto-instrumentalne plese in instrumentalne plese (večina slovenskih ljudskih plesov) (Koban Dobnik, 2005).

Otroci so se pred vojnama igrali tako, da so brenkali na klinček – nitka, pritrjena čez orehovo lupino, to je bila otroška zvočna igrača. Fantje so si naredili brenkalo, sestavljeno iz deščice,

(28)

- 12 -

na katero so zabili dva žebljička, med njima pa napeli tanko vrvico. V otroškem svetu se preteklost prepleta s sedanjostjo. Kar velja za igre in pesmi s petjem, velja tudi za otroška glasbila/zvočila – nekatere se ohranijo iz roda v rod, druge pa nastanejo sproti in se kmalu prenesejo od starejših otrok na mlajše in postanejo del otroške folklore. Pomembno področje, kjer so se tudi uveljavili otroci kot nosilci ljudskega izročila, je koledovanje. Deklice in dečki pridejo s šibo tepežkat starejše, dokler nekaj ne dobijo v dar, ob tem pa govorijo svoje voščilo (Kumer, 1968).

Ples spremlja človeka ponekod že od rojstva. Najprej se otrok v prvih letih ob gibanju v igri gibalno sprošča, kasneje pa posnema odrasle. Otroci so se včasih zbirali v hiši, kjer so plesali in se zabavali, gospodinja pa je spekla piškote ali flancate. Otroci pa izročilo prevzemajo od odraslih – začeli so se šemiti v korante, v Beli krajini pa koledujejo tudi otroci (Ramovš, 1980).

3.6 Pomen otroških rajalnih iger

Rajalne igre so otroške igre in pesmi, ki jih otroci radi plešejo in zaradi enostavnih gibov tudi radi ponavljajo (Bergant, 1978). So skupinski otroški ljudski plesi, kjer je oblika igre določena in vključujejo petje ali govorjeno besedilo (Koban Dobnik, 2005).

Otroške rajalne igre delimo na ustvarjalne/otroške igre, otroške ljudske rajalne igre, rajalne igre z vlogami in brez njih (Kroflič in Gobec, 1995). Pri rajalnih igrah z vlogami ima en otrok posebno vlogo, ki vključuje drugačno gibanje od drugih (npr. rdeče češnje), Pri rajalnih igrah brez vlog pa se vsi v skupini premikajo enako (npr. ringaraja). So elementarne igre, ki so zelo pomembne, saj vključujejo gibanje, ritem v igrah pa otroke sprošča. Otrok se preko pravil igre vključuje v skupino, vključuje pa tudi verbalno (govor in petje) in neverbalno (telesni stik in gibalni motiv) komunikacijo (prav tam). Igrajo se jih iz roda v rod, zato so postale otroška folklora (Bergant, 1978). Po navadi se izvajajo ob petju brez spremljave inštrumentov. Plešejo se v krogu, v koloni ali vrsti, ki se zvija kot kača. Otroci s plesnimi igrami spoznavajo ter ohranjajo kulturno dediščino ter stare navade in običaje.

Včasih so bile rajalne igre plesi odraslih, ki so jih pozneje prevzeli otroci in se ohranili kot ljudsko izročilo (trden most, Abraham, dreto šivat). Z izvajanjem ljudskih rajalnih iger

(29)

- 13 -

pripomoremo k ohranjanju plesnega izročila in otroke seznanjamo z ljudsko umetnostjo in bogatimo njihov odnos (Koban Dobnik, 2005). V skupnih plesih, kot so rajalne igre, naj se otroci prilagajo drug drugemu ter potrudijo pri izvajanju gibov, saj se kar hitro zadovoljijo s svojim delom. Navajamo jih tudi na sprejemanje in spoštovanje dela drugih otrok (Bergant, 1978).

Otroke za rajalne igre lahko motiviramo z ritmičnimi besedili, izštevankami, ljudsko pesmijo ali z različnimi skladbami. Rajalne igre so tudi igre, ki imajo pravila gibanja v prostoru in na govorjenem besedilu, nimajo pa značilnih ritmičnih in melodičnih elementov. Značilno je skupinsko ustvarjanje in poustvarjanje motivov, v katerih otrok pridobiva gibalne sposobnosti in elemente, razvija občutek za ritem in posluh, orientacijo v prostoru, otroku pa rajalne igre nudijo tudi občutek varnosti in pripadnosti skupini. Otrok z rajalnimi igrami razvija obseg glasu pri petju, pevsko izreko, razvija ritmični občutek ter gibalno izraža vsebine v pesmih (Koban Dobnik, 2005).

3.7 Opis otroških rajalnih iger

BELA LILIJA

Otroci stojijo v krogu in izberejo otroka, ki bo mižal v krogu. Otroci se vrtijo v krogu in pojejo:

BELA, BELA LILIJA,

V KROGU PLEŠE DEKLICA, DEKLICA SE OKROG VRTI, PA SI EN'GA IZVOLI.

Če v krogu stoji deček, pojejo:

ČRNI, ČRNI TULIPAN,

V KROGU PLEŠE DEČEK SAM,

DEČEK SE OKROG VRTI, PA SI ENO IZVOLI.

(30)

- 14 - POSKOČI ENKRAT,

POSKOČI DVAKRAT,

ZAPRI OČI, PA SI ENO IZVOLI.

Deček ali deklica si izbere nekoga iz kroga in s tipanjem poskuša ugotoviti, kdo je ta oseba.

Če ugotovi, potem je izbrana oseba naslednja v krogu, drugače pa je bela lilija oz. črni tulipan v krogu še enkrat (Schmidt, 2002).

Slika 1: Razčlenitev prostora – Bela lilija RDEČE ČEŠNJE

A – Držimo se v krogu za roke. Izbrani otrok na zunanji strani kroga hodi naokoli, in sicer v obratni smeri kot vsi ostali.

Pojemo:

A – RDEČE ČEŠNJE RADA JEM, ČRNE PA ŠE RAJŠI,

V ŠOLO TUDI RADA GREM, VSAKO LETO RAJŠI.

B – ZATO NAM PROSTOR DAJTE, ZA NAŠE MLADE DAME, DA BO SIJALO SONČECE, NA NAŠE MLADO SRČECE.

C – TI SI LEPA, TI SI LEPA, TI SI PA NAJLEPŠA.

(31)

- 15 -

B – sklenjene roke dvignemo in otrok zunaj kroga gre v krog pod našimi rokami.

C – otrok v krogu se ob besedi »najlepša« ustavi in izbere najbližjega. Ta se ga prime za roko in skupaj nadaljujeta zunaj kroga. Ko ostane en sam otrok, mu vsi zapojejo:

TI BOŠ PA DOMA OSTALA, TI BOŠ PA DOMA OSTALA, TI BOŠ PA DOMA OSTALA, SUHE ŽEMLJE RIBALA.

Ona pa jim nazaj zapoje:

NIČ NE BOM DOMA OSTALA, NIČ NE BOM DOMA OSTALA, NIČ NE BOM DOMA OSTALA, Z VAMI NA RAJŽO BOM ŠLA.

Slika 2: Razčlenitev prostora – Rdeče češnje

POTUJEMO V JERUZALEM

Otroci so postavljeni v krogu, eden pa hodi v nasprotni smeri urinega kazalca in govori:

(32)

- 16 - POTUJEMO V JERUZALEM

IN KDO GRE Z NAM?

ŠE DALJE GREMO V BETLEHEM IN TI GREŠ Z NAM!

Na verz »in ti greš z nam!« otrok zunaj kroga izbere osebo, ki ji je najbližje, jo prime za roke in vzame s seboj. Igra se konča, ko v krogu ni nobenega več. Na koncu vrsta teče v obliki polža.

Nato prvi hodi tisti, ki je prej ostal zadnji (Koban Dobrnik, 2005).

Slika 3: Razčlenitev prostora – Potujemo v Jeruzalem

ABRAHAM 'MA SEDEM SINOV

Otroci se v kači držijo za roke in hodijo. Prvi v koloni vodi igro. Otroci pojejo:

ABRAHAM 'MA SEDEM SINOV, SEDEM SINOV ABRAHAM.

VSI SO JEDLI, VSI SO PILI, VSI SO DELALI TAKO:

VSI TAKO, VSI TAKO, VSI SO DELALI TAKO.

(33)

- 17 -

Med pesmijo, ko otroci pojejo »VSI TAKO«, prvi v koloni pokaže kretnjo (dvig roke, ploskanje, tleskanje), drugi pa ga posnemajo. Po vsaki kitici se prvi v koloni prestavi na zadnje mesto in nadaljuje naslednji (Schmidt, 2002).

Slika 4: Razčlenitev prostora – Abraham 'ma sedem sinov

ALI JE KAJ TRDEN MOST

Dva igralca stopita nasproti in se držita za roke (naredita »most«). Dogovorita se, kaj bo vsak od njiju predstavljal (avtobus, oblak, vetrnica), drugi pa ju ne smejo slišati. Ostali naredijo kolono in primejo sprednjega soseda za ramena. Prvi je lokomotiva in vodi ostale.

Ko pridejo pred most, vsi vprašajo: »Ali je kaj trden most?«

Most reče: »Kakor kamen, skala, kost.«

Otroci: »Ali gre lahko naša vojska skoz'?«

Most: Lahko, samo ta zadnji teliček bo naš.«

Otroci: »Samo če ga ulovite.«

Otroka (most) dvigneta roke, kolona gre pod rokami, zadnjega otroka pa most poskuša uloviti.

Če ga ujame, ga vpraša: »Kaj imaš raje, avtobus ali oblak?« Otrok se odloči in se postavi za otroka, katerega predmet je izbral. To se ponavlja do zadnjega otroka, pri katerem govorita dneve v tednu: ponedeljek, torek … Lokomotiva poskuša pobegniti. Ko ga ujameta, se tudi on odloči med predmetoma. Nastali koloni se primeta med seboj in se začnejo vleči, vsak v svojo smer. Zmaga skupina, ki najdlje obstane na nogah (Schmidt, 2002).

(34)

- 18 -

Slika 5: Razčlenitev prostora – Ali je kaj trden most

GNILO JAJCE

Otroci počepnejo ali se usedejo v krog, roke imajo na hrbtu. Eden hodi okrog kroga z »jajcem«

(robček ali košček papirja), ki ga bo nekomu položil za hrbet, zraven govori:

GNILO JAJCE JAZ IMAM, PA NIKOMUR GA NE DAM, KDOR SE OZIRA, PO HRBTU GA DOBI.

Ali:

KANGLICA, KANGLICA VODO DRŽI, KDOR SE OZIRA, PO HRBTU DOBI.

Preden odloži nekomu naskrivaj »jajce«, hodi in govori. Če otrok, ki ima za seboj »jajce«, ugotovi, ga pobere in teče za »nosilcem« in ga poskuša uloviti. Če ga ne ulovi, je on »nosilec«, če pa ga ulovi, je »nosilec« gnilo jajce in se postavi v sredino kroga. Če pa otrok, ki ima za hrbtom »jajce«, tega ne ugotovi, postane »gnilo jajce.« Otroci med igro večkrat povedo, da jajce smrdi (Schmidt, 2002).

(35)

- 19 -

Slika 6: Razčlenitev prostora – Gnilo jajce

RINGA, RINGA RAJA

Otroci se držijo za roke in hodijo v krogu. Pri prvi varianti pri besedi »priteče« vsi dvignejo roke, pri »pomeče« pa počepnejo. Pri drugi varianti ob verzu »vse na tla pomeče« se vsi usedejo na tla ali počepnejo, pri tretji varianti pa pri »kikiriki« v prvi kitici poskočijo, v drugi pa se vržejo na tla.

RINGA, RINGA RAJA, MUCA PA NAGAJA, KUŽEK PA PRITEČE.

VSE NA TLA POMEČE.

/KIKIRIKI!/ (Schmidt, 2002)

Slika 7: Razčlenitev prostora – Ringa, ringa raja

EMPIRIČNI DEL

(36)

- 20 -

1 OPREDELITEV PROBLEMA RAZISKOVANJA

Igra je za otroka najpomembnejša dejavnost v predšolskem obdobju in ima glavno vlogo pri vzgoji in izobraževanju (Pišot in Jelovčan, 2006). »Z glasbeno vzgojo kot pomembnim delom estetske in umetnostne vzgoje vplivamo na celostni in uravnoteženi afektivni, socialni, kognitivni in psihomotorični razvoj otrokove osebnosti« (Denac, 2002, str. 11).

Gibanje in glasba se nenehno povezujeta in sta v interakciji. Tudi ples in glasba sta povezana v celoto, saj predstavljata eno od najmočnejših energij. Harmonija plesa in glasbe pa vpliva na našo občutljivost, izražanje čustvenega sveta in občutij, ki jih v nas prebudi (Zagorc, 2006b).

Otrok se izraža spontano, vendar mu s spodbudami omogočimo napredovanje za glasbeno izražanje. Otrok cilje plesnih zaposlitev dosega z različnimi dejavnostmi, kot so plesna dramatizacija, ples in pantomima, didaktična in rajalna igra. Ta je lahko ljudskega ali umetnega izvora. Z otroki spontano in načrtno izvajamo otroške ljudske gibalne in plesne dejavnosti. Gre za skupinsko ustvarjanje in poustvarjanje motivov, kjer je poudarek na usklajenem gibanju skupine oziroma pravilih (Kroflič in Gobec, 1989).

V raziskavi smo preučili, kako pogosto vzgojitelji izvajajo rajalne igre, katere rajalne igre vzgojitelji izvajajo in kako te vplivajo na otrokovo razpoloženje. Raziskali smo tudi, ali vzgojitelji raje izvajajo rajalne igre starejšega ali novejšega izvora.

2 NAMEN IN CILJ

Cilj diplomske naloge je bil raziskati, zakaj v vrtcu izvajati rajalne igre v sklopu glasbenih dejavnosti in preučiti učinke rajalnih iger na otrokovo razpoloženje. Raziskali smo tudi, katere rajalne igre vzgojitelji/vzgojiteljice raje izvajajo, starejšega ali novejšega izvora.

3 RAZISKOVALNA METODA

V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo dela.

(37)

- 21 -

4 VZOREC

Velikost anketnega vzorca je 100 anketiranih oseb – vzgojiteljev iz osrednje in jugovzhodne regije.

5 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

R1: Kako pogosto vzgojitelji izvajajo rajalne igre v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti?

R2: Katere rajalne igre v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti izvajajo vzgojitelji?

R3: Kakšne učinke rajalnih iger na otrokovo razpoloženje zaznavajo vzgojitelji v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti?

(38)

- 22 -

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

6.1. Analiza anketnega vprašalnika

Preglednica 1: Spol Spol

Frekvenca Odstotek Veljavni

odstotek

Kumulativni odstotek Veljavni

odgovori

Moški 2 2,0 2,0 2,0

Ženski 98 98,0 98,0 100,0

Vsi 100 100,0 100,0

Prejeli smo 100 rešenih vprašalnikov, moški so izpolnili 2 (2,0 %) vprašalnika, ženske 98 (98,0

%) vprašalnikov.

IZVAJANJE RAJALNIH IGER V VAŠI SKUPINI PREDŠOLSKIH OTROK

Preglednica 2: Veljavni odgovori

odstotek

odgovori

Da 100 100,0 100,0 100,0

Ugotovili smo, da vsi anketirani (100,0 %) v svoji skupini predšolskih otrok izvajajo rajalne igre.

POGOSTOST IZVAJANJA RAJALNIH IGER V VAŠI SKUPINI

(39)

- 23 -

Slika 8: Pogostost izvajanja rajalnih iger

Največ anketiranih (33,0 %) v svoji skupini izvaja rajalne igre več kot 10-krat mesečno, 31,0

% anketiranih rajalne igre izvaja 3–5-krat mesečno, 24,0 % jih to izvaja 8–10-krat mesečno, najmanj anketiranih (12,0 %) rajalne igre izvaja 1–2-krat mesečno.

Dobili smo odgovor na prvo raziskovalno hipotezo, in sicer da največ vzgojiteljev izvaja rajalne igre več kot 10-krat mesečno. Skoraj enak odstotek vzgojiteljev izvaja rajalne igre 3–5-krat mesečno, skoraj 90 odstotkov vzgojiteljev pa izvaja rajalne igre vsaj 3-krat mesečno.

MNENJE O PREDNOSTI IZVAJANJA RAJALNIH IGER V SKUPINI

Preglednica 3: Mnenje o prednosti izvajanja rajalnih iger v skupini

odstotek

Kumulativni odstotek

Veljavni odgovori Da 100 100,0 100,0 100,0

Ugotovili smo, da vsi anketirani (100,0 %) menijo, da ima izvajanje rajalnih iger v skupini določene prednosti.

12,0 %

,0 % 31

,0 % 24 33,0 %

1–2-krat mesečno 3–5-krat mesečno 8–10-krat mesečno Več kot 10-krat mesečno

(40)

- 24 -

NAVAJANJE PREDNOSTI RAJALNIH IGER

Slika 9: Prednosti rajalnih iger

V nadaljevanju so anketirani navedli posamezne prednosti rajalnih iger (odprto vprašanje).

Odgovore anketiranih smo razdelili v šest skupin. Iz slike 9 je razvidno, da največ anketiranih med prednosti rajalnih iger šteje boljše socialne/medsebojne odnose, povezanost/pripadnost skupine, samopodobo (53,3 % anketiranih) in upoštevanje pravil, sodelovanje, prilagajanje, učenje, pozornost (51,3 % anketiranih), najmanj anketiranih pa je kot prednost rajalnih iger naštelo ohranjanje tradicije oz. ljudskega izročila (10,3 % anketiranih).

NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE RAJALNIH IGER V SKUPINI

,3 % 53

30,8 %

,3 % 51

10,3 %

35,9 %

18,5 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Boljši socialni/medsebojni odnosi, povezanost/pripadnost skupine

Razvijanje ritma, gibanje (hoja v krogu, fina/groba motorika), orientacija v prostoru

Upoštevanje pravil, sodelovanje, prilagajanje, učenje, pozornost

Ohranjanje tradicije, ljudskega izročila

Druženje, sprostitev, motivacija, popestritev Medpodročno povezovanje (štetje, širjenje besednega

zaklada)

(41)

- 25 -

Slika 10: Izvajanje rajalnih iger

Iz slike 10 je razvidno, da 65,0 % anketiranih pri načrtovanju in izvajanju rajalnih iger v skupini vključuje različne primere rajalnih iger, medtem ko jih 35,0 % anketiranih pri načrtovanju in izvajanju rajalnih iger v skupini vključuje ponavljajoč izbor rajalnih iger.

65,0 % 35,0 %

Izvajam različne primere rajalnih iger

Izvajam ponavljajoč izbor rajalnih iger

(42)

- 26 -

NAJPOGOSTEJŠE IZVAJANE RAJALNE IGRE

Slika 11: Najpogostejše izvajane rajalne igre

Vzgojitelji igre v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti izvajajo tako rajalne igre z vlogami kot rajalne igre brez vlog. Iz slike 11 je razvidno, da anketirani izvajajo več vrst rajalnih iger z vlogami kot rajalnih iger brez vlog.

Med rajalnimi igrami z vlogami največ anketiranih, to je 70,3 %, izvaja belo lilijo, najmanj anketiranih pa izvaja gnilo jajce (8,0 % anketiranih). Med rajalnimi igrami brez vlog pa največ anketiranih, to je 50,2 %, izvaja ringarajo.

Dobili smo odgovor na drugo raziskovalno hipotezo. Vzgojitelji najpogosteje med rajalnimi igrami z vlogami izvajajo belo lilijo, med rajalnimi igrami brez vlog pa ringarajo. Sledijo jim rdeče češnje, Abraham, potujemo v Rakitnico, biba buba baja, trden most ter gnilo jajce.

30,1 % 8,0 %

,1 % 21

70,3 % 35,1 %

11,0 %

50,2 % 14,1 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Abraham Gnilo jajce Potujemo v Rakitnico

Bela lilija

Rdeče češnje Trden most Ringa raja Biba buba baja

Rajalne igre z vlogami Rajalne igre brez vlog

(43)

- 27 -

VPLIV RAJALNIH IGER NA OTROKOVO RAZPOLOŽENJE

Slika 12: Vpliv rajalnih iger na otrokovo razpoloženje

V nadaljevanju so anketirani odgovarjali na odprto vprašanje: »Kako izvajanje rajalnih iger v vaši skupini vpliva na otrokovo razpoloženje?« Odgovore anketiranih smo razdelili v pet skupin. Iz slike 12 je razvidno, da največ anketiranih, in sicer 78,0 %, meni, da izvajanje rajalnih iger v njihovi skupini vpliva na način, da so otroci navdušeni, pozitivno razpoloženi in boljše volje.

Dobili smo del odgovora na tretjo raziskovalno hipotezo. Več kot tri četrtine vzgojiteljev meni, da rajalne igre pozitivno vplivajo na otrokovo razpoloženje. Otroci so navdušeni, pozitivno razpoloženi in boljše volje. Prav tako so sproščeni, umirjeni, se bolj povežejo med seboj in razmigajo. En vzgojitelj meni, da otroci postanejo zadržani.

78,0 %

3,0 %

31,0 %

7,0 %

1,0 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Navdušeni, pozitivno razpoloženi, boljše volje

Se razmigajo

So sproščeni, umirjeni

Se bolj povežejo med seboj

Postanejo zadržani

(44)

- 28 -

RAZLIKE PRED IN MED IZVAJANJEM RAJALNIH IGER V RAZPOLOŽENJU OTROK

Slika 13: Razlika pred in med izvajanjem rajalnih iger v razpoloženju otrok

V nadaljevanju so anketirani odgovarjali na odprto vprašanje: »Kakšne razlike opazite pred in med izvajanjem rajalnih iger v razpoloženju otrok?« Odgovore anketiranih smo razdelili v šest skupin. Iz slike 13 je razvidno, da največ anketiranih, in sicer 55,2 %, med učinke rajalnih iger šteje veselje in boljše razpoloženje otrok, najmanj anketiranih pa med učinke šteje spontanost (2,0 % anketiranih) in sramežljivost otrok (2,0 % anketiranih).

Dobili smo drugi del odgovora na tretjo raziskovalno hipotezo. Več kot polovica vzgojiteljev meni, da so otroci med izvajanjem rajalnih iger bolj veseli in boljše razpoloženi. Vzgojitelji so tudi odgovorili, da se otroci sprostijo in umirijo, bolj sodelujejo, so bolj motivirani, postanejo pripadni skupini, med otroki so boljši socialni odnosi in so bolj spontani. 2 % vzgojiteljev pa meni, da otroci postanejo bolj sramežljivi.

12,3 %

55,2 %

2,0 %

27,6 %

40,9 %

2,0 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Postanejo pripadni skupini, boljši socialni odnosi, bolj povezani

Bolj so veseli in boljše razpoloženi

Bolj so spontani

Bolj sodelujejo, so bolj motivirani

Se umirijo, sprostijo

Postanejo bolj sramežljivi

(45)

- 29 -

MNENJE O IZVAJANJU RAJALNIH IGER STAREJŠEGA IN NOVEJŠEGA IZVORA

Slika 14: Mnenje o izvajanju rajalnih iger starejšega in novejšega izvora

Iz slike 14 je razvidno, da 94,0 % anketiranih večkrat izvaja rajalne igre starejšega izvora, medtem ko 6,0 % anketiranih večkrat izvaja rajalne igre novejšega izvora.

OHRANJANJE LJUDSKIH RAJALNIH IGER

Preglednica 4: Ohranjanje ljudskih rajalnih iger

odstotek

odgovori

Da 100 100,0 100,0 100,0

Vsi anketirani (100,0 %) menijo, da je ljudske rajalne igre treba ohranjati.

94,0 % 6,0 %

Večkrat izvajam rajalne igre starejšega izvora

Večkrat izvajam rajalne igre novejšega izvora

(46)

- 30 -

MNENJE O OHRANJANJU LJUDSKIH RAJALNIH IGER

Slika 15: Mnenje o ohranjanju ljudskih rajalnih iger

V nadaljevanju so anketirani odgovarjali na odprto vprašanje: »Menite, da je treba ohranjati ljudske rajalne igre?« Odgovore anketiranih smo razdelili v šest skupin. Iz slike 15 je razvidno, da največ anketiranih, in sicer 38,0 %, meni, da je treba ljudske rajalne igre ohranjati zato, ker te igre spadajo pod kulturno dediščino (ohranjanje običajev, iger), sledijo anketirani (28,0 % anketiranih), ki menijo, da je treba ljudske rajalne igre ohranjati zato, da jih ne bomo pozabili, nato zato, da jih otroci spoznajo (13,0 % anketiranih), ker je to poučna zapuščina naših prednikov in ker povezujejo generacije (10,0 % anketiranih) ...

28,0 %

10,0 %

13,0 %

38,0 %

4,0 %

8,0 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Da ne bodo pozabljene

Ker je poučna zapuščina naših prednikov , povezujejo generacije

Da jo otroci spoznajo

Ker je to naša kulturna dediščina (ohranjanje običajev, iger)

Ker gradijo/bogatijo našo kulturno identiteto

Ker se jih otroci radi igrajo

(47)

- 31 -

SKLEP

V teoretičnem delu smo predstavili igro v predšolskem obdobju in njen pomen za otrokov razvoj, nato pa smo se osredinili na glasbeno vzgojo in pomen glasbene vzgoje v predšolskem obdobju. B. Borota idr. (2006) pravijo, da glasbene dejavnosti otrokom omogočajo veliko izkušenj, spodbujajo domišljijo in razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti. Raziskava O.

Denac (1997) v Sicherl Kafol (2001) potrjuje, da imajo glasbene dejavnosti pozitivne vplive na razvoj zaupanja, notranje motivacije, sodelovanja, ustvarjalnosti, melodičnih in ustvarjalnih sposobnosti. Nato smo predstavili gibalno-plesno vzgojo. Z gibanjem otrok izraža svoje misli, počutje in doživetja. Vsak se izraža na svoj način, zato ritmično-gibalna vzgoja spodbuja ustvarjalnost in izvirnost (Kroflič in Gobec, 1995). V nadaljevanju smo se osredinili na otroške rajalne igre in njihovo izvajanje tudi podrobneje raziskali.

V empiričnem delu nas je zanimalo, zakaj v vrtcu izvajati rajalne igre, poiskali pa smo tudi učinke rajalnih iger na otrokovo razpoloženje. Želeli smo izvedeti tudi, katere rajalne igre vzgojitelji najraje izvajajo. Vzgojitelji so v raziskavi navedli veliko pozitivnih učinkov pri izvajanju rajalnih iger iz različnih področij, kot so boljši medsebojni odnosi, razvijanje ritma, gibanje, upoštevanje pravil, sodelovanje, prilagajanje, ohranjanje tradicije in ljudskega izročila, sprostitev, motivacijsko sredstvo … Pomembno se mi zdi, da želijo vzgojitelji predati otrokom tudi ljudske rajalne igre, da na ta način ohranjajo in predajajo otrokom kulturno dediščino.

Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da vzgojitelji velikokrat izvajajo rajalne igre v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti. Približno tretjina vzgojiteljev v svoji skupini izvaja rajalne igre več kot 10-krat mesečno, skoraj enako število anketiranih rajalne igre izvaja 3–

5krat mesečno, približno četrtina jih izvaja 8–10-krat mesečno, najmanj anketiranih (dobra desetina) rajalne igre izvaja 1–2-krat mesečno.

Pri drugi raziskovalni hipotezi nas je zanimalo, katere rajalne igre v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti izvajajo vzgojitelji. Vzgojitelji izvajajo tako rajalne igre z vlogami kot tudi rajalne igre brez vlog. Med rajalnimi igrami z vlogami največ anketiranih izvaja belo lilijo, sledijo rdeče češnje, Abraham, potujemo v Rakitnico, najmanj anketiranih pa izvaja trden most in gnilo jajce. Med rajalnimi igrami brez vlog pa največ anketiranih izvaja ringarajo.

(48)

- 32 -

Vzgojitelji rajalne igre v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti izvajajo tako rajalne igre z vlogami kot rajalne igre brez vlog. Iz slike 11 je razvidno, da anketirani izvajajo več vrst rajalnih iger z vlogami kot rajalnih iger brez vlog.

Pri zadnji raziskovalni hipotezi smo se osredinili na otrokovo razpoloženje pri izvajanju rajalnih iger v sklopu usmerjenih glasbenih dejavnosti. Več kot polovica vzgojiteljev je navedla veselje in boljše razpoloženje otrok, 40,9 % vzgojiteljev pravi, da se otroci umirijo in sprostijo, malo manj kot tretjina vzgojiteljev (27,6 %) pravi, da otroci bolj sodelujejo in so bolj motivirani,

12,3 % vzgojiteljev je navedlo, da otroci postanejo bolj pripadni skupini, da so med njimi boljši socialni odnosi in da so bolj povezani, najmanj anketiranih pa med učinke šteje spontanost (2,0

% anketiranih) in sramežljivost otrok (2,0 % anketiranih). Tudi B. Kroflič (1999) navaja, da imajo rajalne igre pozitivne učinke na otroka. Otrok s stiskom rok, skupnim petjem in gibanjem čuti sovrstnike, kar mu olajša, da se vključi v skupino, to pa še posebej velja za novinca ali težje prilagodljivega otroka (prav tam).

Vzgojitelji v raziskavi, ki smo jo izvedli, menijo, da moramo ohranjati ljudske rajalne igre, ker je to naša kulturna dediščina, gradijo/bogatijo našo kulturno identiteto, so poučna zapuščina naših prednikov, prav tako pa menijo, da se jih otroci radi igrajo, da jih spoznajo in ne bodo pozabljene. Tudi M. Koban Dobnik (2005) pravi, da današnji način življenja potiska slovensko kulturo v pozabo, zato je nujno, jo vključimo v vzgojno-izobraževalni proces in jo ohranimo.

Aktivna udeležba pri ljudskem plesu na področju glasbene vzgoje se pri otrocih kaže na razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in aktivnega mišljenja (prav tam). Fuchs (2004) pravi, da je pomembno, da se otroci že v predšolskem obdobju seznanijo s plesnim izročilom, najbolj s plesi in plesnimi igrami. B. Borota (2013) dodaja, da na ta način otroci spoznavajo in ohranjajo glasbeno dediščino, značilnosti ljudskih pesmi in plesov.

Pomembno je, da se zavedamo, koliko pozitivnih učinkov imajo lahko rajalne igre na otroke in kako lahko ena igra pripomore na različnih področjih otrokovega razvoja. V diplomskem delu sem želela pridobiti čim več informacij o izvajanju rajalnih iger v sklopu usmerjenih