DIPLOMSKA NALOGA USKLADIŠČENJE IZDELKOV PO STRATEGIJI POLNJENJA GLEDE NA DRUŽINE IZDELKOV

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

USKLADIŠČENJE IZDELKOV PO STRATEGIJI POLNJENJA GLEDE NA

DRUŽINE IZDELKOV

Matej Gabrič

Portorož, avgust 2021

(2)

(3)

DIPLOMSKA NALOGA

Matej Gabrič

USKLADIŠČENJE IZDELKOV PO STRATEGIJI POLNJENJA GLEDE NA

DRUŽINE IZDELKOV

(4)

DIPLOMSKA NALOGA

USKLADIŠČENJE IZDELKOV PO STRATEGIJI POLNJENJA GLEDE NA

DRUŽINE IZDELKOV

Mentorica: doc. dr. Patricija Bajec Somentorica: doc. dr. Evelin Krmac Študent: Matej Gabrič

Jezikovni pregled: Ana Cukijati, univ. dipl. slov.

Vpisna številka: 09180187

Študijski program: Prometna tehnologija in transportna logistika Smer študija: /

(5)

(6)

I PREDGOVOR

Skladiščenje je ena izmed stroškovno najbolj potratnih logističnih dejavnosti. Prav zato sem se v diplomskem delu posvetil iskanju izboljšav in optimiziranju procesov uskladiščenja, da bi s tem optimiziral proces komisioniranja ter posledično doprinesel k vitkosti skladiščenja.

Rad bi se zahvalil svoji mentorici doc. dr. Patriciji Bajec in somentorici doc. dr. Evelin Krmac za vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvala pa gre tudi moji družini, ki mi je s spodbudo in neposredno pomočjo stala ob strani.

(7)

II KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Opredelitev področja raziskave ... 2

1.2 Namen naloge ... 2

1.3 Opredelitev ciljev naloge ... 2

1.4 Uporabljene metode dela ... 2

1.5 Struktura naloge ... 3

2 VITKO SKLADIŠČENJE ... 4

2.1 Pomen vitkega skladiščenja ... 4

2.2 Primeri doseganja prihrankov v skladišču ... 6

2.2.1 Uporaba radiofrekvenčne identifikacije ... 6

2.2.2 Uporaba različnih komisionirnih rut pri komisioniranju ... 9

2.2.3 Uporaba različnih sistemov skladiščenja ... 14

2.2.4 Uporaba sistema za upravljanje skladišča – WMS (angl. Warehouse Management System) 17 2.3 Doseganje vitkosti pri uskladiščenju izdelkov v skladiščne lokacije ... 19

2.3.1 Strategija 1 - Namensko skladiščenje ali fiksne skladiščne lokacije ... 19

2.3.2 Strategija 2 – naključno skladiščenje oziroma kaotično skladiščenje ... 20

2.3.3 Strategija 3 – delitev blaga v posamezne razrede ... 20

2.3.4 Strategija 4 - Grupiranje blaga v družine ... 20

3 PODATKOVNA BAZA IN ALGORITMI ZA USKLADIŠČENJE GLEDE NA DRUŽINE IZDELKOV ... 21

3.1 Predstavitev namišljenega enoblokovnega skladišča ... 21

3.2 Predstavitev procesa in ključne dokumentacije pri uskladiščenju in (iz)skladiščenju 21 3.3 Predstavitev strukture podatkovne baze in algoritmov ... 22

3.3.1 Oblikovanje strukture podatkovne baze ... 23

3.3.2 Predstavitev uporabljenih algoritmov ... 28

4 ZAKLJUČEK ... 30

VIRI IN LITERATURA ... 31

(8)

III

SEZNAM SLIK ... 34 SEZNAM TABEL ... 34

(9)

IV POVZETEK

Diplomska naloga se ukvarja z možnostjo izboljšave procesa uskladiščenja in komisioniranja izdelkov. V teoretičnem delu naloge je poudarek na zagotavljanju vitkosti skladiščenja oziroma na primerih rešitev, ki zagotavljajo prihranke v skladišču. Zato so v drugem poglavju predstavljene različne metode zagotavljanja vitkosti, kot so uporaba sistema radiofrekvenčne identifikacije (angl. Radio Frequency Identification (RFID)), uporaba različnih komisionirnih rut, implementacija sistema za upravljanje skladišča (angl. Warehouse Management System (WMS)) in tudi uporaba različnih sistemov skladiščenja. Poudarek je predvsem na opisu uporabe različnih komisionirnih rut in na opisu uporabe različnih sistemov skladiščenja.

V nadaljevanju drugega poglavja pa je opisano tudi doseganje vitkosti z uporabo ustrezne strategije uskladiščenja. Opisane so 4 različne strategije uskladiščenja.

V tretjem poglavju naloge (praktični del) sledi predstavitev podatkovne baze in algoritmov za uskladiščenje izdelkov glede na družine izdelkov. V tem delu je predstavljeno namišljeno enoblokovno skladišče, proces in ključne dokumentacije pri uskladiščenju in naročanju tovora ter struktura podatkovne baze in algoritmov. Poudarek je na oblikovanju strukture podatkovne baze in predstavitvi uporabljenih algoritmov.

SUMMARY

This thesis deals with the possibility of improving the process of placing products in the warehouse and commissioning them. In the theoretical part of the thesis, the emphasis is on providing lean warehousing or on solution examples providing savings in a warehouse.

Therefore, the second chapter presents various methods of providing a lean warehouse, for example, the use of Radio Frequency Identification (RFID), the use of various picking routes, the implementation of a Warehouse Management System (WMS), and the use of various warehousing systems.

In the continuation of the second chapter, the achieving of a lean warehouse by using a suitable warehouse strategy is also described. Four different strategies for placing products in a warehouse are described.

The third chapter of the thesis (the practical part) contains the presentation of the database and the algorithms for placing products in the warehouse according to the product class. It also presents an imaginary one-block warehouse, the process and the key documentation for placing products in the warehouse and ordering cargo, and the database and algorithm structure. The emphasis is on the database structure designing and the presentation of the algorithms used.

(10)

1

1 UVOD

Pri izbiri teme diplomske naloge sem imel zaradi pojava novega koronavirusa covid-19 rahle težave, saj mi je epidemija onemogočila izvajanje praktičnega dela naloge. Zato sem bil primoran delo nekoliko prilagoditi. V teoretičnem delu sem pisal o skladiščnih strategijah, posvetil pa sem se tudi opisovanju vitkega skladiščenja. Zanimale so me prednosti in morebitne šibke točke različnih strategij uskladiščenja. Pri praktičnem delu se mi je nekoliko zataknilo, saj nisem imel podatkov iz realnega skladišča, vendar sem po razmisleku in pogovoru z mentorico prišel do zaključka, da bo delo najbolj neovirano potekalo tako, da bom praktični del naloge simuliral. Odločil sem se simulirati skladišče, lociranje izdelkov v skladišče in uporabo različnih strategij uskladiščenja.

Za izbrano temo diplomske naloge sem se odločil, ker me zanima delovanje skladišč na splošno. Z nalogo pa sem hotel tudi sam pridobiti znanje, kako izboljšati delovanje skladišča in pri tem prihraniti čim več časa in denarja s ciljem, da se zagotovi vitko skladiščenje. Zdelo se mi je namreč, da bi mi tako znanje tudi v prihodnje prišlo prav in bi ga lahko uporabil tudi pri opravljanju poklica.

Vitkost skladiščenja je v gospodarstvu vse pomembnejša tema. Gre za vprašanje, kako zmanjšati porabo virov, ne da bi zmanjšali produktivnost. Stroški skladiščenja so seveda visoki.

Podjetja zato vedno več časa in denarja vlagajo v vitkost skladiščenja. Tudi sam sem skozi nalogo uvidel, kako hitro se stroški skladiščenja naberejo in kako jih lahko učinkovito zmanjšamo.

Na začetku naloge sem določil dimenzije skladišča, število regalov, število skladiščnih lokacij v regalih itd. Nato sem sestavil tabelo produktov (tabela_produktov), tabelo naročil (tabela_narocil) in tabelo lokacij (tabela_lokacij). Sestavil sem tudi tabelo frekvenc (tabela_frekvenc), vendar ta služi samo za lažje razumevanje delovanja sistema, saj bi to tabelo ustvaril sistem sam. Na koncu sem napisal še algoritma, ki bosta na podlagi podatkov iz tabel poskrbela, da bom lahko izdelke, ki so v naročilih pogosto naročeni skupaj, skladiščil na sosednjih ali bližnjih skladiščnih lokacijah in si tako znižal stroške komisioniranja.

Namen naloge je, da teoretično opišem vitko skladiščenje in skladiščne strategije ter zapišem algoritme za iskanje ustreznih skladiščnih lokacij za najpogostejše pare izdelkov ter posledično izboljšam učinkovitost skladiščenja. Cilj naloge je optimizacija uskladiščenja tistih izdelkov, ki se pogosto naročajo skupaj.

(11)

2

1.1 Opredelitev področja raziskave

Skladiščenje je ena pomembnejših ter stroškovno najbolj potratnih logističnih dejavnosti, ki je odgovorno za fizično shranjevanje izdelkov ter tudi za izvajanje storitev dodane vrednosti. Brez skladiščenja je obratovanje podjetij, ki izdelujejo izdelke na zalogo, nemogoče. Podjetja se vedno bolj zavedajo, kako pomembno je skladiščenje izvajati čim bolj vitko. Ena izmed aktivnosti v skladišču, kjer je mogoče doseči zelo velike prihranke, je uskladiščenje izdelkov v komisionirno cono. Z izbiro ustrezne strategije uskladiščenja je mogoče doseči izjemne prihranke pri komisioniranju tovora ter optimalno izkoristiti skladiščni prostor. V nalogi sem se posvetil strategiji polnjenja glede na družine izdelkov.

1.2 Namen naloge

V diplomskem delu sem predstavil eno izmed strategij skladiščenja, ki se sicer v praksi redkeje uporablja kot ostale. To je strategija polnjenja skladiščnih lokacij glede na družine izdelkov.

Omenjena strategija določa, da se tiste izdelke, ki se na naročilih zelo pogosto pojavljajo skupaj, uskladišči enega zraven drugega oziroma čim bliže. V simulaciji sem s pomočjo uporabe algoritmov take izdelke poiskal in jim našel ustrezne skladiščne lokacije glede na njihovo frekvenco pojavljanja.

1.3 Opredelitev ciljev naloge

Glavni cilj naloge je bil sestaviti algoritme, s pomočjo katerih je mogoče poiskati izdelke, ki jih naročniki zelo pogosto naročajo skupaj, ter jih uskladiščiti na skladiščne lokacije, ki so si blizu ali sosednje.

Ostali cilji naloge so bili:

 predstaviti pomen vitkega skladiščenja,

 navesti možnosti doseganja vitkosti skladiščnih aktivnosti,

 navesti in predstaviti strategije uskladiščenja.

1.4 Uporabljene metode dela

Pri zbiranju podatkov sem si pomagal z različnimi članki, diplomskimi deli, doktorskimi deli, zapiski. Pri praktičnem delu naloge pa je bila moja metoda predvsem uporaba programa Excel.

(12)

3

1.5 Struktura naloge

Glavni del naloge je razdeljen na dve poglavji. V prvem poglavju sem opisal pomen vitkega skladiščenja in navedel nekaj primerov vitkega skladiščenja. Na koncu poglavja sem opisal tudi različne strategije doseganja vitkosti pri uskladiščenju izdelkov v skladiščne lokacije. V drugem poglavju sem se nato posvetil opisu uporabe različnih strategij uskladiščenja. Za začetek sem predstavil namišljeno skladišče ter lociranje izdelkov v skladiščne lokacije. Opisal sem različne strategije uskladiščenja. Na koncu poglavja sem opisal strukturo podatkovne baze za tako skladišče. Predstavil pa sem tudi algoritme, na temelju katerih se odvija proces uskladiščenja.

(13)

4

2 VITKO SKLADIŠČENJE

Svet se neprestano spreminja in razvija. Med najhitreje razvijajoče se gospodarske panoge spadata tudi industrija in trgovina. Ti dve panogi brez skladiščenja materialov, polizdelkov, izdelkov, surovin … ne moreta delovati. Zaradi nihanj ponudbe in povpraševanja po produktih je skladiščenje obvezno, saj nam omogoča, da izdelke, ki jih v danem trenutku ne rabimo, shranimo za poznejšo uporabo. V skladiščih se njihova kakovost in stanje ohrani. Hkrati pa nam skladišča omogočajo, da nam ob večjem povpraševanju izdelkov kljub enaki proizvodnji teh ne zmanjka.

Skladišča so zelo pomemben člen oskrbovalne verige, hkrati pa za podjetja predstavljajo tudi velike stroške. Zato se vedno bolj poraja vprašanje, kako narediti skladiščenje čim bolj vitko.

Bajec (UL FPP, 2021) pravi, »/…/ da vitko razmišljanje pomeni eliminacijo kakršnihkoli izgub skozi poslovni proces. Za končnega kupca pa to pomeni izboljšanje vrednosti. Gre za sistematični pristop k ugotavljanju in odpravljanju napak in izgub s pomočjo konstantnih in stalnih izboljšav.«

Jeff Maree (2015) govori o tem, da globalizacija in spremembe v proizvodnji ustvarjajo nove izzive za tiste, ki upravljajo s skladišči. Kopičenje zalog na policah, ki čakajo na naročilo, ni več standardni postopek skladiščenja, saj nam taka strategija skladiščenja škodi in povzroča nepotrebne izgube. Vodje skladišč tako iščejo čim bolj učinkovite metode, kako priti do zmanjšanja stroškov.

Za vitko skladiščenje veljajo enake lastnosti kot za vitko oskrbovalno verigo. Cilj vitkega skladiščenja je ugotovitev in identifikacija največjih porabnikov ter nato uporaba različnih strategij, s katerimi pridemo do prihrankov ter do eliminacije vsakršnih izgub.

2.1 Pomen vitkega skladiščenja

Hector Sunol (2020) pravi, da ima metodologija vitkega skladiščenja iz dneva v dan večji pomen. Da najbolje razumemo, zakaj je temu tako, moramo pogledati, kakšne izzive imajo upravljalci skladišč vsak dan. Gre za izzive, kot so na primer:

 zmanjšanje operativnih stroškov,

 krajši pretočni časi,

 povečanje števila ustrezno izpolnjenih naročil,

 izpolnitev cilja dostave isti ali naslednji dan,

 naraščajoči stroški dela,

(14)

5

 upravljanje več distribucijskih kanalov,

 upravljanje vedno večjega števila skladiščnih enot (angl. Stock Keeping Unit (SKU)),

 pomanjkanje prostora,

 sezonsko ali variabilno povpraševanje.

Tu sem naštel le nekaj izzivov, kjer bi nam vitka logistika (vitko skladiščenje) pomagala.

Hector Sunol (2020) govori o tem, da nas v širšem pogledu vitkost vodi k večji učinkovitosti, zmanjšanju števila napak in optimizaciji sredstev. Vitko skladiščenje nam po njegovih besedah lahko pomaga doseči:

 poenotenje poteka dela in posledično krajši čas obdelave naročil,

 odpravo neučinkovitega ravnanja z materialom ter s tem povezano zmanjšanje stroškov dela in prevoza,

 optimalno izkoriščanje regalov s pomočjo iskanja pravega mesta za pravi inventar oziroma opremo,

 zmanjšanje časovnih izgub in nam tako hkrati pomaga doseči višjo stopnjo popolnih naročil in pošiljk zaključenih v istem ali naslednjem dnevu,

 optimalen nivo zalog glede na povpraševanje, kar pomeni enostavno spopadanje s sezonskim povpraševanjem,

 boljše upravljanje s človeškimi viri, kar vodi tudi do manjše izčrpanosti delavca,

 prostor za nove ideje ter inovacije, kar hkrati prinaša nenehne izboljšave,

 standardizacijo procesov, ki omogočijo enostavno upravljanje več SKU.

Poleg zgoraj naštetih stvari nam vitko skladiščenje pomaga tudi pri zagotavljanju optimalne uporabe prostora, ki ga imamo na razpolago za shranjevanje izdelkov oziroma produktov (QUICKBOOKS, 2020). Omejimo lahko gibanje zalog in zaposlenih, medtem ko se izdelki premikajo po skladišču. Zmanjšamo lahko število ozkih grl, ki nam lahko povzročijo upočasnitev dela v določenih fazah obratovanja. Izognemo se tudi prevelikim zalogam oziroma pomanjkanju zalog, saj nam mogoči poenostavljeno poslovanje našega skladišča.

S pomočjo vitkega skladiščenja lahko dosežemo tudi do 50-odstotno znižanje stroškov skladiščenja (Sonul, 2020).

(15)

6

2.2 Primeri doseganja prihrankov v skladišču

Prihranke v skladišču je mogoče doseči na najrazličnejše načine in na najrazličnejših področjih v skladišču. V nadaljevanju je opisanih le nekaj možnosti.

2.2.1 Uporaba radiofrekvenčne identifikacije

Jeff Maree (2015) pravi, da prvi korak k zmanjšanju stroškov naredimo s pomočjo tehnologije, ki nam je v danem trenutku na voljo. Na tem mestu velja omeniti radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). Po besedah Bajec (UL FPP, 2021) gre pri tej tehnologiji za označevanje izdelkov s čipi oziroma oznakami in ne s črtnimi kodami, ki skladišču omogočajo brezžično komunikacijo oziroma prenos podatkov o nekem izdelku (identifikacijo izdelka) med elektronsko oznako in sprejemnikom. Označevanje izdelkov s črtnimi kodami je cenejše kot označevanje s pomočjo RFID oznak, vendar pa nam RFID oznaka za razliko od črtnih kod omogoča večkratno uporabo, zapis večjega števila podatkov, spreminjanje podatkov, ne da bi bilo potrebno nalepiti novo RFID oznako, ter hitrejšo identifikacijo izdelkov.

Primeri uporabe RFID (Wikipedija, 2020):

 na blagajni v trgovini se nakupovalna košara postavi na ustrezno mesto, nato pa RFID sprejemnik v trenutku ugotovi celoten seznam artiklov, ki se nahajajo v njej. Račun se izpiše, brez da bi se blagajničar oziroma blagajničarka dotaknila enega samega artikla.

Na ta način se v trgovinah skrajšajo čakalne vrste in poveča pretok blaga, kupcem pa na ta način skrajšamo čas nakupa;

 z vpeljavo RFID tehnologije veliko pridobijo tudi večja skladišča, ki delujejo po sistemu palet, zloženih ena na drugo. Oddajne oznake RFID so nalepljene na paleto, lahko pa so nalepljene tudi na posamezen artikel znotraj palete. Oznake morajo sprejemniki zaznati na vseh položajih v prostoru. To pa zahteva ustrezno oziroma pravilno razporejenost sprejemnikov teh oznak po skladiščnem prostoru. Največja prednost uporabe RFID oznak pred uporabo črtne kode je možnost implementacije oznak v notranjost embalaže, s čimer je omogočena sledljivost enotam znotraj palete.

Za razliko morajo biti črtne kode vidne in fizično dostopne čitalcem in tako omogočajo sledenje le celi skupini izdelkov na nivoju palete. S pomočjo te tehnologije (RFID) je v skladiščih omogočeno konsistentno vodenje evidence zalog v vsakem trenutku.

Skladišča pa pridobijo na zmanjšanju stroškov poslovanja in večjem nadzoru nad zalogami;

(16)

7

 igralnice na srečo imajo pogosto opravka z nepridipravi, ki bi radi prišli do denarja na nepošten način, tako da poskušajo unovčiti ponarejene igralne žetone. S pomočjo RFID igralnih žetonov, ki imajo vgrajeno posebno mikrovezje za oddajanje identifikacijske številke, do takih dogodkov ne prihaja. Vsak žeton ima svojo oznako, identifikacijska številka žetona pa je lastna le za specifično igralnico. Žetone je možno izslediti z uporabo v osrednji računalniški sistem povezanih RFID sprejemnikov, nameščenih na igralnih mizah po celi igralnici. Tako lahko sistem hitro prepozna tiste žetone, ki bi bili ponarejeni (ne oddajajo pravega signala);

 knjižnice prav tako predstavljajo dober primer za implementacijo RFID tehnologije. Za razliko od črtne kode je z RFID tehnologijo mogoče voditi precej bolj konsistentno evidenco knjig ter ostalega gradiva. Potrebna je le RFID oznaka, ki je nameščena na vsak kos gradiva. Inventuro po policah se z uporabo tehnologije RFID izvede veliko hitreje kot s črtno kodo, saj knjig ni treba jemati s polic, temveč se delavec le sprehodi s sprejemnikom med njimi. Stranke si lahko ob implementaciji RFID tehnologije gradivo izposojajo in vračajo same, sortirni sistemi pa na podlagi podatkov, ki se nahajajo na oznaki, sortirajo knjige po oddelkih in nadstropjih. Na ta način je omogočeno avtomatizirano delovanje celotne knjižnice, s tem pa se zmanjša obremenitev zaposlenih.

Poznamo različne tipe RFID sistemov (Wikipedija, 2020):

 aktivni RFID - aktivni oddajniki poleg oznake in antene vsebujejo tudi baterijo, s pomočjo katere se napaja vezje oddajnika. Zaradi tega se oddajnikom poveča moč in podaljša domet, bolj pa so zanesljivi pri delovanju v neprijaznem okolju (v bližini tekočine ali kovine). Se pa zaradi dodane baterije poveča cena in dimenzija samega oddajnika;

 pasivni RFID - pasivni oddajniki energijo za delovanje dobijo neposredno od signala, induciranega v anteni. Ta signal se usmeri in dovede do oznake (čipa), ki prične z delovanjem. Za razliko od aktivnih oddajnikov torej nimajo lastnega napajanja. Prav zaradi odsotnosti lastnega napajanja (baterije) je cena pasivnih oddajnikov precej nižja, manjše pa so tudi dimenzije oddajnika. Slabost pomanjkanja baterije pa je manjša odpornost na napake in krajši domet;

 induktivni RFID - induktivni sistem uporablja princip magnetne indukcije za prenos podatkov. Ko magnetni pretok, povzročen zaradi toka prve tuljave, doseže drugo tuljavo in na njenih priključnih sponkah inducira napetost, se dve bližnji tuljavi

(17)

8

izklopita. Komunikacija je prisotna v bližnjem polju (okoli 0,16 valovne dolžine).

Domet induktivnih sistemov pada z naraščanjem frekvence (valovna dolžina se krajša) in znaša le nekaj deset centimetrov. Oddajnik s pomočjo uporabe bremenske modulacije informacijo prenese sprejemniku;

 elektromagnetni RFID - elektromagnetni sistem deluje s pomočjo uporabe elektromagnetnih (kratica EM) valov. Sprejemnik te valove oddaja, ti pa se odbijejo od oddajnika, ko ga dosežejo. Odboj se nato izkorišča za prenos informacij. V trenutku vzbuditve oddajnika ta začne spreminjati svojo oscilacijsko frekvenco s pomočjo spreminjanja svoje lastne impedance v ritmu podatkov. Ta pojav imenujemo modulacijski odboj, signal, ki se odbije, pa je moduliran.

RFID sistemi se lahko delijo tudi glede na dolžino radio valov (Identiks, 2021):

 LF – low frequency (nizkofrekvenčni) – ta pokriva frekvence med 30 KHz in 300 KHz in omogoča le kratke bralne razdalje (nekje do 10 centimetrov), branje pa poteka počasneje. Vendar pa je ravno zaradi te kratke razdalje najbolj imuna za razne motnje;

 HF – high frequency (visokofrekvenčni) – pokriva frekvence med 3 in 30 MHz in omogoča bralne razdalje med 10 in 100 centimetrov. Ta tehnika se uporablja za branje vstopnic, plačil in pri aplikacijah za prenos podatkov;

 UHF – ultra high frequency (ultra visokofrekvenčni) – pokriva frekvence med 300 MHz in 3 GHz. Podatke lahko beremo z razdalje 12 metrov. UHF je najbolj občutljiv za motnje iz okolja. Kljub temu so številni proizvajalci iznašli načine za izdelavo čipov in anten, ki omogočajo boljšo učinkovitost branja teh frekvenc.

RFID sistem sestavljajo RFID oznaka, RFID sprejemnik in RFID antene. Vse skupaj je povezano z računalnikom oziroma strežnikom (Slika 1). Ko RFID odzivnik vstopi v območje čitalnika, ta s pomočjo radijskih valov preko ustrezne antene prebere podatke, ki so zapisani v odzivniku. Vanj lahko vpiše tudi nove podatke. Čitalnik lahko v kratkem času identificira večje število odzivnikov. Odzivniki so sestavljeni iz manjših integriranih elektronskih vezij (čipov) in RF antene. Če vsebujejo baterijo, govorimo o aktivnih odzivnikih, drugače pa o pasivnih (LEOSS, 2015).

(18)

9

Vir: (https://www.simptom.eu/rfid-nadzor-osnovnih-sredstev/)

Slika 1: Delovanje RFID sistema

Prednost RFID pred črtno kodo je tudi ta, da lahko podatke pridobimo z večje razdalje, kar pomeni, da vidno polje ni nujno potrebno. Podatki, pridobljeni z RFID, nam lahko pomagajo usmerjati pot izdelka z večjo učinkovitostjo. Sistem pa nam pomaga tudi pri lažji sledljivosti materiala oziroma izdelkov. RFID nam omogoča, da preko branja podatkov na oznaki dobimo različne informacije, npr. tudi to, kdaj določenemu izdelku poteče rok trajanja (Maree, 2015).

2.2.2 Uporaba različnih komisionirnih rut pri komisioniranju

Komisionirna pot ali komisionirna ruta je pot, ki jo opravi komisionar, da prevzame vse izdelke, ki so navedeni na enem prevzemnem listu. Pot komisionarja se začne pri logistični bazi, kjer komisionar prevzame naročilo (v primeru, ko skladišče ni podprto s skladiščnim informacijskim sistemom), ali pri prvi skladiščni lokaciji, ki jo predlaga skladiščni informacijski sistem. Ko komisionar prevzame vse proizvode, komision raztovori na odpremnih boksih (Bajec, 2021).

Stroške komisioniranja lahko znižamo tudi z izbiro ustrezne komisionirne rute (Bajec, 2021):

 S-oblika – prehodi, kjer je blago, ki ga komisionar išče, se popolnoma prevozijo.

Preskoči se prehode, kjer ni ničesar za pobirati. Tako (Slika 2) se prehode prevozi v

(19)

10

obliki črke S. Komisionar v hodnik vstopi na eni strani, zapusti pa ga na drugi. Ta strategija se uporablja zelo pogosto predvsem zato, ker je zelo enostavna.

Vir: (https://www.fpp.uni-lj.si/mma/Logisti__ne_aktivnosti_v_skladi____ih_- _II._komisioniranje___izskladi____enje.pdf/2019112608325446/?m=1574753574)

Slika 2: S-oblika komisioniranja

 Največja vrzel – V hodnik, komisionar vstopi le do največje vrzeli (Slika 3). Razdalja med dvema sosednjima pobiranjema se imenuje vrzel. Največje vrzeli komisionar pri tej ruti ne sme prečkati v celoti. Komisionar izvede povratno pot z ene ali druge strani hodnika, ko pride do največje vrzeli. To strategijo se uporablja v primeru nizkega števila pobiranj tovora/hodnik. Tako kot pri S-obliki tudi tu komisionar začne s pobiranjem v delu hodnika, ki se nahaja najbliže izhodiščni točki. Ta hodnik mora vsebovati vsaj en element. V celoti prevozi oziroma prehodi le prvi in zadnji hodnik.

(20)

11

Slika 3: Strategija komisioniranja največje vrzeli

 Povratna ruta – Komisionar se po pobiranju blaga na zadnji komisionirni lokaciji v komisionirnem prehodu vrne nazaj na začetek prehoda. S komisioniranjem nato nadaljuje v drugem komisionirnem prehodu (Slika 4).

Slika 4: Strategija komisioniranja povratne rute

(21)

12

 Ruta srednje točke – Komisionar najprej prevzame tovor na komisionirnih lokacijah, ki se nahajajo v zgornji polovici skladišča. Po zaključenem komisioniranju zgornje polovice skladišča pobere tovor še iz spodnje polovice skladišča (Slika 5). Pri tej strategiji komisionar ne sme prehoditi sredine skladišča.

Slika 5: Strategija rute srednje točke

 Kombinirana strategija – Je strategija, pri kateri kombiniramo S-ruto in povratno ruto.

Pri tej strategiji se vsakič, ko se prevzame vse izdelke v enem hodniku, postavlja vprašanje, ali je bolj smiselno nadaljevati pot do drugega hodnika ali se vrniti in pričeti pobiranje z druge strani hodnika. Izbrati je potrebno najkrajšo možnost (Slika 6).

Odločitev o nadaljevanju komisioniranja se sprejme, ko je pobran zadnji element v hodniku. Komisionira se vedno hodnik za hodnikom.

 Optimalna strategija – Pri optimalni strategiji poti gre za algoritemsko izračunano najkrajšo pot komisioniranja, ne glede na mesto postavk ali obliko skladišča, pri kateri kombiniramo različne predhodno omenjene rute (Slika 7).

(22)

13

Slika 6: Strategija kombinirane strategije

Slika 7: Optimalna strategija komisioniranja

(23)

14

2.2.3 Uporaba različnih sistemov skladiščenja

Glede na velikost, obliko skladišča in velikost artiklov se v skladiščih uporabljajo različne strategije oziroma sistemi skladiščenja, s pomočjo katerih je v skladišču tudi mogoče doseči prihranke. V nadaljevanju je opisanih le nekaj sistemov skladiščenja (Bajec, 2021):

 Pretočni regali – uporabljajo se za skladiščenje artiklov, ki se jih odpremlja v večjih volumnih. Za artikle, ki jih skladiščimo v pretočnih regalih (Slika 8), je pomembno, da so enakih oblik in dimenzij. Komisioniranje poteka s sprednje strani regala, zaloge pa dopolnjujemo z zadnje. Pretočni regali so zato uporabni za skladiščenje izdelkov, ki zahtevajo režim prvi uskladiščen, prvi izskladiščen (angl. First In, First Out (FIFO)). Artikli se pri pretočnih regalih premikajo po liniji s pomočjo valjčnega transporterja. Artikli se premikajo ob pomoči gravitacije, saj so valjčni transporterji postavljeni pod kotom. Ko komisionar iz linije artikel odstrani, gravitacija poskrbi, da se naslednji artikel premakne na prvo mesto linije. Največje prednosti tega sistema so velika produktivnost, velika komisionirna gostota, visok pretok artiklov ter malo opravljenih poti komisionarja. Takšen sistem je primeren za blago, za katerega se zahteva več artiklov na zalogi in imajo hiter obrat zalog.

Vir: (https://www.dexion.si/proizvodi/Rokovanje-s-paletami/pretocni-paletni-regali/)

Slika 8: Pretočni regali

Pri omenjenem sistemu skladiščenja uporabljamo metodo komisioniranja komisionar k SKU.

V nadaljevanju pa bom predstavil še sisteme, pri katerih se uporablja metoda komisioniranja SKU h komisionarju. Ključna prednost te metode sta odprava potovanj komisionarja ter lažji

(24)

15

nadzor delavcev, ki so locirani na koncu komisionirnih linij. Sistem je smiselno implementirati v primeru velikega pretoka posameznega SKU ali pa v primeru drage delovne sile. Obstaja več sistemov, ki omogočajo komisioniranje blaga h komisionarju. Pogosto se uporablja sistem vrtiljakov, ki so lahko horizontalni oziroma vertikalni. V praksi pa se uporablja tudi avtomatske sisteme za skladiščenje in (iz)skladiščenje SKU.

 Horizontalni vrtiljaki (Slika 9) – so vezja nastavljivih polic, ki rotirajo. Namenjeni so za komisioniranje in shranjevanje manjših in srednje velikih SKU. Vrtiljake poganja motor. Ta je lahko pritrjen na vrhu ali na dnu vrtiljaka. Po navadi se jih razporeja v skupine več vrtiljakov skupaj. Zaradi povečanja izkoriščenosti skladiščnega prostora so postavljeni drug ob drugega. En komisionar zaradi povečanja svoje produktivnosti običajno ne upravlja le enega vrtiljaka, ampak eno skupino vrtiljakov. Zato sta v skladišču priporočljiva vsaj dva vrtiljaka. Vrtiljaki so vodeni oziroma nadzorovani preko računalniškega sistema, lahko pa jih vodi tudi komisionar fizično s pomočjo krmilne palice, pedala za nogo ali pa miške. Slabosti horizontalnega vrtiljaka so kapaciteta pretoka, ki jo omejuje hitrost motorja vrtiljaka, in visoka začetna investicija. Za uporabo na vrtiljaku ni primerno blago z visokim volumnom pretoka.

Vir: (https://www.bastiansolutions.com/solutions/technology/industrial-carousels/horizontal/)

Slika 9: Horizontalni vrtiljak

 Vertikalni vrtiljaki (Slika 10) – gre za podoben sistem, kot so horizontalni vrtiljaki.

Tudi pri tej obliki vrtiljaka lahko komisionar upravlja več vrtiljakov, ki so lahko vodeni ročno ali avtomatsko. Poznamo več vrst vrtiljakov, ki jih ločimo glede na

(25)

16

prostorske omejitve in hitrost komisioniranja. Prednost tega tipa vrtiljaka je eliminiranje poti komisionarja, natančnost komisioniranja, varovanje blaga, povečana produktivnost in visoka izkoriščenost skladiščnega sistema. Glavna slabost pa je - enako kot pri horizontalnem vrtiljaku - velik finančni vložek. Ta tip vrtiljaka ima še višjo ceno od horizontalnega, saj je narejen iz posebne jeklene konstrukcije. Poleg tega pa je za njihovo delovanje potrebna dodatna moč.

Vir: (https://www.mazzellacompanies.com/solutions/product/hanel-rotomat-industrial-vertical-carousels/)

Slika 10: Vertikalni vrtiljak

 Sistem za avtomatizirano uskladiščenje in (iz)skladiščenje manjših SKU – sestavljajo ga posebna dvigala (Slika 11), ki se za potrebe uskladiščenja in (iz)skladiščenja blaga in artiklov v komisionirnih hodnikih premikajo v horizontalni in vertikalni smeri.

Ožina hodnikov pripomore k visoki izkoriščenosti skladiščnega prostora. Na koncu sistema se nahaja komisionirna postaja. Običajno je sestavljena iz dveh komisionirnih mest. Prednost tega sistema je visoka produktivnost komisionarjev, natančnost sistema, izkoriščenost prostora ter velika skladiščna in komisionirna gostota. Glavna slabost tega sistema pa je njegova cena. Je namreč najdražji od vseh sistemov.

(26)

17

Vir: (https://www.mecalux.com/case-studies/paolo-astori-italy)

Slika 11: Dvigalo in hodnik pri sistemu avtomatiziranega skladiščenja

2.2.4 Uporaba sistema za upravljanje skladišča – WMS (angl. Warehouse Management System)

Kot sem že omenil, angl. Warehouse Management System (WMS) oziroma sistem za upravljanje skladišča skrbi za ekonomično vodenje in pa tudi koordinacijo delovne sile (organizacija), opreme (tehnika) in za koordinacijo potrebnih aktivnosti znotraj skladišča. Gre za sistem nadzora, ki nam zagotovi celoten pregled nad vsem dogajanjem v skladišču in okoli njega. S pomočjo WMS lahko opravimo prevzem izdelkov, določimo mesto skladiščenja, komisioniramo, izdajamo izdelke, kontroliramo izdelke in izdelke odpremljamo (Bajec, 2021).

Aleš Habič (ŠPICA, 2018) razloži prednosti WMS:

 blaga nam ni treba shranjevati le na eni lokaciji, saj nam WMS beleži lokacije posamičnih izdelkov, beleži pa tudi, v kakšnih količinah ta artikel skladiščimo;

 vnašanje zalog je z brezžičnim sistemom in skeniranjem hitrejše in lažje;

 hitrejša priprava novozaposlenih na delo, saj jih program direktno usmeri do police, na kateri je iskan izdelek. Tako nam zaposlenega ni potrebno navajati na porazdelitev artiklov v skladišču in s tem prihranimo ogromno časa, ko zaposlimo nov kader;

 posodobljene zaloge izdelkov so na voljo vsem zaposlenim. Na voljo pa so lahko tudi strankam, če tako želimo;

(27)

18

 ko vnašamo zaloge v sistem, prihaja do manjšega števila napak.

Aleš Habič (SPICA, 2018) razloži tudi, da WMS vpliva na:

1. sprejem blaga: namesto vnašanja vsakega artikla ročno, WMS omogoči, da skeniramo črtno kodo ali pa sprejmemo podatke iz RFID oznake izdelka z vsemi potrebnimi informacijami. Omogoča nam delo z več prevzemniki hkrati ter hkratni prevzem po več dokumentih. Prevzeto blago je na zalogi takoj. WMS omogoča tudi crossdocking ali pa določi lokacijo hrambe izdelka. S pomočjo tega sistema lahko tudi pogledamo zgodovino proizvajalca blaga ali pa pregledamo naročila nekega trgovca, ki je blago v preteklosti naročeval;

2. uskladiščenje: WMS glede na eno izmed izbranih skladiščnih strategij predlaga lokacijo uskladiščenja blaga. Upošteva lahko:

 povpraševanje – najbližje odpremni coni bodo razporejeni izdelki, ki najhitreje zapustijo skladišče,

 kakovost kontrole – blago uskladišči, lokacijo pa blokira, dokler služba kvalitete ne potrdi njene ustreznosti,

 prostornino – prostor, ki je na voljo, se maksimalno izrabi,

 posebni pogoji – nevarne snovi (kemikalije) dovoli uskladiščiti le v določeni coni oziroma na določeni lokaciji, ki je namenjena skladiščenju nevarnih snovi;

3. priprava naročil, komisioniranje: WMS pri izbiri načina priprave naročil upošteva fizične pogoje blaga in skladišča tako, da ustrezno vodi komisionarja (najkrajša pot, težji izdelki spodaj …). Izbiramo lahko med vsaj 4 strategijami priprave naročil:

 en delavec naredi eno naročilo od začetka do konca;

 združevanje naročil enega naročnika: blago naročeno znotraj časovnega obdobja združimo v eno naročilo;

 conska priprava: vsak del naročila delavec pripravi v svoji coni, nato pa se naročilo združi na odpremi;

 priprava v valovih: gre za kombinacijo conske in paketne priprave. To je najboljša izbira, ko naročilo vsebuje veliko število izdelkov;

 obstajajo tudi druge strategije, ki so odvisne od kupcev in delovanja skladišča (pick to zero, dvostopenjsko komisioniranje …);

4. inventura: preverjanje zalog sistem WMS optimizira tako, da določeno blago ali artikel preveri pogosteje (sami se moramo odločiti, katero blago bomo preverjali in kako pogosto bomo izvršili te kontrole). Posodobitve potekajo s pomočjo mobilnih

(28)

19

naprav v realnem času. Ob letni inventuri ni potrebe po zapiranju skladišča, ker se ta lahko opravlja sproti, kadar imajo za to čas. Inventura poteka po artiklu, lokaciji, regalu, delu skladišča, od stene do stene. Takšen sistem poskrbi, da zaposleni ne izgubljajo časa z iskanjem blaga. Zmanjša pa se nam potreba po fizičnem preverjanju inventarja;

5. poročila: moderni sistemi WMS nudijo različne vrste poročil o blagu, dobaviteljih, kupcih, ki vodstvu omogočijo natančne in hitre odzive in jasno določene kriterije za nadzor in ocenjevanje. Ključen del izboljšave poslovnega procesa, ki je potreben, če hočemo modernizirati skladišče, je transformacija skladišča in sistema, ki to skladišče upravlja. Posebej se moramo posvetiti tistim področjem, kjer so procesi najslabši in je naša tehnologija najbolj zastarela. Danes skladišče ne predstavlja zgolj prostora za natovor, raztovor in shranjevanje blaga. Skladišče je agilen distribucijski center, ki je strateški partner svojih strank in jih tudi podpira.

2.3 Doseganje vitkosti pri uskladiščenju izdelkov v skladiščne lokacije

Vsaka tovorna enota v distribucijskem skladišču, razen v primeru crossdock skladišča, se po prevzemu shrani na skladiščni lokaciji rezervne ali komisionirne cone. Poznamo različne strategije uskladiščenja izdelkov v skladiščne lokacije, ki so povzete po Bajec (2019) v naslednjih nekaj podpoglavjih.

2.3.1 Strategija 1 - Namensko skladiščenje ali fiksne skladiščne lokacije Pri uporabi te strategije se lahko na določeni skladiščni lokaciji skladišči le SKU, za katerega je bila ta lokacija vnaprej rezervirana. Če se zgodi, da je ta skladiščna lokacija prosta, se nanjo ne more skladiščiti neke druge tovorne enote, za katero to mesto ni rezervirano. To strategijo se pogosto uporablja v primeru skladiščenja istovrstnega blaga (npr. prehrambeni artikli, pijače), blaga enega dobavitelja, blaga s specifičnimi karakteristikami (nevarno blago ipd.).

Prednost takšne strategije uskladiščenja je, da si delavci hitro zapomnijo, kje se izdelki nahajajo. Komisioniranje poteka hitro, brez izgube časa zaradi iskanja artiklov. Je pa primerno le za manjša skladišča, ki imajo majhno število SKU, ter tudi za tista skladišča, ki nimajo WMS.

Pogosto pa se ga uporablja tudi v komisionirni coni.

Velik minus te strategije pa predstavlja neizkoriščenost kapacitet skladiščenja. Namreč, ko izdelek ni na voljo, je skladiščna lokacija prazna in nanjo ne moremo uskladiščiti nekega naključnega izdelka. Če lahko komisionar sam izbira lokacijo skladiščenja nekega blaga, bo izbral najbližjo prosto skladiščno lokacijo. Takšno skladišče ima polne skladiščne lokacije v bližini sprejema, vedno bolj prazne pa v ozadju prostora.

(29)

20

2.3.2 Strategija 2 – naključno skladiščenje oziroma kaotično skladiščenje Pri tej strategiji lahko blago skladiščimo na katerikoli prosti skladiščni lokaciji. Ko je neka skladiščna lokacija prosta, je razpoložljiva za katerikoli izdelek. Pri taki strategiji je izkoriščenost skladiščnih lokacij večja. Slabost te strategije pa je, da si komisionarji ne morejo zapomniti, kje se artikel nahaja, saj je izdelek vedno skladiščen na drugi skladiščni lokaciji.

Upravljalci skladišča, ki želijo uporabiti to strategijo uskladiščenja, morajo v skladišču razpolagati z WMS, sicer je čas iskanja izdelkov in posledično izpolnitve naročil precej daljši.

Slabost pa je tudi podaljšan čas uskladiščenja, saj je blago prepeljano na več skladiščnih lokacij in tako opravijo daljšo pot.

2.3.3 Strategija 3 – delitev blaga v posamezne razrede

Pri tej strategiji delimo blago v razrede. Razred lahko predstavlja popularnost izdelkov, ista vrsta izdelka, izdelki istega dobavitelja ipd. Pri tej strategiji gre za kombinacijo naključnega in namenskega skladiščenja. Vsakemu razredu je dodeljena namenska cona v skladišču. Znotraj te namenske cone pa se izdelke uskladišči poljubno. Npr.: pri skladiščenju izdelkov glede na popularnost izdelke razdelimo v tri razrede:

• razred A: najbolj popularno blago (blago z visoko frekvenco obrata zalog),

• razred B: srednje popularno blago (blago s srednjo frekvenco obrata zalog),

• razred C: najmanj popularno blago (blago z nizko frekvenco obrata zalog).

Najbliže sprejemno odpremnim vratom skladiščimo najbolj popularno blago, najmanj popularno pa je od sprejemno odpremnih vrat najbolj oddaljeno. Glavna prednost te strategije je, da komisionarji opravljajo krajše poti. Če primerjamo to strategijo z naključnim skladiščenjem, ta zahteva večji prostor.

2.3.4 Strategija 4 - Grupiranje blaga v družine

Pri tej strategiji skladiščimo na sosednje ali čim bližje skladiščne lokacije tiste izdelke, ki jih stranke pogostokrat naročajo skupaj. Gre za nadgradnjo strategije delitve blaga v posamezne razrede. Če analiza pokaže, da se dva izdelka pogosto naročata skupaj, ju tudi v namenski coni skladiščimo v sosednje ali čim bližje skladiščne lokacije. Na ta način se zniža stroške potovanja komisioniraja ter čas komisioniranja. Tudi pri tej strategiji je potreben večji prostor kot pri naključnem skladiščenju.

(30)

21

3 PODATKOVNA BAZA IN ALGORITMI ZA USKLADIŠČENJE GLEDE NA DRUŽINE IZDELKOV 3.1 Predstavitev namišljenega enoblokovnega skladišča

Za primer skladišča sem uporabil namišljeno enoblokovno skladišče s štirimi regali z dvojno postavitvijo (Slika 12). Dvojna postavitev regalov pomeni, da je mogoče komisioniranje izdelkov izvajati z leve in desne strani regala.

Skladišče ima en sprednji in en zadnji prehod ter 3 komisionirne hodnike. V vsakem regalu je možno skladiščiti v višino 6 nivojev. Vsak regal ima 84 skladiščnih lokacij (6 nivojev vertikalno in 14 nivojev horizontalno). Celotno skladišče premore 336 skladiščnih lokacij.

Tovor se v skladišču premika v obliki črke »U«, kar pomeni, da se sprejemna in odpremna cona nahajata na isti strani skladišča.

Slika 12: Prikaz komisionirne cone skladišča

3.2 Predstavitev procesa in ključne dokumentacije pri uskladiščenju in (iz)skladiščenju

Tovor se v distribucijsko skladišče sprejema na podlagi dobavnice, ki jo elektronsko ali v papirnati obliki posreduje dobavitelj. Skladiščni delavec tovor iz prevoznega sredstva, ki je dostavilo tovor, raztovori najprej na sprejemne bokse. Sprejemni boksi so cone v skladišču, ki

sprejemno/odpremna vrata sprejemno/odpremna vrata

(31)

22

so namenjene kontroli tovorov ter identifikaciji izdelkov. Ko skladiščni delavec identificira izdelek, mu skladiščni informacijski sistem glede na izbrano skladiščno strategijo predlaga skladiščno lokacijo.

Naročniki tovora naročajo izdelke s pomočjo naročilnice, ki jo elektronsko ali v papirnati obliki posredujejo distribucijskemu centru.

3.3 Predstavitev strukture podatkovne baze in algoritmov

Pri zapisu algoritmov smo predpostavili, da je skladišče popolnoma prazno in se v njem še ne nahajajo izdelki. Pri prvem uskladiščenju začnejo algoritmi pri identifikaciji blaga na sprejemnih dokih za posamezni izdelek iz dobavnice preverjati pojavnost tega izdelka v paru z drugimi izdelki, shranjenimi v tabeli frekvenc parov. Sistem namreč ob prejemu prve naročilnice izdela tabelo vseh parov izdelkov iz te naročilnice ter jim dodeli frekvenco 1, ob prejemu vsake naslednje naročilnice pa za vsak par izdelkov iz te naročilnice preveri, ali je že v tabeli frekvenc parov, in ustrezno poveča frekvenco tega para za 1, če ga pa še ni, ga vpiše v tabelo frekvenc parov s frekvenco 1. Namen sistema torej je, da za vsak izdelek na dobavnici vrne lokacijo, na katero naj uskladišči ta izdelek potem, ko poišče njegov najpogostejši par v tabeli frekvenc parov. V tem primeru bo uskladiščil izdelek čim bliže svojemu najpogostejšemu paru.

Frekvenca naročanja določenega para izdelkov pomeni število prejetih naročil za ta par izdelkov oziroma število pojavitev obeh izdelkov para na istem naročilu. Če torej trgovsko podjetje Hofer enkrat naroči 1 paleto alpskega mleka in v istem naročilu še paleto mleka Zelene doline, bo zraven tega para izdelkov program pripisal frekvenco 1. Če bi naslednji teden Hofer še enkrat naročil alpsko mleko in mleko Zelene doline, tokrat po 2 paleti, bi temu paru sistem pripisal frekvenco 2 (ker je bil ta par naročen 2-krat v dveh različnih naročilih). Če bo Hofer v roku 1 leta alpsko mleko in mleko Zelene doline naročil 30-krat, bo ta par na koncu leta imel frekvenco naročanja 30. Količina palet posameznega para v enem naročilu ne vpliva na frekvenco. Torej če bi Hofer v enem letu 30-krat naročil omenjen par vedno po 1 paleto, bi bila na koncu leta frekvenca naročanja enaka, kot če bi Hofer naročil 30-krat po 3 palete alpskega mleka in mleka Zelenih dolin.

Če bi bil sistem samostojen in realiziran v celoti, bi ta podpiral:

 vnos izdelkov namenjenih za uskladiščenje,

 vnos naročil kupca,

 iskanje parov,

(32)

23

 pregled parov,

 računanje frekvence parov,

 pregled zasedenosti skladiščne lokacije.

3.3.1 Oblikovanje strukture podatkovne baze

Za izdelavo osnutka strukture podatkovne baze sem uporabil program Excel, v katerem sem sprva sestavil namišljeno skladišče, ki sem ga opisal v poglavju 3.1.

Za začetek sem ustvaril tabelo izdelkov (tabela_izdelkov), ki je sestavljena iz 4 stolpcev (Tabela 1). Prvi stolpec predstavlja identifikacijsko številko izdelka (ID_stevilka), ki je izmišljena, vendar enolično določa vsakega od izdelkov. Drugi stolpec predstavlja kratek opis izdelka (opis_izdelka). Tretji stolpec predstavlja količino (kolicina), četrti pa maso palete artiklov v kilogramih (masa_(kg)). Za predstavitev delovanja sistema sem zapisal 38 različnih naključnih artiklov.

Tabela 1: Tabela izdelkov

ID_stevilka opis_izdelka kolicina masa_(kg)

31234560001 lasko_pivo_(plocevinke_0,5 l)-plato 1 500

31234560002 union_pivo_(plocevinke_0,5 l)-plato 1 500

31234560003 lasko_pivo (plocevinke 0,33 l)-plato 1 500

31234560004 union_piva_(plocevinke_0,33 l)-plato 1 500

31234560005 lasko_pivo_(plocevinke_0,5 l)-"paket_sestih" 1 500 31234560006 union_pivo_(plocevinke_0,5 l)-"paket_sestih" 1 500 31234560007 coca_cola_(plocevinke_0,5 l)-"paket_sestih" 1 500 31234560008 sprite_(plocevinke_0,5 l)-"paket_sestih" 1 500

31234560009 testenine_barilla_(spageti_0,5 kg) 1 500

31234560010 testenine_barilla_(metuljcki_0,5 kg) 1 150

31234560011 testenine_barilla_(peresniki_0,5 kg) 1 150

31234560012 testenine_zlato_polje_(spageti_0,5 kg) 1 500

31234560013 testenine_mlinotest_(spageti_0,5 kg) 1 500

31234560014 testenine_mlinotest_(peresniki_0,5 kg) 1 150

31234560015 alpsko_mleko_(3,5 %,_1l) 1 500

31234560016 pomursko_mlejko_(3,5 %,_1l) 1 500

31234560017 mleko_zelene_doline_(3,5 %,_1l) 1 500

31234560018 sir_mozzarella_lj._ml._(250 g) 1 500

31234560019 sir_mozzarella_galbani_(150 g) 1 500

31234560020 sir_jost_lj._ml_(370 g) 1 500

31234560021 keksi_domacica_kras_(300 g)_original 1 500

31234560022 keksi_domacica_kras_(275 g)_kokos 1 150

31234560023 keksi_domacica_kras_(275 g)_temna_z_belo_cokolado 1 150 31234560024 manner_keksi_(300 g)_srca_z_okusom_ruma 1 150 31234560025 Manner_keksi_(300 g)_srca_z_okusom_pomarance 1 150

(33)

24

31234560026 manner_keksi_(400 g)_kokosove_napolitanke 1 200 31234560027 manner_keksi_(400 g)_limonine_napolitanke 1 200 31234560028 manner_keksi_(400 g)_lesnikove_napolitanke 1 200 31234560029 donat_mg_(plastenke_1l)-"six_pack" 1 200 31234560030 coca_cola_(plastenke_ 1,5 l)-"six_pack" 1 200 31234560031 schweppes_tangerine_(plastenke_1,5 l)-"six_pack" 1 200 31234560032 schweppes_tonic_water_(plastenke_1,5 l)-"six_pack" 1 200 31234560033 voda_radenska_negaz._(plastenke_1,5 l)-"six_pack" 1 215 31234560034 voda_radenska_gaz._(plastenke_1,5 l)-"six_pack" 1 215 31234560035 costella_negaz._(plastenke_1,5 l)-"six_pack" 1 215

31234560036 cokolada_milka_navadna_(100 g) 1 500

31234560037 cokolada_milka_bela_(100 g) 1 500

31234560038 cokolada_milka_navadna_(100 g) 1 500

Naslednja tabela je tabela naročil (tabela_narocil). Naročila prihajajo enkrat tedensko (Tabela 2) in vsebujejo različna števila raznolikih izdelkov. Vsak izdelek se znotraj naročila lahko pojavi v večjih količinah (2 paleti, 3 palete). Vsako posamezno naročilo pa vsebuje tudi unikaten ID naročila. Posamezna tabela je sestavljena iz petih stolpcev:

1. identifikacija naročila (ID_narocila) – vsebuje id številko naročila, 2. šifra izdelka (sifra_izdelka) – vsebuje unikatne šifre izdelkov,

3. število tovornih enot (st_tovornih_enot) – vsebuje število tovornih enot za posamezen izdelek,

4. naročnik (narocnik) – vsebuje ime naročnika, 5. datum (datum) – vsebuje datum naročila.

Tabela 2: Tabela naročil

ID_narocila sifra_izdelka st_tovornih_enot narocnik datum

100001 31234560001 3 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560002 3 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560003 2 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560004 1 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560005 2 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560006 3 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560007 2 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560008 1 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560029 1 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560030 1 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560031 1 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560032 1 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560033 2 hofer 17. 5. 2021

(34)

25

100001 31234560034 2 hofer 17. 5. 2021

100001 31234560035 1 hofer 17. 5. 2021

100002 31234560001 1 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560002 1 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560003 1 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560004 2 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560007 3 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560008 2 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560029 1 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560030 2 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560031 2 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560032 2 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560033 2 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560034 1 hofer 24. 5. 2021

100002 31234560035 2 hofer 24. 5. 2021

100003 31234560001 3 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560003 3 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560005 2 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560009 2 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560010 1 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560015 1 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560021 1 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560023 2 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560025 3 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560027 1 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560032 2 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560033 2 hofer 31. 5. 2021

100003 31234560038 2 hofer 31. 5. 2021

Tabela 3 prikazuje še tabelo frekvenc parov (tabela_frekvenc_parov), ki jo sistem zgenerira ob prejetju prvega naročila, nato pa ustrezno posodablja po vsakem prejetem naročilu. Ob prvem naročilu se v to tabelo zapišejo vsi možni pari iz tega naročila, vsem parom pa se samodejno vpiše frekvenca 1. Ob naslednjem prejetem naročilu se po opravljenem izskladiščenju izvede preračun frekvenc tako, da se za vsak par izdelkov iz naročila preveri, ali že nastopa v tabeli frekvenc. In če nastopa, se mu frekvenca poveča za 1, če pa ne nastopa, se na novo vpiše kot par izdelkov s frekvenco 1.

Tabela je sestavljena iz treh stolpcev:

1. šifra prvega izdelka (sifra_prvega_izdelka) – vsebuje šifro prvega izdelka, ki nastopa v paru;

(35)

26

2. šifra drugega izdelka (sifra_drugega_izdelka) – vsebuje šifro drugega izdelka, ki nastopa v paru;

3. frekvenca (frekvenca) – vsebuje izračunano frekvenco pojavljanja posameznega para znotraj istega naročila.

Tabela 3: Tabela frekvenc parov

sifra_prvega_izdelka sifra_drugega_izdelka frekvenca

31234560001 31234560003 3

31234560001 31234560032 3

31234560002 31234560004 2

31234560001 31234560006 1

31234560001 31234560033 3

31234560005 31234560007 2

31234560001 31234560023 1

31234560033 31234560038 1

31234560008 31234560029 2

31234560025 31234560027 1

Zadnja tabela (Tabela 4) predstavlja izsek tabele skladiščnih lokacij (tabela_skladiscnih_lokacij). Tabelo lokacij bomo uporabljali po prejeti dobavnici, ko bomo za posamezen izdelek iz dobavnice iskali ustrezno skladiščno lokacijo.

Tabela je sestavljena iz petih stolpcev:

1. regal (regal) – vsebuje oznako regala,

2. oznaka lokacije (oznaka_lokacije) – vsebuje oznake lokacij znotraj regala,

3. dovoljena masa (dovoljena_masa) – vsebuje podatek o maksimalni dovoljeni masi na dotični lokaciji,

4. stopnja zasedenosti (stopnja_zasedenosti) – vsebuje podatek o zasedenosti lokacije (1 - zasedeno, 0 - nezasedeno),

5. identifikacija izdelka (ID_izdelka) – vsebuje identifikacijsko številko izdelka, ki zaseda dotično lokacijo. Polja so obarvana zaradi boljše preglednosti tabele. Zelena barva predstavlja ID izdelkov iz prvega naročila (ID naročila 100001), svetlo modra barva predstavlja ID izdelkov iz drugega naročila (ID naročila 100002), siva barva pa ID izdelkov iz tretjega naročila (ID naročila 100003).

(36)

27 Tabela 4: Tabela skladiščnih lokacij

regal oznaka_lokacije dovoljena_masa stopnja_zasedenosti ID_izdelka

A A01F 500 1 31234560001

A A01E 500 1 31234560001

A A01D 500 1 31234560001

A A01C 500 1 31234560001

A A01B 500 1 31234560001

A A01A 1000 1 31234560001

A A02F 500 1 31234560001

A A02E 500 1 31234560003

A A02D 500 1 31234560003

A A02C 500 1 31234560003

A A02B 500 1 31234560003

A A02A 1000 1 31234560003

A A03F 500 1 31234560003

A A03E 500 1 31234560032

A A03D 500 1 31234560032

A A03C 500 1 31234560032

A A03B 500 1 31234560032

A A03A 1000 1 31234560032

A A04F 500 1 31234560033

A A04E 500 1 31234560033

A A04D 500 1 31234560033

A A04C 500 1 31234560033

A A04B 500 1 31234560033

A A04A 1000 1 31234560033

A A05F 500 0 -

A A05E 500 0 -

A A05D 500 0 -

A A05C 500 0 -

A A05B 500 0 -

A A05A 1000 0 -

A A06F 500 1 31234560002

A A06E 500 1 31234560002

A A06D 500 1 31234560002

A A06C 500 1 31234560002

A A06B 500 1 31234560004

A A06A 1000 1 31234560004

A A07F 500 1 31234560004

A A07E 500 1 31234560005

A A07D 500 1 31234560005

A A07C 500 1 31234560005

A A07B 500 1 31234560005

A A07A 1000 1 31234560007

(37)

28

A A08F 500 1 31234560007

A A08E 500 1 31234560007

A A08D 500 1 31234560007

A A08C 500 1 31234560007

3.3.2 Predstavitev uporabljenih algoritmov Za uspešno delovanje sistema bom potreboval 2 algoritma:

1. algoritem za izračun frekvence para izdelkov, 2. algoritem za določanje ustrezne lokacije izdelka.

Ta dva algoritma bi bila za izvedbo in delovanje osnovnega sistema dovolj, možnosti njunih nadgradenj pa je še veliko. Glavne omejitve, ki jih algoritmi upoštevajo, se nanašajo na dejstvi, da se za posamezno lokacijo zapiše oziroma shrani le podatek o zasedenosti (zasedena, nezasedena) in da se v eni skladiščni lokaciji hkrati lahko skladišči maksimalno ena enota (paleta) izdelka.

1. Algoritem za izračun frekvence para izdelkov: po prejemu prvega naročila s strani trgovine Hofer bo algoritem v tabelo frekvenc zapisal vse možne pare iz tega naročila in jim pripisal frekvenco 1. Algoritem bo nato ob naslednjem prejetem naročilu izvedel preračun frekvenc tako, da bo za vsak par izdelkov iz drugega naročila preveril, ali že nastopa v tabeli frekvenc parov. Če par že nastopa v tabeli, se mu frekvenca poveča za 1, če pa par še ne nastopa, se na novo vpiše v tabelo frekvenc parov tako, da se v polji sifra_prvega_izdelka in sifra_drugega_izdelka zapišeta novi ID številki izdelkov, ki nastopata skupaj v paru, v polje frekvenca pa se zapiše vrednost 1.

2. Algoritem za določanje ustrezne lokacije izdelka: izdelku, ki ga uskladiščuje, določi lokacijo v skladišču na temelju pregleda tabele frekvenc parov in tabele skladiščnih lokacij. Algoritem za posamezen izdelek na dobavnici najprej pregleda, ali ta izdelek nastopa s kakšnim drugim izdelkom v paru (išče po tabeli frekvenc parov). Če taki pari obstajajo, potem pare razvrsti po padajočih frekvencah in pogleda, s katerim izdelkom je ta obravnavani izdelek najpogosteje v paru (vzame prvi par izdelkov). V tabeli lokacij poišče lokacijo njegovega para in poskuša ta izdelek uskladiščiti v neposredno bližino njegovega para, če je ta seveda uskladiščen (na zalogi). Če pa ta ni uskladiščen, ali pa če v njegovi neposredni bližini ni prostora za uskladiščenje, potem preveri, ali ga lahko uskladišči k njegovemu drugemu najpogostejšemu paru. Če to drži, potem poskuša ta

(38)

29

izdelek uskladiščiti v neposredno bližino tega drugega para. Če tudi tega ni na zalogi, nadaljuje, dokler ne pregleda vseh možnih parov tega izdelka, oziroma dokler izdelka ne uskladišči. Če pa ugotovi, da izdelek, ki ga poskuša uskladiščiti, ni še z nobenim izdelkom v paru, potem takemu izdelku algoritem na podlagi frekvence naročanja tega izdelka določi skladiščno lokacijo. Višja kot bo frekvenca naročanja takega izdelka, bližje odpremnim vratom se bo tak izdelek uskladiščil.

3.3.2.1 Uporaba algoritmov in njihove koristi

Opisani algoritmi bi zagotavljali manjše prihranke pri uskladiščenju izdelkov, predvsem pa bi bilo komisioniranje izdelkov, ki nastopajo v naročilih pogosto skupaj, bolj optimalno, saj bi se v skladišču nahajali blizu. Algoritmi nadomestijo delo človeka, saj poskrbijo za celoten postopek uskladiščenja oziroma tisti del tega procesa, ki zajema iskanje frekvence parov izdelkov ter ustrezne skladiščne lokacije za posamezne izdelke. Človek oziroma delavec bi za to potreboval več časa, pa tudi delo bi bilo manj učinkovito, ker algoritmi na podlagi podatkov iz podatkovne baze zelo hitro ugotovijo najbolj optimalno skladiščno lokacijo za posamezen izdelek glede na frekvenco parov izdelkov.

Da bi lahko rezultate opisane strategije v smislu finančnih in časovnih pridobitev pri komisioniranju tudi potrdili, bi morali imeti v istem skladišču najprej narejene meritve za prvoten sistem, nato pa še meritve po implementaciji opisane strategije. Da bi to naredili v realnem svetu, je skoraj nemogoče, ker je naloga preveč kompleksna, predvsem pa bi morali imeti na voljo podjetje s skladiščem, ki bi bilo tak sistem oziroma strategijo pripravljeno implementirati in spremeniti svoj obstoječ skladiščni informacijski sistem. Alternativa temu bi bila izvedba simulacije komisioniranja pred in po uvedbi opisane strategije ter primerjava rezultatov, a tudi to presega okvire in cilje diplomske naloge.

Opisani algoritmi predstavljajo samo neko osnovo za vzpostavitev takega sistema.

(39)

30

4 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu sem se v teoretičnem delu posvetil pomenu vitkega skladiščenja. V prvem delu naloge sem opisal, kaj sploh vitko skladišče je in kakšen je njegov pomen. V drugem delu sem pisal o različnih možnostih zagotavljanja vitkosti skladišča. Opisal sem uporabo RFID sistema, uporabo različnih komisionirnih rut, implementacijo WMS sistema in tudi uporabo različnih sistemov skladiščenja kot možnih prijemov ali ukrepov za doseganje določene stopnje vitkosti skladiščenja. V tretjem delu naloge sem se posvetil doseganju vitkosti pri uskladiščenju izdelkov v skladiščne lokacije. Tu sem opisal več strategij (namensko skladiščenje, naključno skladiščenje, delitev blaga na razrede, grupiranje blaga v družine). Praktični del diplomske naloge sem posvetil analizi strategije »Grupiranja izdelkov v družine«. V začetku sem predstavil skladišče, ki sem si ga zamislil za potrebe naloge. V drugem delu praktičnega dela naloge sem se posvetil oblikovanju strukture podatkovne baze in izdelavi algoritmov, s pomočjo katerih bi sistem uskladiščenja parov izdelkov deloval.

Za konec sem opisal še uporabo algoritmov in njihove koristi. Predstavil sem algoritem za izračun frekvence para izdelkov in algoritem za določitev ustrezne lokacije uskladiščenja izdelka. Algoritma omogočata samodejno delovanje sistema brez potrebe, da bi vanj posegal človek (razen ob morebitni okvari). Zaradi hitrejšega in nemotenega dela pa nam omogočajo tudi vitkost skladišča.

(40)

31

VIRI IN LITERATURA

 ArteX. (2021). Polični regali maxirack in pikorack. Dostopno na:

https://artex.si/maxi_policni_regali.html (dostop 5. 7. 2021)

 Bajec, P. UL, FPP. (2019). Distribucijsko skladišče. Dostopno na: https://www.fpp.uni- lj.si/mma/Distribucijsko_skladisce_preliminarna_verzija_u__benika_10.12.2019.pdf/

2019121014343341/?m=1575984873 (dostop 29. 4. 2021, 6. 7. 2021)

 Bastian Solutions. (2021). Horizontal Carousels. Dostopno na:

https://www.bastiansolutions.com/solutions/technology/industrial- carousels/horizontal/ (dostop 5. 7. 2021)

 Circular supply chains inc. (2021). Maximizing delivered shelf-life in the end-to-end fresh food supply shain. Dostopno na: https://circularsupplychains.com/grocery/

(dostop 24. 4. 2021)

 Cyzerg. (2020). Lean warehouse management and why you need it. Dostopno na:

https://articles.cyzerg.com/lean-warehouse-management-and-why-you-need-it (dostop 16. 4. 2021)

 Dexion. (2021). Pretočni paletni regali. Dostopno na:

https://www.dexion.si/proizvodi/Rokovanje-s-paletami/pretocni-paletni-regali/

(dostop 5. 7. 2021)

 Habič, A. (2018). Kako izboljšati skladišče s pomočjo WMS? Dostopno na:

https://www.spica.si/blog/kako-izboljsati-skladisce-s-pomocjo-wms (dostop 21. 4.

2021)

 Identiks. (2021). RFID rešitev – uporabite prednosti tehnologije prihodnosti. Dostopno na: https://www.identiks.si/rfid-resitve/rfid-sistemi (dostop 20. 4. 2021)

(41)

32

 Leoss. (2015). Radiofrekvenčna identifikacija (RFID). Dostopno na:

https://leoss.si/strokovnjak_svetuje/29/radiofrekvencna_identifikacija_rfid/ (dostop 20. 4. 2021)

 Maree, J. (2015). Applying lean principles to warehouse management. Dostopno na:

https://blogs.3ds.com/delmia/applying-lean-principles-to-warehouse-management/

(dostop 14. 4. 2021)

 Mazzella Companies. (2021). Hanel rotomat industrial vertical carousels. Dostopno na:

https://www.mazzellacompanies.com/solutions/product/hanel-rotomat-industrial- vertical-carousels/ (dostop 5. 7. 2021)

 Mecalux. (2021). Paolo Astori: Always investing in new technologies. Dostopno na:

https://www.mecalux.com/case-studies/paolo-astori-italy (dostop 6. 7. 2021)

 Metal Mikulić. (2021). Vložek s predalčki za širok predalnik delovnega pulta – VL990WD. Dostopno na: https://www.metalmikulic.si/izdelek/vlozek-s-predalcki-za- sirok-predalnik-delovnega-pulta-vl990wd/ (dostop 6. 7. 2021)

 Quickbooks. (2021). What is lean warehouse management? Definition and examples.

Dostopno na: https://www.tradegecko.com/warehouse-operations-management/lean- warehouse-management (dostop 17. 4. 2021)

 Sharoon, T. (2017). 3 storage strategies to improve warehouse efficiency. Dostopno na:

https://blog.fulfil.io/3-storage-strategies-to-improve-warehouse-efficiency- d3ab18269812 (dostop 20. 6. 2021)

 TT Electronics. (2020). RFID: The technology making industries smarter. Dostopno na: https://blog.ttelectronics.com/rfid-technology (dostop 20. 4. 2021)

(42)

33

 UL, FPP. (2021). Informacijsko komunikacijska tehnologija (ikt) v distribuciji.

Dostopno na: https://www.fpp.uni-

lj.si/mma/Informacijska_komunikacijska_tehnologija_v_distribuciji.pdf/20190207114 70013/?m=1549536420 (dostop 18. 4. 2021)

 UL, FPP. (2021). Logistične aktivnosti v distribucijskih skladiščih II. Dostopno na:

https://www.fpp.uni-lj.si/mma/logisticne-aktivnosti-v-skladiscih--ii_komisioniranje-

&-izskladiscenjepdf/2019020711462572/?m=1549536385 (dostop 6. 7. 2021)

 UL, FPP. (2021). ''Vitke'' oskrbovalne verige ter ''agilne'' oskrbovalne verige. Dostopno

na: https://www.fpp.uni-

lj.si/mma/9._VITKE_in_AGILNE_OSKRBOVALNE_VERIGE.pdf/2019020711165 682/?m=1549534616 (dostop 9. 4. 2021)

 Wikipedija. (2020). Radiofrekvenčna identifikacija. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Radiofrekven%C4%8Dna_identifikacija (dostop 4. 7.

2021)

(43)

34

SEZNAM SLIK

Slika 1: Delovanje RFID sistema ... 9

Slika 2: S-oblika komisioniranja ... 10

Slika 3: Strategija komisioniranja največje vrzeli ... 11

Slika 4: Strategija komisioniranja povratne rute ... 11

Slika 5: Strategija rute srednje točke ... 12

Slika 6: Strategija kombinirane strategije ... 13

Slika 7: Optimalna strategija komisioniranja ... 13

Slika 8: Pretočni regali ... 14

Slika 9: Horizontalni vrtiljak ... 15

Slika 10: Vertikalni vrtiljak ... 16

Slika 11: Dvigalo in hodnik pri sistemu avtomatiziranega skladiščenja ... 17

Slika 12: Prikaz komisionirne cone skladišča ... 21

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Tabela izdelkov. ... 23

Tabela 2: Tabela naročil... 24

Tabela 3: Tabela frekvenc parov ... 26

Tabela 4: Tabela skladiščnih lokacij ... 27

(44)

Izjava študenta v slovenskem jeziku

Spodaj podpisani študent Matej Gabrič, vpisna številka 09180187, avtor pisnega zaključnega dela študija z naslovom: Uskladiščenje izdelkov skladno s strategijo polnjenja glede na družine izdelkov,

IZJAVLJAM,

1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;

2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega zaključnega dela študija;

3. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil;

4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;

5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;

6. da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL;

7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija;

8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.

V Portorožu

Datum: avgust 2021

Podpis študenta: ___________________