Vpogled v PROJEKT »ODPISANI« IN ODPIS GRADIVA V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR

(1)

V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR

Nina Lončar

Oddano: 7. 6. 2010 – Sprejeto: 5. 8. 2010

Strokovni članek UDK 025.855

Izvleček

Proces izločanja in odpisovanja gradiva zahteva dobro poznavanje knjižnične zbirke, saj temelji na enakih vsebinskih selekcijskih kriterijih, kot veljajo pri izbiri gradiva za nabavo. Avtorica predstavlja metodologijo dela in delovne postopke, povezane z izloča- njem in odpisom gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor. Kot primer dobre prakse izpostavi projekt »Odpisani«. Svetila in umetniška dela, nastala v okviru projekta iz poškodovanega odpisanega gradiva, so pritegnila širšo javnost, ki se je na tak način seznanila s poslovanjem knjižnice. Rezultati projekta in izkušnje nakazujejo možnost promocije knjižnic.

Ključne besede: projekt »Odpisani«, knjižnična zbirka, izločanje gradiva, odpis gradi- va, Univerzitetna knjižnica Maribor

Professional article UDC 025.855

Abstract

The process of de-acquisition and weeding is based on the same selection criteria as acquisition of library materials and requires profound knowledge and understanding of a library collection. The author presents the methodology and the process of weeding and de-acquisition at the University Library of Maribor. The case study is the project

„The Written-Offs“. The lights and art works made out of damaged books exhibited in this project attracted a lot of media and public attention. The results and experiences drawn from the project „The Written-Offs“ show a possible way to promote libraries.

Keywords: The project »Odpisani«, collection, weeding, de-acquisition, University Li- brary of Maribor

LONČAR, Nina. The project “The written-offs” and the deacquisition of library materials at the University Library of Maribor. Knjižnica, 54(2010)3, p. 117–128

(2)

1 Uvod

Dobro zasnovana knjižnična zbirka temelji na eni strani na strokovnem načr- tovanju pridobivanja gradiva in na drugi strani na njegovem tehtnem izločanju oz. odpisovanju. Oboje je sestavni del dokumenta o nabavni politiki knjižnice (Rampih, 2009). Z rednim izločanjem in odpisovanjem se povečata kakovost in aktualnost knjižnične zbirke ter napravi prostor za novo gradivo. Odpis gradiva je zahteven postopek, v katerem se mora knjižnica odločiti, katero gradivo bo ostalo v njeni zbirki. Od bibliotekarja zahteva strokovno presojo in odgovor- nost za zbirko. Kljub priročniku (Češnovar et al., 2001) in Navodilom za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (2003), ki jih je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica, je strokovna presoja na koncu subjektivna. Mnogi knjižničarji odpis gradiva doživljajo kot nujno zlo – Barnett (2002, str. 149) ga imenuje kar zloben dvojček nabave.

Namen članka je predstaviti proces izločanja in odpis gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor, v okviru katerega je vzpostavljen projekt »Odpisani«. Umet- niška akcija, ki je nastala znotraj projekta, nagovarja širšo javnost in ji ponuja možnost, da na svojstven način doživlja knjigo kot umetniški objekt. Poleg tega tako širša kot strokovna javnost razvijata pozitiven odnos do odpisovanja knjig iz knjižnične zbirke.

2 Odpis gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor in predstavitev projekta »Odpisani«

Preden knjižnice fizično odstranijo odpisano knjižnično gradivo iz svojih prostorov, ga ponudijo drugim knjižnicam. Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (2003) prepuščajo univerzitetnim knjižnicam ravnanje z odpisanim gradi- vom, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica ne uvrsti v svojo zbirko. Knjižnice lahko to gradivo podarijo drugim organizacijam in uporabnikom, ga prodajo ali oddajo v reciklažo.

V Univerzitetni knjižnici Maribor se je uveljavila praksa, da se vso mehansko nepoškodovano odpisano gradivo, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica ni izbrala, uporabnikom podari. Od leta 2007, ko je bil zasnovan projekt »Odpisa- ni«, to poteka na nekoliko drugačen način kot v preteklosti. S projektom je v proces izločanja in odpisa gradiva integrirana dejavnost promocije. Posamezne faze projekta »Odpisani« – od ideje do izvedbe – so prepletene s procesom odpisa knjižničnega gradiva. Proces odpisa knjižničnega gradiva predstavlja osrednjo fazo projekta. V nadaljevanju sledi analiza odpisovanja knjižničnega gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor.

(3)

2.1 Analiza stanja in proces odpisa v Univerzitetni knjižnici Maribor

Oblikovanje knjižnične zbirke je prilagojena posamezni vrsti knjižnice, njene- mu poslanstvu in informacijskim potrebam njenih uporabnikov. Univerzitetno knjižnico Maribor pri oblikovanju knjižnične zbirke določajo njene tri osnovne funkcije: univerzitetna, domoznanska in arhivska oziroma depozitna. V nadaljevanju besedila je poudarek na univerzitetni funkciji knjižnice. Univerzitetna knjižnica Maribor gradi svojo zbirko, ki šteje okrog 900.000 enot gradiva, v skladu s študijskim in raziskovalnim procesom na Univerzi v Mariboru. Pri tem strokovni referenti sodelujejo s profesorji, študenti in strokovnjaki za posamezna strokovna področja. Letni prirast gradiva v letu 2009 je bil 34.020 enot gradiva (Statistični, 2010). Pridobivanje gradiva poteka na podlagi navodil in smernic, ki izhajajo iz funkcij knjižnice. Predloge za nabavo lahko oddajo tudi vsi uporabniki s pomočjo naročilnice na spletni strani knjižnice ali obrazca, ki ga izpolnijo na izposoji¹.

V skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) jedro knjižnične zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor predstavlja strokovno in znanstveno gradivo, predpisano ali priporočeno za študijski in znan- stvenoraziskovalni proces na univerzi in njenih članicah. Sem sodijo učbeniki, priročniki, znanstvene in strokovne serijske publikacije ter dela, ki nastajajo v okviru univerze: diplomske, magistrske naloge in doktorske disertacije, publikacije profesorjev in drugih visokošolskih sodelavcev, publikacije s strokovnih posvetovanj ipd. Pri odpisu tega gradiva se v skladu z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor (2008) upošteva zastarelost gradi- va po strokah in prisotnost izvodov v drugih knjižnicah Univerze v Mariboru in Sloveniji. Načeloma se ne odpisuje edinega izvoda strokovnega gradiva, razen če je fizično popolnoma neuporaben. V tem primeru se ga nadomesti z novim izvodom.

Arhivska funkcija Univerzitetne knjižnice Maribor sega v čas njene predhodnice – Knjižnice zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki je z naredbo o obveznih izvodih 16. decembra leta 1918 pridobila pravico do obveznega izvoda (Hartman, 1978, str. 20). Na podlagi te pravice pridobi Univerzitetna knjižnica Maribor večino knjižničnega gradiva. Leta 2009 je znašal prirast zbirke na osnovi obveznega izvoda 22.186 enot (Statistični, 2010), od tega 11.387 arhivskih izvodov (stanje na dan 31. 5. 2010), namenjenih izključno za hrambo. Zakon o

1 Hoffmann in Wood (2005, str. 187) omenjata primer knjižnice College of St. Benedict and St.

John’s University v ZDA, ki je v prakso sodelovanja s profesorji in strokovnjaki za posamezna strokovna področja vključila tudi proces izločanja in odpisa gradiva. Takšno sodelovanje bi kaza- lo vzpostaviti tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor, pri čemer velja omeniti, da le-ta že poteka na visokošolskih knjižnicah Univerze v Mariboru.

(4)

obveznem izvodu (2006) določa, da se gradivo, pridobljeno na osnovi tega zakona, ne odpisuje (gre za osnovni – prezenčni in arhivski izvod slovenike). Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor (2008) izjemo- ma dopuščajo odpis omenjenih izvodov, ki so fizično popolnoma neuporabni, vendar jih je potrebno nadomestiti z novimi.

Podobno kot arhivska funkcija tudi domoznanska izvira iz zgodovinske tradici- je Univerzitetne knjižnice Maribor. Sklep Zgodovinskega društva v Mariboru, da zbira vse slovenske tiskovine, ki izidejo na Štajerskem, in prizadevanja Zgodovin- skega društva za izdelavo bibliografije pomembnejših člankov iz slovenskega časopisja za območje slovenske Štajerske (Glaser, 1928, str. 1) predstavljajo temelj domoznanske funkcije oziroma dejavnosti. Društvena zbirka je obsegala strokovno in krajevno gradivo, pri čemer so si v društvu prizadevali zaobjeti vse slovenske tiskovine. Na tej podlagi še danes nastaja posebna zbirka domoznanskega gradiva za severovzhodno Slovenijo. Pri naslovih domoznanskega gradiva se odpisujejo samo dvojnični izvodi, vendar morajo biti v zbirki ohranjeni vsaj trije izvodi.

Gradivo v Univerzitetni knjižnici Maribor se hrani v prostem pristopu, posebnih zbirkah (Zbirka drobnih tiskov, Kartografska zbirka, Filmska in glasbena zbirka, Zbirka raritet, Rokopisna zbirka) in zaprtih skladiščih. Gradivo, ki za uporabnike ni več aktualno, se izloči iz prostega pristopa v zaprto skladišče. Del gradiva, ki ima historično vrednost oziroma status kulturnega spomenika, pa bibliotekarji umaknejo v posebno skladišče.

Selekcija, izločanje in odpis gradiva temelji na Navodilih za izločanje in odpis knjižničnega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor (2008). V Univerzitetni knjižnici Maribor je pogosto izločanje oz. premeščanje gradiva iz prostega pristopa in posebnih zbirk v skladišče. Tako se na policah napravi prostor novemu, aktual- nemu strokovnemu in študijskemu gradivu, ki bi ga sicer obkrožalo zastarelo in strokovno neaktualno gradivo, neprivlačno za uporabnike. Brskanje po policah je tako lažje, uporabnika pa nagovarjajo aktualni naslovi, ki jih mogoče še ne pozna.

Odpis gradiva se je skozi zadnja leta številčno zelo spreminjal. Gibanje števila odpisanih izvodov je rezultat izvajanja redakcije prostega pristopa (manjše šte- vilo odpisanih enot) in redakcije bibliografskih zapisov (duplikati, nepovezani zapisi nastali z retrospektivno konverzijo ipd.), ki prispeva k večjemu številu odpisanih enot (Slika 1).

(5)

Slika 1: Odpis gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor²

Najpogostejša metoda, ki se uporablja pri izločanju gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor, je metoda pregledovanja polic. Administrativni postopek odpisa gradiva, ki ga določajo Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (2008), v Univerzitetni knjižnici Maribor poteka tako, da se odpisano gradivo označi z žigom odpisano čez lastniški žig in datumom odpisa. V inventarni knjigi se označi odpisano gradivo z opombo odpisano, datumom in vzrokom odpisa. V računal- niškem katalogu se zabeleži status z opombo odpisano in datum odpisa, ter kri- terij ali razlog za odpis v dogovorjeni obliki. Letno se natisne knjiga odpisanega knjižničnega gradiva. Odpisano gradivo knjižnica v skladu z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (2003) najprej ponudi v obliki seznamov Narodni in univerzitetni knjižnici, ki odbere gradivo za dopolnitev svoje knjižnične zbirke.

Ostalo gradivo se ponudi javnostim.

Smiselno je, da za izločanje gradiva in njegov odpis skrbijo tisti, ki ga nabavlja- jo. Ti namreč najbolje poznajo zbirko in aktualne izdaje gradiva. Če je to nabavna komisija, je ključnega pomena, da je ta hkrati odpisna komisija, saj sta procesa neločljivo povezana. Zaradi posebnosti Univerzitetne knjižnice Maribor (prej omenjene tri funkcije: univerzitetna, arhivska in domoznanska) to ni povsem mogoče, zato je izvajanje odpisa porazdeljeno. Predlog za izločitev knjižničnega gradiva podajo knjižničarski manipulanti (za fizično poškodovano gradivo v prostem pristopu), selekcijo izločenega gradiva opravijo strokovni referenti (redakcija prostega pristopa) in katalogizatorji (pri redakciji kataloga za založeno gradivo oz. pogrešano gradivo).

Univerzitetna knjižnica Maribor v skladu s svojim poslanstvom izloči in odpiše največ študijskega gradiva, ki je poškodovano, nepopolno (manjkajoči zvezki

2 Porast odpisa v letu 2005 je posledica začetka sistematičnega urejanja nepopolnih in nepovezanih bibliografskih zapisov. Redakcijo bibliografskega zapisa hkrati spremlja pregled knjižničnega gradiva. Leta 2008 je bila knjižnica zaprta zaradi obnove.

(6)

ali strani), izgubljeno, vsebinsko zastarelo, neustrezno, in odvečne dvojnice. Od periodičnih publikacij odpisuje nekatere tuje časnike po enem letu hranjenja, določene dvojnice in trojnice tuje literature ter trojnice slovenskih časnikov po dopolnitvi obveznega izvoda.

Kriteriji za odpis gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor so:

- poškodovano (umazano, popisano, potrgano in drugače poškodovano) gradivo,

- nepopolno gradivo;

- odvečni izvodi gradiva (dvojnice);

- vsebinsko zastarelo gradivo (ki ni obvezni izvod);

- pogrešano (založeno, odtujeno) gradivo;

- neizterljivo gradivo in podobno (Navodila, 2008).

2.2 Vsebinska zasnova projekta »Odpisani« in povezovanje s partnerji

Namen projekta »Odpisani« je podarjanje odpisanih knjig uporabnikom, upora- ba poškodovanega odpisanega gradiva, ki bi ga sicer zavrgli, in promocija knjižnične dejavnosti Univerzitetne knjižnice Maribor. Poimenovanje projekta se nanaša na odpisane izvode gradiva, ki so opremljeni z žigom odpisano in in se je z njimi seznanila širša javnost. S tem javnost spoznava postopke dela in poslovanje knjižnice.

Zasnova projekta »Odpisani« v letu 2010 izhaja iz izkušenj, pridobljenih leta 2007, ko je bil projekt v Univerzitetni knjižnici Maribor izveden prvič. Za izvedbo projekta v letu 2010 je bilo na voljo okrog 2500 odpisanih enot knjižničnega gradiva, od tega 2068 odpisanih enot in približno 400 enot gradiva, ki ni bilo uvrščeno v knjižnično zbirko. Glede na poslanstvo Univerzitetne knjižnice Mari- bor je bilo med odpisanim največ dvojnic, v glavnem študijskega gradiva. Zelo majhen delež gradiva (okrog 2 %) je bil tako poškodovan, da ga ni bilo moč ponu- diti javnosti. Ta je bil namenjen umetniškemu ustvarjanju.

Podlaga za ustvarjanje je bila zamisel, ki je izhajala iz predpostavke, da morajo biti izdelki izdelani iz poškodovanega odpisanega gradiva. Hkrati morajo biti uporabni in imeti estetsko vrednost. Na tej podlagi se je izdelala idejna zasnova projekta. Tako se je v letu 2007 razvila ideja o izdelovanju sedežev iz poško- dovanega odpisanega gradiva, na katerih bi posedali uporabniki, ko bi brskali po odpisanem gradivu. V letu 2010 se je porodila ideja o izdelovanju svetil iz poško- dovanega odpisanega gradiva, ki bi svetila uporabnikom ob prebiranju odpisanega

(7)

gradiva. Na tej točki je bila idejna zasnova projekta predstavljena vodstvu Uni- verzitetne knjižnice Maribor.

Sledilo je povezovanje s partnerji. K sodelovanju so bili povabljeni študenti Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so že leta 2007 pod mentorstvom prof. Anke Krašna ustvarjali umetnine iz poško- dovanega odpisanega gradiva pod naslovom Odpisani Poglej skozi moje oči. Poleg študentov so bile z dopisi k sodelovanju povabljene še vse slovenske založbe in podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo ter ravnanjem z odpadki v širši regiji.

2.3 Izvedba projekta

Povabilu k sodelovanju se je odzvalo šest študentov Oddelka za likovno umetnost, ki so prevzeli poškodovano odpisano knjižnično gradivo, potrebno za ustvarjanje likovnih del. Po predstavitvi ideje projekta jih je med procesom umet- niškega ustvarjanja vodila mentorica. S strani študentov sta se projektu pridružila še študenta Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru z likovno kritiko in fotografijo nastalih del.

Za sodelovanje so se odločili tudi v dveh založbah, ki sta za projekt »Odpisani«

skupno prispevali še dodatnih 775 enot novega knjižnega gradiva. Izvedbo projekta je olajšalo elektroinštalacijsko podjetje, ki je namestilo izdelana svetila, in oblikovalec, ki je oblikoval zloženko projekta.

Za namene promocije projekta in čim večji odziv javnosti je bil v knjižnici zasnovan letak, na katerem so bile podane osnovne informacije o projektu. Ponujen je bil na sodelujočih institucijah in krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Na sodelujočih institucijah je oglaševanje potekalo tudi prek informacijskih LCD monitorjev, po elektronski pošti (letak v elektronski obliki je bil poslan vsem imetnikom univerzitetnega poštnega naslova) in obveščanju medijev (Slika 2).

(8)

Slika 2: Letak za projekt »Odpisani« (oblikovanje Nina Lončar)

2.4 Rezultat projekta

Od 16. marca do 14. aprila 2010 je bilo v Knjižnem razstavišču uporabnikom na voljo okrog 3200 odpisanih izvodov knjižnega gradiva. Prostor oziroma police s knjigami so bile primerno označene, da so uporabniki vedeli, katere knjige lahko odnesejo s seboj. Vso gradivo je bilo dnevno sortirano, pregledano (ustreznost žiga, razmagnetenja) in prešteto. Dnevno je bilo na police dodanih približno sto izvodov knjig.

Nina Lončar in Renata Močnik sta iz poškodovanega odpisanega gradiva izdelali obhodne plastike in svetila, ki so s svojo svetlobo ustvarjale prijeten, družaben prostor, v katerem so uporabniki posedali in odbirali ponujeno gradivo (Sliki 3 in 4).

(9)

Slika 3: Nina Lončar, Renata Močnik: Luč (foto: Nino Peček)

Slika 4: Nina Lončar, Renata Močnik: Zgibanke (foto: Nina Lončar)

(10)

V Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor so bila pod naslovom Odpisani Poglej skozi moje oči predstavljena likovna dela šestih študentov, ustvar- jena iz poškodovanega odpisanega gradiva. Med njimi velja izpostaviti deli av- torice Lucie Žitnik Solata La birocracy, in Rumeni tiskus Mateje Uranjek. »Solata«, ki uspeva v vseh birokratskih ustanovah, je nastala iz razrezanih knjižničnih zadolžnic; rumeni parazit, ki zavira rast možganskih celic, pa je bil izdelan iz različnih serijskih publikacij.

Razstavi svetil in likovnih del študentov je povezala in pojasnjevala zloženka razstave z likovno kritiko študenta Oddelka za umetnostno zgodovino Filozof- ske fakultete v Mariboru.

2.5 Analiza odziva na projekt

Dejstvo, da je od celotnega korpusa knjig za prihodnjo akcijo »Odpisani« ostalo približno 50 enot gradiva, priča o velikem uspehu projekta. Nastala umetniška dela so pritegnila množico uporabnikov in širšo javnost, ki so si ogledali razstav- ljene eksponate, zraven pa so odnesli še kak izvod knjige. K temu je pripomogel tudi velik medijski odziv. O projektu »Odpisani« so poleg Slovenske tiskovne agencije poročali vsi slovenski dnevni časopisi (Delo, Večer, Dnevnik, Žurnal), radijske postaje (Val 202, Radio City, Radio Maribor, Radio 1), Televizija Slove- nija in RTS. V okviru medijske podpore je bila na zadnji dan projekta posneta 40- minutna pogovorna oddaja za Televizijo Slovenije, v kateri sta bila predstavljena projekt in Univerzitetna knjižnica Maribor. Velika odmevnost v medijih je sočasno prispevala k dvigu ugleda in prepoznavnosti knjižnice ter njeni promociji.

Potrditev, da je bila ideja dobra in uspešno izvedena, nudi knjiga vtisov, v katero so obiskovalci zapisali: »Genialna ideja!«, »Domiselno in hkrati prijetno na po- gled«, Bravissimo! Iz zavrženega tiska živa umetnost …«, “Lučke so super, lahko bi trajno ostale v knjižnici.«

3 Sklep

Proces odpisa gradiva ilustrativno prikazuje misel Anne Felix (Larson, 2008):

»Dober odpis gradiva je kakor dobro postrižena pričeska. Pri slednji ni pomem- bno, kaj je obležalo na tleh, temveč kaj je ostalo na glavi.« Projekt »Odpisani« je izkoristil odpadni element in je poškodovanemu odpisanemu gradivu dodal novo vrednost. Avtorici projekta sva skušali dokazati, da se da marsikaj storiti tudi iz ostriženih ostankov s tal.

(11)

Projekt temelji na sodelovanju med institucijami, ki spodbuja tako ustvarjalnost bibliotekark in bibliotekarjev kot študentov. Na podlagi te ustvarjalnosti se je razvila prepoznavnost akcije »Odpisani« in zavest, da knjižničarsko delo ni samo izposoja publikacij.

Kljub želji po čim uspešnejši promociji se lahko javnost na odpisovanje gradiva odziva zelo različno. Nekateri z navdušenjem posvojijo kakšno knjigo, ki jo je knjižnica odpisala. Kdo drug pa odpis komentira z besedami, da »zdaj še knjižnice mečejo knjige stran«. Težko je zavreči knjigo, knjižničarju je to še težje. Zaradi kulturnega pomena knjige v družbi in zaradi navezanosti nanjo. Vendar je pred- vsem zaradi spoštovanja do knjige in njenih uporabnikov odpisovanje knjig nujnost. Ponudba kakovostnega in aktualnega gradiva je namreč ključ do dobre knjižnične zbirke in zadovoljnega uporabnika. Odpisano gradivo bo v Univer- zitetni knjižnici tudi v prihodnje ponujeno v okviru projekta »Odpisani« v določenih časovnih intervalih.

Pravo smer potrjuje tudi dejstvo, da je bil kavč, ustvarjen iz odpisanih periodičnih publikacij, leta 2009 razstavljen v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi Rece- sionizem na Slovenskem. Danes je del stalne zbirke ljubljanskega podjetja za odnose z javnostmi.

Zahvala

Pisanje članka mi je s strokovnimi predlogi in pripombami olajšala Branka Kerec, za kar se ji najlepše zahvaljujem.

Navedeni viri

1. Barnett, A. (2002). Libraries, community, and technology. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc., Publishers.

2. Glaser, J. (1928). Študijska knjižnica v Mariboru: zgodovina njenega nastanka.

Maribor: J. Glaser.

3. Češnovar, N., et al. (2001). Priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva.

Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

4. Hartman, B. (1978). Univerzitetna knjižnica Maribor: 1903–1978. Maribor:

Založba Obzorja.

(12)

5. Hoffmann, F. W. in Wood, R. J. (2005). Library collection development policies:

academic, public and special libraries. Lanham, Maryland: The Scarecrow Press, Inc.

6. Larson, J. (2008). Crew: a weeding manual for modern libraries. Austin: Texas State Library and Archives Commission.

7. Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. (2003). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 6. 4. 2010 s spletne strani http://

www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/pdf/navodilo_izlocanje_gradiva.pdf 8. Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor.

(2008). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Pridobljeno 7. 4. 2010 s spletne strani: http://www.ukm.uni-mb.si/UserFiles/641/File/N-6-2008- BK%20NAVODILO%20IZLOANJE%20IN%20ODPIS%20KG.pdf

9. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.

(2003). Uradni list RS, št. 73.

10. Rampih, S. (2009). Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Magistrska naloga.

Ljubljana: Filozofska fakulteta.

11. Statistični podatki o knjižnicah: [poročilo o delu visokošolskih knjižnic za leto 2009].

(2010). Pridobljeno 6. 7. 2010 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/

statistika/

12. Zakon o obveznem izvodu publikacij. (2006). Uradni list RS, št. 69.

Nina Lončar je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Naslov: Gospejna ulica 10, 2000 Maribor Naslov elektronske pošte: nina.loncar@uni-mb.si