UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
NINA ŠULC
Jezikovno svetovanje na Slovenskem:
primerjava jezikovnih svetovalnic v različnih medijih Diplomsko delo
Mentorica: doc. dr. Nataša Jakop Univerzitetni študijski program prve stopnje: Slovenistika
Ljubljana, 2021
2 Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Nataši Jakop za koristne nasvete in pomoč pri pisanju diplomskega dela.
Posebej se zahvaljujem svojim najbližjim za podporo in potrpežljivost.
3 Jezikovno svetovanje na Slovenskem: primerjava jezikovnih svetovalnic v različnih medijih
Izvleček
Jezikovno svetovanje je pomembna dejavnost, ki uporabnikom slovenskega jezika pomaga pri reševanju jezikovnih zadreg in jih na ta način o jeziku tudi izobražuje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu se bom ukvarjala z jezikovnim svetovanjem na Slovenskem, od jezikovnih kotičkov do jezikovnih svetovalnic, v analitičnem delu pa se bom osredotočila na primerjavo jezikovnih svetovalnic štirih različnih medijev (časopis, radio, televizija in splet), ki kot temo jezikovnega svetovanja obravnavajo rabo povratnih svojilnih zaimkov. Svetovalnice bom analizirala na podlagi treh izbranih kriterijev – demokratičnosti in načina svetovanja, obhodne možnosti ter vsebine jezikovnega svetovanja. Jezikovna svetovanja različnih medijev bom nato primerjala še s svetovanjem o enaki temi v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ključne besede: jezikovno svetovanje, jezikovna svetovalnica, jezikovni kotički, jezikovne zadrege, povratni svojilni zaimki, mediji
Language counselling in Slovenia: comparison of the language counselling platforms in different media
Abstract
Language counselling is an important activity which helps Slovenian language users to solve language dilemmas and through that also educates them about the language. The diploma thesis is divided into two sections. The theoretical section will discuss language counselling in Slovenia, from language corners to language counselling platforms; the analytical section will focus on a comparison of the language counselling platforms of four types of media (newspaper, radio, television and Internet), which discuss the topic of the use of reflexive pronouns. The counselling platforms will be analysed based on three select criteria – the democracy and method of counselling, the bypass options, and the contents of language counselling. The language counselling provided by the different media will then be compared with the counselling on the same topic provided by the Language Counselling Platform of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language at ZRC SAZU.
Keywords: language counselling, language counselling platform, language corners, language dilemmas, reflexive pronouns, media
4 Kazalo vsebine
1 Uvod ... 6
2 Opredelitev pojma jezikovno svetovanje ... 6
2.1 Jezikovno svetovanje in jezikovna politika ... 7
2.2 Vrste jezikovnega svetovanja ... 8
2.2.1 Glede na medij ... 8
2.2.2 Glede na vsebino ... 9
2.2.3 Glede na jezikovnokulturno smer ... 10
3 Zgodovina jezikovnega svetovanja na Slovenskem ... 11
3.1 Jezikovni kotički ... 11
3.2 Jezikovne svetovalnice ... 12
3.2.1 Funkcije jezikovnih svetovalnic ... 14
4 Analiza izbranih jezikovnih svetovanj različnih medijev ... 14
4.1 Jezikovne svetovalnice različnih medijev ... 14
4.1.1 Radijska svetovalnica Jezikanje ... 14
4.1.2 Televizijska svetovalnica Jezikovni kotiček ... 15
4.1.3 Časopisna svetovalnica Jezikovnica ... 15
4.1.4 Spletna svetovalnica Jezikovni spletovalec ... 15
4.2 Opis izbranih kriterijev analize ... 16
4.2.1 Demokratičnost ... 16
4.2.2 Obhodna možnost ... 17
4.2.3 Vsebina jezikovnega svetovanja ... 17
4.3 Povratni svojilni zaimki v jezikovnih svetovalnicah različnih medijev ... 18
4.3.1 Jezikanje ... 18
4.3.1.1 Analiza radijskega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih ... 20
4.3.2 Jezikovni kotiček ... 21
4.3.2.1 Analiza televizijskega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih ... 23
4.3.3 Jezikovnica ... 24
4.3.3.1 Analiza časopisnega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih ... 25
4.3.4 Jezikovni spletovalec... 25
4.3.4.1 Analiza spletnega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih ... 27
4.4 Sklep analize ... 28
4.5 Primerjava jezikovnih svetovanj z Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ... 30
5 Povzetek ... 32
6 Literatura ... 33
5 Kazalo slik
Slika 1: Grafični prikaz primerov televizijskega jezikovnega svetovanja ... 21
Slika 2: Grafični prikaz primerov televizijskega jezikovnega svetovanja ... 22
Slika 3: Grafični prikaz razlage in primerov spletnega jezikovnega svetovanja ... 26
Slika 4: Grafični prikaz razlage in primerov spletnega jezikovnega svetovanja ... 27
Kazalo tabele Tabela 1: Primerjava jezikovnih svetovalnic različnih medijev ... 30
6 1 Uvod
V diplomskem delu se bom ukvarjala z jezikovnim svetovanjem na Slovenskem. Pojem jezikovno svetovanje širše vključuje tudi terminološko svetovanje, vendar sem se v diplomskem delu osredotočila le na jezikovno svetovanje v ožjem smislu. Za to temo sem se odločila, ker kljub obsežni slovenski jezikoslovni literaturi in velikemu številu jezikovnih svetovalnic v vsakdanji rabi jezika pri jezikovnih uporabnikih še vedno opažam različne jezikovne zadrege, vprašanja, pomisleke. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in analitični del. V teoretičnem delu obravnavam pojem jezikovnega svetovanja tako v jezikovnih kotičkih kot tudi v jezikovnih svetovalnicah. Dosedanje raziskave jezikovnega svetovanja so že primerjale odgovore na jezikovna vprašanja različnih jezikovnih svetovalnic (npr. Žaucer in Marušič 2009, Kravos 2014, Zagajšek 2016), niso pa primerjale jezikovnega svetovanja v različnih medijih, zato sem se v analitičnem delu diplomskega dela osredotočila na vsebine jezikovnega svetovanja, ki se z enako tematiko pojavljajo v radijskem, televizijskem, časopisnem in spletnem jezikovnem svetovanju. Zanimalo me je, koliko podatkov o jezikovni zadregi uporabnik dobi pri posamezni vrsti jezikovnega svetovanja, kdo svetuje, na kakšen način jezikovni svetovalci razlagajo posamezno jezikovno zadrego (demokratičen, nedemokratičen način) ter v kolikšni meri se pri svetovanju sklicujejo na normativne jezikovne priročnike oziroma druge jezikoslovne vire. Jezikovna svetovanja svetovalnic štirih različnih medijev sem nato primerjala še z odgovori na vprašanja Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Namen diplomskega dela je na eni strani spodbuditi jezikovne uporabnike k uporabi različnih enostavno dostopnih jezikovnih svetovalnic, na drugi strani pa jezikovnim strokovnjakom dajem pobudo za uveljavitev v jezikoslovni literaturi še neopredeljenega termina jezikovnega svetovanja.
2 Opredelitev pojma jezikovno svetovanje
Jezikovno svetovanje na Slovenskem ima dolgoletno tradicijo in izhaja iz jezikovnega kotičkarstva (Žaucer in Marušič 2009: 449), medtem ko je pojem jezikovno svetovanje relativno nov pojem, ki ga v jezikoslovni literaturi zasledimo že pri F. Marušiču in R. Žaucerju (2000), natančneje opredeljen in zajet kot ključna beseda pa je v njunem prispevku iz leta 2009.
Jezikovno svetovanje kot jezikoslovni termin še ni bil zajet v Toporišičevo Enciklopedijo slovenskega jezika (Toporišič 1992). Vključen pa je pojem jezikovni kotiček, ki ga je Toporišič opredelil kot »stalna rubrika v periodičnih glasilih (tudi radio-televizijskih), ki obravnava
7 neustrezne pojave bodisi v samem ustroju jezika (njegovih strani in ravnin) bodisi njihovo konkretno rabo v danem besedilu, dotika pa se lahko tudi duševnostnih ali družbenostnih zadev, povezanih z jezikom« (Toporišič 1992: 76). Zanimiv pojem v Toporišičevi Enciklopediji slovenskega jezika, povezan z jezikovnim svetovanjem, je jezikovni pogovor, pri katerem gre za jezikovni kotiček v govorni obliki z daljšim besedilom, značilen predvsem za radio in televizijo (prav tam). Pojem jezikovno svetovanje še ni zajet niti v slovenskih slovarjih, npr. na slovarskem portalu Fran.
Pojem jezikovno svetovanje je torej novejši in v primerjavi s pojmom jezikovni kotiček razširja medij te dejavnosti, zlasti na splet (Žaucer in Marušič 2009: 449). V zadnjih letih je spletno jezikovno svetovanje precej priljubljena dejavnost, s katero se je ukvarjalo že kar nekaj raziskav. O jezikovnem svetovanju kot dejavnosti, ki se ukvarja z aktualnimi jezikovnimi zadregami in povezuje jezikoslovce ter jezikovne uporabnike, je primerjalno s situacijo na Poljskem pisala že B. Pahor (2019). Potreba po jezikovnem svetovanju je stara. Nastala je, ker mnogo jezikovnih uporabnikov ne zna ustrezno ali pa sploh ne uporablja jezikovnih priročnikov (Lengar Verovnik 2016 v Pahor 2019: 7). Že sama pravopisna pravila se uporabnikom zdijo kompleksna in preveč odtujena, da bi se z njimi lotili reševanja jezikovne zadrege, zato je jezikovno svetovanje kot dejavnost potrebno razvijati. Strokovnjaki uporabnikom pomagajo na različnih jezikovnih ravninah, tudi pri npr. zapisu novih besed, ki jih ne uspejo povezati z že obstoječim znanjem.1 Za ustanove, ki se ukvarjajo z jezikovnim svetovanjem, je prejemanje jezikovnih vprašanj lahko dodaten izziv, saj dobivajo tudi še nerešena vprašanja, na katera priročniki ne odgovarjajo dovolj jasno in so lahko gradivo za posodobitev oziroma dodelavo obstoječih priročnikov (Marušič in Žaucer 2000: 271–274). Bogato podatkovno izhodišče, ki ga ponujajo jezikovne svetovalnice, je v pomoč tudi pri aktualni prenovi pravopisa (Dobrovoljc in Bizjak Končar 2015: 41–42).
2.1 Jezikovno svetovanje in jezikovna politika
Kot je zapisala A. Povše (2017: 8–9), se je veliko raziskav že ukvarjalo tudi z idejo uradne jezikovne svetovalnice, delujoče v okviru urada za jezik, ki bi najbolje reševala jezikovne zadrege. Ob tem pa so se pojavljala vprašanja, »ali je ob »samoiniciativnih« spletnih jezikovnih svetovalnicah še smiselno ustanavljati tudi uradno/institucionalizirano jezikovno svetovalnico«
(Marušič in Žaucer 2009: 449). Vendar vprašanje ni bilo dolgo aktualno, saj sta F. Marušič in
1 V zadnjih dveh letih je aktualno tudi reševanje jezikovnih zadreg v povezavi z boleznijo covid-19. V Jezikovni
svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je v tem času pojavilo 19 jezikovnih svetovanj na temo bolezni covid-19.
8 R. Žaucer s pomočjo analiz ter primerjave svetovalnic ugotovila, da samoiniciativne svetovalnice z odstopanjem od kriterijev demokratičnega svetovanja nikakor ne izključujejo nujne potrebe po uradni jezikovni svetovalnici. Tako so se, kot je bilo predvideno tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011, njune napovedi o ustanovitvi uradne jezikovne svetovalnice uresničile (prav tam: 449–456), ko je leta 2012 začela delovati Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Zanimalo me je, kaj o jezikovnem svetovanju pravi tretja, trenutno aktualna Resolucija2 o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025. Kot je bilo zapisano že v prvih dveh Resolucijah, je še naprej »treba govorke in govorce ozaveščati o pomenu in vlogi javne rabe slovenščine, pri čemer lahko aktivno sodelujejo javni mediji. Sem sodi tudi široko in hitro dostopno sprotno jezikovno svetovanje z zgledi in nedvoumnimi pojasnili, zato naj se skrb in podpora usmerjata tudi k strokovnemu kadru in institucijam, ki to zagotavljajo« (Resolucija 2021–2025). Tudi v Resoluciji je bilo s pomočjo raziskav in mnenj strokovnjakov ugotovljeno, da je jezikovno svetovanje nujno, saj z reševanjem jezikovnih dvomov pomaga pri dvigovanju jezikovne samozavesti in ugleda slovenskega jezika, nam kaže na različne možnosti rešitve, velikokrat preseže neskladja med priročniki ter jezikoslovnim raziskovalcem služi kot pomoč pri prenovitvi jezikovne norme. Zaradi vsega naštetega je tokratni cilj jezikovne politike
»vzdrževanje in optimizacija delovanja svetovalnice« (prav tam).
2.2 Vrste jezikovnega svetovanja
Obstajajo različne vrste jezikovnega svetovanja. Razporeditev glede na medij, vsebino in jezikovnokulturno smer sem povzela po B. Pahor (2019: 10–11).
2.2.1 Glede na medij
Pred in v začetkih jezikovnega kotičkarstva na Slovenskem je jezikovno svetovanje v obliki t. i.
kotičkov izhajalo večinoma v časopisih oziroma tiskanih medijih, ki so takrat veljali za najbolj učinkovit medij (Kalin Golob 1996, Zagajšek 2016: 17), za tem je jezikovno svetovanje potekalo tudi preko telefona3 ter v radijskih in televizijskih oddajah. Jezikovnega svetovanja v tiskanih medijih je danes manj, saj se je po svetovni elektronski revoluciji dejavnost v veliki meri prestavila na splet – o tem pišeta tudi Marušič in Žaucer: »V 90. letih prejšnjega stoletja
2 Podatki so pridobljeni s spletne strani http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO123# (dostop 4. 8.
2021).
3 V sodobnem jezikovnem svetovanju preko telefona poteka le postavljanje vprašanj, npr. v Jezikovnem kotičku televizijske oddaje Dobro jutro (več o tej svetovalnici v poglavju 4.1.2).
9 in še posebej po prehodu v 21. stol. se je pri nas močno razširila uporaba interneta, kar je seveda ponudilo tudi nov, zelo učinkovit in poceni medij za izvajanje jezikovnega kotičkarstva.
/…/ Zato ne preseneča, da se je v zadnjih letih pojavilo več spletnih jezikovnih kotičkov oziroma svetovalnic« (Marušič in Žaucer 2009: 449).
Iz anketne raziskave, ki jo je opravila N. Kravos leta 2004, o vrsti medija, ki je med jezikovnimi uporabniki bolj priljubljen, je razvidno, da imajo uporabniki enak odnos do vseh treh medijev svetovanja: spletnega, radijskega in televizijskega. Način, kako priti do odgovora na jezikovno vprašanje, pri uporabnikih torej ne igra glavne vloge (Kravos 2014: 77–79) – tako je ostalo vse do danes. Kljub velikemu številu spletišč in splošne dostopnosti interneta pa se strinjam, da imata radio in televizija kot množični medij za jezik še vedno zelo pomembno vlogo.
Nacionalna RTV Slovenija tako zanj skrbi posredno, v smislu kultiviranosti jezika, kot tudi neposredno, s popularizacijo jezikovne kulture. Radijske in televizijske oddaje so med drugim tudi nosilci jezikovnih novosti, saj govorci ob poslušanju in gledanju iz njih velikokrat prevzamejo kakšen izraz (Scuteri 2015: 130).
2.2.2 Glede na vsebino
M. Kalin Golob (1996: 147–151) je v svoji monografiji opredelila tri vsebinsko različne tipe jezikovnih kotičkov, ki so se izoblikovali na Slovenskem: splošni, terminološki in tendenčni.
Splošni jezikovni kotički zajemajo vprašanja vsakdanje jezikovne prakse in tako uporabnikom pomagajo pri jezikovnih zadregah. Tu so najpogostejša vprašanja v povezavi s prevzetimi besedami in pravopisom, pojavljajo pa se tudi slovnična, besedotvorna in stilistična vprašanja.
Terminološki jezikovni kotički so nastali zaradi potrebe po stiku med strokovnjaki in jezikoslovci. Namenjeni so iskanju novih ali boljših strokovnih izrazov, o katerih so nato javno razpravljali. Tendenčni jezikovni kotički so na osnovi primerov iz jezikovne prakse utemeljevali funkcijski pogled na jezik ter kritizirali puristična načela. Ukvarjali so se s političnimi in družbenimi jezikovnimi vprašanji ter na ta način tudi vrednotili slovenski jezik na vseh funkcijskih področjih.
To tipologijo je mogoče uporabiti tudi za jezikovno svetovanje, čeprav sem ob pregledu gradiva v sodobnih jezikovnih svetovalnicah ugotovila, da sta za sodobno jezikovno svetovanje aktualna le še dva vsebinska tipa svetovanja, tj. splošni in terminološki, medtem ko tendenčni kotički zaradi družbenih sprememb in hitrega širjenja informacijske tehnologije niso več prisotni v tolikšni meri, kot so bili v obdobju jezikovnih kotičkov.
10 2.2.3 Glede na jezikovnokulturno smer
Med avtorji jezikovnih kotičkov so se oblikovale tri jezikovnokulturne smeri, ki jih je opisala M. Kalin Golob (1996), o njih kot o različnih stališčih do jezika pa je povzemala tudi B. Pahor (2019: 11). Romantična smer je lahko poimenovana tudi kot puristična, saj s pretežno čustvenim utemeljevanjem teži k ohranitvi samorodne slovenščine in ne sprejema nobene kritike. Realistična smer na jezik gleda z družbenega vidika in njegov razvoj podpira na vseh funkcijskih področjih. Funkcijska smer pa k osnovni sporazumevalni vlogi jezika združuje tudi vlogo vrednote Kalin Golob (1996: 151).
Tipologijo sem prenesla tudi na sodobno jezikovno svetovanje, saj v smislu realistične smeri sodobni jezikovni svetovalci upoštevajo spreminjanje jezika s časom v družbi, funkcijsko pa želijo s svetovanjem jezikovnim uporabnikom jezik prikazati kot pomembno vrednoto.
Po F. Marušiču in R. Žaucerju (2000, 2009) pa povzemam tipologijo demokratičnosti svetovalnic. Jezikovno svetovanje sta razdelila na demokratično, kateremu sta bolj naklonjena, in nedemokratično. Demokratično svetovanje uporabniku poleg rešitve poda tudi razlago jezikovnega problema ter predstavi vse možnosti (kadar jih je več), za katere se lahko govorec odloči, vključuje pa tudi pomembnost izobraževanja jezikovnih uporabnikov in dviganje njihove jezikovne samozavesti. Nedemokratičen (preskriptivističen) pogled na jezik pa v nasprotju opozarja le na »nepravilno/pravilno«, »prav/narobe«, kar povzroča, da uporabniki ne znajo sami odločati o izbiri rešitve. Tu gre v nekaterih primerih lahko tudi za nestrpen odnos do naravnega procesa spreminjanja jezika oziroma do pojava in razumevanja jezikovne zvrstnosti (Žaucer in Marušič 2009: 450–452).
Tipologijo demokratičnosti sem uvrstila pod jezikovnokulturno smer ravno zaradi demokratičnega načina jezikovnega svetovanja, ki si prizadeva za čim bolj izobražene jezikovne uporabnike in ugled jezika samega.
11 3 Zgodovina jezikovnega svetovanja na Slovenskem
3.1 Jezikovni kotički
Kot so raziskovalci že ugotovili, je zgodovina jezikovnega svetovanja v jezikovnih kotičkih (Marušič in Žaucer 2009: 449) ali, kot je zapisala A. Povše: »jezikovni kotički so torej predhodniki jezikovnega svetovanja v današnjem pomenu besede« (Povše 2017: 2). M. Kalin Golob (1996: 44–144) je v svoji monografiji analizirala jezikovne kotičke med letoma 1901 in 1995. V nadaljevanju bom izpostavila nekaj bistvenih lastnosti.
Za začetek jezikovnega kotičkarstva velja rubrika O napakah in pravilih slovenskega pisanja iz leta 1909, v kateri je pogoste napake iz časopisa za Ljubljanski zvon pripravljal Josip Tominšek. Leta 1940 so bili jezikovni prispevki neznanega avtorja v časopisu Slovenija prvič poimenovani Jezikovni kotički, v katerih lahko zaznamo začetek prizadevanj za samostojnost slovenščine.
Po drugi svetovni vojni je postalo aktualno vprašanje srbohrvaščine. Zavest o nujnosti kultiviranja jezika je spodbudila nastanek prvega radijskega jezikovnega kotička Jezikovni pogovori, ki jih je med letoma 1946 in 1963 na ljubljanskem radiu vodil Mirko Rupel. Na jezikovne napake je Jože Zupančič opozarjal tudi v novinarski periodiki (Jezikovno sito), glavna tema prispevkov Janeza Gradišnika pa je bila kritika jezikovnih pojavov v množičnih občilih.
Leta 1969 in 1971 so na ljubljanski televiziji potekali prvi televizijski jezikovni kotički Pet minut za boljši jezik, v katerih je jezikovne napake obravnaval Tomo Korošec. Izhajal je iz predpostavke o kultiviranosti slovenskega jezika, ki ga je potrebno vedno znova negovati in skrbeti za njegov razvoj, ter nasproti načelu purizma postavil funkcijski pogled na jezik: »Skrb za jezik je po prvem načelu dokaj preprosta: za kar ni mogoče dokazati, da je čistokrvno slovenskega izvora, naj se odpravi, vrže iz jezika in nadomesti z domačim. Po drugem načelu pa pomeni skrb za jezik študij vseh funkcij, ki mu jih nalaga napredek življenja in mišljenja, ter prilagajanje in usposabljanje jezika za opravljanje teh funkcij« (Korošec 1972 v Kalin Golob 1996: 90).
Jože Toporišič je v letu 1979 o vprašanjih slovenskega jezika poljudno pisal v 24 prispevkih rubrike Pogovori o jeziku. Pozornost, ki jo je namenil govorjeni besedi, je izrazil tudi s kritiko govora radijskih in televizijskih voditeljev ter novinarjev: »Ko bi jih /novinarje/ mogli prepričati, da je jezik, in sicer tudi stavčna fonetika, za katero tu gre, družbena zadeva, ne zadeva posameznika, in da zato moramo ravnati tako, kot ravna glede govorjenja gotovo
12 kvalificirana večina, ne pa tako, kot se novinarju ravno hoče« (Toporišič 1979 v Kalin Golob 196: 109). Obravnaval je tuje izraze v slovenščini in nasprotoval srbohrvaškim sposojenkam.
3.2 Jezikovne svetovalnice
Od leta 1909, kamor sega začetek jezikovnih kotičkov, do danes je nastalo veliko »prostorov«
jezikovnega svetovanja, ki so se skozi čas pojavljali v različnih medijih in različnih oblikah.
Dosedanje raziskave so se poleg delujočih ukvarjale tudi s tistimi svetovalnicami, ki danes več ne delujejo – npr. televizijska oddaja Minute za jezik4 (2010–2012); Jezikovni kotiček5 v časopisu Delo; radijska oddaja Al' prav se reče, predvajana na Radiu Maribor med letoma 2013 in 2016; forumska svetovalnica Al' prav se piše …?;6 spletna jezikovna svetovalnica ŠUSS7 – Odgovori na jezikovna vprašanja, v okviru katere je nastalo tudi veliko jezikovnih razprav;
jezikovna svetovalnica, nastala v okviru slovensko-italijanskega projekta Jezik-Lingua, ki je potekal med letoma 2011 in 2013.
Danes najmanj jezikovnega svetovanja najdemo v časopisih oz. tiskanih medijih, nekateri avtorji pa vendarle še ustvarjajo. Tako v časopisu Primorske novice še vedno najdemo jezikovni kotiček Minuta, dve za boljši jezik8 iz leta 2008, ki ga pripravlja Jože Hočevar. Tudi Novi glas, tednik Slovencev v Italiji, ima rubriko Jezikovnica,9 v kateri jezikoslovka Vladka Tucovič Sturman odgovarja na različna jezikovna vprašanja.
Aktualno televizijsko jezikovno svetovanje poteka na nacionalni televiziji, in sicer v Jezikovnem kotičku oddaje Dobro jutro (več o tej svetovalnici v poglavju 4.1.2). Več pa je radijskih jezikovnih kotičkov, npr. petkova rubrika Jezikanje na Valu 202 (več o tej svetovalnici v poglavju 4.1.1); Jezikovni pogovori10 na programu Ars Radia Slovenija, ki raziskuje različna področja v povezavi z jezikom; Kotiček za jeziček11 je izobraževalna rubrika Radia Koper, v kateri študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika;
4 Nekatere oddaje so dostopne v spletnem arhivu Televizije Slovenije: https://4d.rtvslo.si/arhiv/ (dostop 25. 8.
2021).
5 Sedemnajst kotičkov (2011–2012) je dostopnih na spletni stani časopisa (Velišček 2020: 5):
https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/jezikovni-koticek.html (dostop 8. 8. 2021).
6 Moderatorka foruma je lektorica Nataša Purkat, nekaj tem si je mogoče ogledati na spletni stani https://forum5.over.net/viewtopic.php?t=7892139 (dostop 9. 8. 2021).
7 Spletna stran svetovalnice: http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/ (dostop 25. 8. 2021).
8 Vsebine so naročnikom dostopne tudi na spletni strani https://www.primorske.si/2018/01/12/minuta-dve-za-
boljsi-jezik (dostop 8. 8. 2021).
9 Vsebine so dostopne na spletni strani https://www.noviglas.eu/rubrike/jezikovnica/ (dostop 9. 8. 2021).
10 Vsebine so dostopne na spletni stani https://ars.rtvslo.si/jezikovni-pogovori/ (dostop 9.8. 2021).
11 Vsebine so dostopne na spletni strani https://www.rtvslo.si/radio/oddaja/koticekzajezicek/173250588 (dostop 9. 8. 2021).
13 Jezik na vrtiljaku12 pa je rubrika Radia Maribor, ki pojasnjuje pravopisne zadrege, opozarja na napake, nam kaže smernice za boljši jezik in obnavlja naše jezikovno znanje.
Sodobni kotički jezikovnega svetovanja imajo torej s svojo poljudnostrokovno tematiko besedil možnost objave v različnih medijih, kar pomeni, da je jezikovno svetovanje na voljo vsakemu govorcu slovenščine oziroma uporabniku medijev (Žaucer in Marušič 2009 v Zagajšek 2016:
18). Še posebej na spletu se je v zadnjih letih pojavilo vse več spletnih strani z jezikovnim svetovanjem, kjer lahko izbiramo tako med uradnimi kot tudi neuradnimi jezikovnimi svetovalnicami. Največja institucionalizirana spletna jezikovna svetovalnica pri nas je Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, delujoča od leta 2012. Od leta 2014 uredniški odbor svetovalnice sestavljajo Helena Dobrovoljc, Nataša Gliha Komac, Alenka Jelovšek, Mija Michelizza, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak in Peter Weiss. Na jezikovna vprašanja odgovarjajo raziskovalci z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vprašanja in odgovori so razvrščeni po tematskih področjih in jih najdemo na spletni strani13 svetovalnice, od leta 2014 pa jih lahko poiščemo tudi prek slovarskega portala Fran.14 Kategorizacija jezikovnih vprašanj (npr. besedotvorje, glasoslovje, leksika, oblikoslovje, pravopis) je zelo pomembna novost jezikovnega svetovanja, saj tako uporabniki na najlažji način najdejo rešitev za jezikovno zadrego, ki so jo strokovnjaki morda že obravnavali. Do decembra 2019 je bilo na spletišču svetovalnice objavljenih 2520 vprašanj in odgovorov (Dobrovoljc, Lengar Verovnik idr. 2020: 15), do danes pa so svetovalci odgovorili že na 305415 vprašanj jezikovnih uporabnikov. V letu 2020 je Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU izdal tudi monografijo Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz jezikovne svetovalnice,16 v kateri so zbrane nekatere jezikovne zadrege devetih področij različnih jezikovnih ravnin. V sklopu inštituta deluje tudi terminološka17 svetovalnica, kjer so zbrani odgovori na terminološka vprašanja.
Spletno jezikovno svetovanje poteka tudi na spletni strani prevajalskega podjetja Leemeta,18 kamor v obliki bloga objavljajo praktične in hudomušne nasvete za učinkovito rabo jezika, ter v rubriki Jezikovni spletovalec portala MMC (več o tej svetovalnici v poglavju 4.1.4). V obliki
12Vsebine dostopne na spletni strani https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezik%20na%20vrtiljaku (dostop 9. 8. 2021).
13 Prim. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/categories (dostop 9. 8. 2021).
14 Prim. https://fran.si/ (dostop 18. 8. 2021).
15 Podatek pridobljen na spletni strani https://fran.si/iskanje?View=1&Query=* (dostop 2. 9. 2021).
16 Prim. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/kje-pa-vas-jezik-zuli#v (dostop 9. 8. 2021).
17 Prim. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje#v (dostop 9. 8. 2021).
18 Prim. https://www.leemeta.si/blog (dostop 9. 8. 2021).
14 bloga na spletni strani Lektorična19 svetuje tudi lektorica Nataša Purkat (Velišček 2020: 7), arhiv Jezikovnih pogovorov20 lektorjev pa je dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije.
3.2.1 Funkcije jezikovnih svetovalnic
O pomenu in glavnih nalogah jezikovnih svetovalnic, o čemer sta pisala F. Marušič in R. Žaucer (2000, 2009), je strnila tudi A. Velišček: »Glavna naloga jezikovnih svetovalnic je izobraževanje jezikovnih uporabnikov /…/ Ko avtorji svetujejo, ljudi ne le izobražujejo, pač pa jim tudi dvigajo jezikovno samozavest in krepijo njihovo samostojnost pri uporabi jezika«
(Velišček 2020: 8). Dvig jezikovne samozavesti in tudi ugled jezika samega bi po mnenju strokovnjakov morala biti tudi med bistvenimi cilji naše jezikovne politike, zato je način svetovanja še kako pomemben (Marušič in Žaucer 2009: 450–455).
4 Analiza izbranih jezikovnih svetovanj različnih medijev
Analiza temelji na besedilu, zapisanem ob poslušanju radijske in televizijske oddaje ter na povzetih prispevkih s spleta, v katerih sem skušala zajeti glavne značilnosti svetovalčevega pojasnjevanja posamezne jezikovne zadrege.
4.1 Jezikovne svetovalnice različnih medijev
V nadaljevanju sem si izbrala in opisala štiri aktualne svetovalnice, katerih jezikovna svetovanja bom natančneje analizirala. Kriterij izbire so bile danes delujoče jezikovne svetovalnice z enako tematiko svetovanja v različnih medijih.
4.1.1 Radijska svetovalnica Jezikanje
Jezikanje je radijska rubrika21 na Valu 202, drugem programu Radia Slovenija, v kateri se kot jezikovni svetovalci izmenjujejo različni lektorji, prevajalci in jezikoslovci. V pogovoru z radijskima voditeljema Uršulo Zaletelj in Tadejem Košmrljem se dotikajo različnih jezikovnih zadreg, jezikovnih posebnosti, primerov izstopajoče rabe jezika, ki jih velikokrat najdejo tudi na spletu in socialnih omrežjih, ter razširjenih jezikovnih napak. Pred razpravo večkrat naredijo
19 Prim. https://www.lektoricna.si/lektoricna-pise/ (dostop 9. 8. 2021).
20 Prim. https://www.lektorsko-drustvo.si/jezikovni-pogovori (dostop 9. 8. 2021).
21 Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 iztočnico rubrika v podpomenu drugega pomena razloži z besedami
'stalna radijska oddaja s specializirano vsebino' (SSKJ2 2014), kar pomeni, da se pojem rubrika pomensko širi iz časopisa tudi v druge medije.
15 tudi kratko ulično anketo, v kateri naključne govorce povprašajo o določenem jezikovnem vprašanju, nato pa strokovnjaki podajo natančnejšo razlago in tako presodijo o pravilnih in nepravilnih odgovorih. Do danes je bilo predvajanih že 186 oddaj.22 Posamezna oddaja traja okrog petnajst minut, poletna rubrika pa okrog štiri minute.
4.1.2 Televizijska svetovalnica Jezikovni kotiček
Jezikovni kotiček je vključen v razvedrilni program priljubljene televizijske oddaje Dobro jutro, ki jo predvajajo na RTVSLO1. Voditeljica Mojca Mavec se z različnimi jezikoslovci in lektorji pogovarja o izbranih temah, gledalcem pa je omogočeno, da vprašanja zastavijo preko telefonskega klica med jezikovnim svetovanjem ali pa jih pošljejo po elektronski pošti in so lahko uporabljena tudi za temo naslednjega kotička. Posnetki oddaj so dostopni v spletnem arhivu RTV4D. V zadnjih dveh letih je bilo objavljenih 29 rubrik Jezikovnega kotička,23 ki trajajo od šest do dvaindvajset minut.
4.1.3 Časopisna svetovalnica Jezikovnica
Rubrika Jezikovnica izhaja v tedniku Novi glas, časopisu Slovencev v Italiji. Na vprašanja bralcev, ki jih svetovalki lahko pošljejo preko elektronskega naslova, odgovarja jezikoslovka Vladka Tucovič Sturman. Do danes je izšlo že 114 rubrik različnih jezikovnih zadreg.24 4.1.4 Spletna svetovalnica Jezikovni spletovalec
Jezikovni spletovalec je spletna jezikovna svetovalnica MMC-ja, ki z vmesnim premorom deluje od leta 2016. Vsebine Jezikovnega spletovalca skupaj s soavtorji pripravlja Andrej Salobir iz podjetja Leemeta. Teme člankov izbirajo na podlagi komentarjev in vprašanj s strani bralcev, naročnikov in prevajalcev, poleg teorije, ki jo za prispevke črpajo iz normativnih priročnikov, pa upoštevajo tudi praktično rabo. Komentarji pod objavljenimi članki dokazujejo, da so bralci z iskanjem in ponujanjem svojih rešitev aktivno vpleteni, pri tem pa tudi bogatijo svoje znanje. Novost druge sezone Jezikovnega spletovalca, iz leta 2018, je kviz, s katerim bralci preverjajo svoje znanje, postavljajo vprašanja ali pa le na kaj opozorijo. Kot zanimivost
22 Posnetki oddaj so dostopni na spletni strani https://val202.rtvslo.si/jezikanje/ (dostop 22. 8. 2021).
23 Jezikovni kotički so dostopni na spletni strani https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni%20koti%C4%8Dek (dostop
8. 8. 2021).
24 Arhiv prispevkov je dostopen na spletni strani https://www.noviglas.eu/rubrike/jezikovnica/ (dostop 16. 8.
2021).
16 naj pojasnim še ime svetovalnice – A. Salobir je v intervjuju25 pojasnil, da so z inovativno skovanko »spletovalec« avtorji rubrike pri ljudeh želeli doseči čustveno noto in v njih vzbuditi pozornost. Do danes je bilo objavljenih 105 prispevkov Jezikovnega spletovalca.26
4.2 Opis izbranih kriterijev analize
Analiza temelji na izbiri kriterijev, ki jih je Kravos (2014) uporabila v svoji raziskavi, v kateri je primerjalno ovrednotila svetovanje posameznih jezikovnih svetovalnic. Ti kriteriji (demokratičnost in način razlage, obhodna možnost ter vsebina jezikovnega svetovanja) so povzeti po jezikoslovnih razpravah in se mi zdijo uporabni tudi za mojo raziskavo, saj mi najbolj ustrezajo za primerjavo jezikovnih svetovalnic različnih medijev.
4.2.1 Demokratičnost
Kriterij demokratičnosti je merilo, pri katerem se svetuje s »prav/narobe«, kar je značilno tudi za predpisovalnost27 v jeziku. Kriterij je povzet po člankih Marušiča in Žaucerja (2000, 2011) ter Žaucerja in Marušiča (2009). Kravosova se pri kriteriju demokratičnosti v odgovorih osredotoča na pogostnost izrazov »prav« in »narobe«, na podlagi teh izrazov pa s kriterijem funkcionalnosti odgovorov preverja prisotnost razlage (Kravos 2014: 19). V svojem diplomskem delu bom ta dva kriterija združila v kriterij demokratičnosti in mu pridružila še način razlage, saj je po Žaucerju in Marušiču glavna značilnost demokratičnega svetovanja prav to, »da ne poda le osamljenega odgovora, temveč spraševalcu predvsem poda razlago za obstoj nekega jezikovnega elementa in argumente za in proti njegovi uporabi /…/ Pomembno je uzaveščanje, kaj v jeziku »prav/narobe« sploh pomeni oziroma kaj je strukturno jezikovno pravilo« (Žaucer in Marušič 2009: 450). Merilo demokratičnosti v analizi svetovanja bo torej prisotnost razlage ob trditvah, da je problematizirani jezikovni pojav »pravilen« oz.
»nepravilen/napačen«, pri načinu razlage pa me bo, kot je tudi N. Kravos (2014: 25), zanimalo,
25 Intervju o drugi sezoni Jezikovnega svetovalca je dostopen na spletni strani:
https://www.rtvslo.si/mmcanaliza/vraca-se-jezikovni-spletovalec-kaksne-jezikovne-zagate-bo-reseval/467599 (dostop 26. 8. 2021).
26 Prispevki so dostopni na spletni strani https://www.rtvslo.si/kultura/jezikovni-spletovalec (dostop 8. 8. 2021).
27 O dihotomiji predpisovalnosti in utemeljevalnosti (opisovalnosti) v normativistiki so pisale tudi T. Lengar Verovnik (2004) ter H. Dobrovoljc, T. Lengar Verovnik in A. Bizjak Končar (2018). Demokratično jezikovno svetovanje torej povezujem z opisovalnostjo v jeziku (informiranje uporabnikov o jezikovnih pojavih), nedemokratično jezikovno svetovanje pa s predpisovalnostjo v jeziku (vrednotenje jezikovnih pojavov s »prav«
in »narobe«).
17 kakšen pristop ima svetovalec do pojasnjevanja odgovora in kako so ti sestavljeni. Pozorna bom na to, ali svoje trditve utemeljuje (koliko ozadja tematike nam sploh pove, ali ponazarja s primeri) ali upošteva jezikovno intuicijo govorcev in jih o jeziku tudi izobražuje.
Že v F. Marušič in R. Žaucer (2000: 276) sta izpostavila pomembnost izobraževanja uporabnikov v svetovalnicah in posledično tudi spodbujanje njihove jezikovne samozavesti.
Menim, da lahko to dvoje dosežemo prav z demokratičnim svetovanjem, saj, kot sta dejala že R. Žaucer in F. Marušič (2009: 450), lahko z enoznačnim odgovarjanjem v govorcih vzbujamo občutek, »da je jezik za običajnega govorca tako neobvladljiv, da v jezikovnih zadevah nujno potrebuje pomoč nekoga, ki mu pove, kaj je prav in kaj ne. Govorce tako vzgajamo v vedno bolj nesamozavestne in boječe uporabnike, ki jezikovno svetovanje ne le potrebujejo, temveč so od njega pravzaprav odvisni« (prav tam).
4.2.2 Obhodna možnost
Kriterij obhodne možnosti govori o načinu presoje, ki nam ponuja tretjo možnost odgovora.
Prav tako ga je že uporabila N. Kravos (2014) in je povzet po R. Žaucerju in F. Marušiču (2009).
Avtorja obhodno možnost v prispevku prikažeta na konkretnem primeru iz svetovalnice, tak pristop pa opišeta tako: »namesto izbire med možnostma, po katerih sprašuje spraševalec, mu odgovarjalec ponudi tretjo možnost /…/ Ponujanje obhodne možnosti – vendar vedno s hkratno razlago izvirnih možnosti – se zdi smiselno, če spraševalec neposrednejšo možnost eksplicitno zavrača, češ da se mu ne zdi ustrezna, ali pa kot dodatna možnost ob bok razlagi izbire med prvima možnostma« (Žaucer in Marušič 2009: 451).
4.2.3 Vsebina jezikovnega svetovanja
Kriterij vsebine jezikovnega svetovanja se v glavnem osredotoča na sklicevanje jezikovnih svetovalcev na priročnike ter upoštevanje tistega, kar je v priročnih na sploh. O tem, ali svetovalci upoštevajo kot edino merilo tisto, kar je zapisano v priročnikih, ter o dopuščanju tudi drugih različic, je N. Kravos (2014) pisala v kriteriju slovnična pravilnost (prim. Kalin Golob 1996, Verovnik 2012 ter Marušič in Žaucer 2000). Pri kriteriju vsebine me je zanimalo tudi, ali je v svetovanju prisotno kakšno odstopanje od napovedane teme, ter to, ali je vsebina predvidena vnaprej ali nastaja sproti.
18
4.3 Povratni svojilni zaimki v jezikovnih svetovalnicah različnih medijev
Za analizo sem izbrala jezikovno zadrego povratnih svojilnih zaimkov, saj se ta tematika pojavlja v jezikovnih svetovalnicah vseh štirih medijev in mi tako omogoča ustrezno primerjavo. Zanimalo me je, kako svetujejo v časopisu, na radiu, televiziji in spletu. V analizi sem bila posebej pozorna na demokratičnost svetovanja ter na sklicevanje na normativne priročnike, kar se dotika vsebine svetovanja. Vsebini radijskega in televizijskega jezikovnega svetovanja sem povzela in zapisala ob poslušanju, časopisno in spletno jezikovno svetovanje pa povzela iz na spletu objavljenih prispevkov. V povzetih jezikovnih svetovanjih sem skušala zajeti čim več za analizo ključnih podatkov in lastnosti jezikovnih svetovanj. Na koncu sem rezultate analize primerjala še z odgovori v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
4.3.1 Jezikanje
O izbranem jezikovnem dvomu sta radijska voditelja govorila z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman, in sicer o rabi povratnih svojilnih zaimkov.28 Temo sta napovedala voditelja ter razložila, od kod ideja za temo jezikovne zadrege – lektorica je na radio namreč poslala nazorno okrožnico z vsebino pravilne rabe osebnih svojilnih in povratnih svojilnih zaimkov. Pred razpravo o pravilni rabi so opravili ulično raziskavo, kjer so naključnim govorcem postavili vprašanje, kako je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik. Anketiranci so odgovarjali različno, npr.:
''Jaz bi rekel svoj, ne bi ga vikal.''
''V vaš, ker rečeš ugriznite se, govoriš za drugega.'' ''Bolj prav se sliši v svoj. Je prav?''
Po podanih različnih odgovorih jezikovnih uporabnikov je lektorica podala še strokovno razlago. »Osebni svojilni zaimki izražajo lastnino ali pripadnost glagolski osebi. Ali povedano preprosto: z njimi poimenujemo, čigavo je kaj (npr.: to je moj avto; njihov nastop je bil prepričljiv; njen najljubši predmet je slovenščina). V primerjavi z osebnimi svojilnimi zaimki pa povratni svojilni zaimek (to je svoj) poudarja lastnino osebka, npr. dam ti svoj denar (torej:
kdo ali kaj – jaz dam tebi svoj denar, narobe je moj denar)« (Grčman posnetek 2021). Voditelja
28 Povratni svojilni zaimki v radijski rubriki Jezikanje: https://val202.rtvslo.si/2021/05/jezikanje-povratni-
svojilni-zaimki/ (dostop 26. 8. 2021). Posnetek z dne 28. 5. 2021 je dolg 13 minut.
19 sta nato izpostavila problem vikanja in zaimka vaš, npr. imejte več v vašem žepu z oglasnih panojev, kar sta označila za napačno – pravilno bi namreč bilo imejte več v svojem žepu.
Lektorica je pojasnila, da, »če želimo človeka nagovoriti ali vikati, pri tem ne smemo uporabiti zaimka vaš, saj že s povedkom v prvi osebi množine nakažemo na to neko vikanje, spoštljivost, npr. Pripravite svojo kartico; Odprite (svojo) knjigo« (Grčman: 2021). Lektorica na podlagi primerov pojasnjuje, da lahko zaimek svoj velikokrat deluje poudarjalno.
Na ulici so govorce povprašali še, kateri je pravilni stavek: Prisluhnite svoji najljubši oddaji Jezikanje ali Prisluhnite vaši najljubši oddaji Jezikanje. Voditeljica je nato povedala pravilni zaimek – tisti z zaimkom svoj.
Lektorica je omenila različne razloge za napačno rabo, kot so nepoznavanje pravil, želja po poudarjanju naslavljanja ljudi in prevelika pozornost na samo vsebino pri spontanem govoru.
»Takih primerov je sicer kar nekaj, recimo: pripravite vašo kartico, vzemite vaše izdelke, sedite za vašo mizo, odprite vašo knjigo. V vseh teh primerih je seveda pravilno svojo, lahko se pa preprosto izognemo vsem tem zaimkom in rečemo: pripravite kartico, vzemite izdelke, sedite za mizo, odprite knjigo« (Grčman 2021).
Včasih pa se z izpustom zaimka sporočilo spremeni, zato je pomembno, da vemo, kaj sploh želimo sporočiti:
Dosegel je prvi gol na tekmi.
Dosegel je svoj prvi gol na tekmi.
Zaradi neustrezne rabe zaimka se lahko spremeni tudi pomen:
V velikih težavah se je znašel zaradi svojih rasističnih težav.
V velikih težavah se je znašel zaradi njegovih rasističnih težav.
K voditeljevi trditvi, da ima neustrezna raba zaimka posledice tudi v vsakodnevni komunikaciji, je lektorica dodala, da je pri izbiri zaimka potrebno upoštevati nedvoumno izražanje, kar pomeni, da stavek pomensko ne dopušča napačne interpretacije, npr.:
Sporočilo je poslal svoji ženi.
Sporočilo je poslal njegovi ženi.
20 V nadaljevanju je lektorica pojasnila, da lahko namesto povratnega svojilnega zaimka uporabimo osebni svojilni zaimek, kadar želimo izraziti kolektivno svojino oziroma posest ali pripadnost. Besedilo v tem primeru še vedno ostane pomensko razumljivo:
Z našimi kamerami smo obiskali kar nekaj cepilnih mest.
Poslovili smo se od našega dedka.
Podprimo naše otroke.
Varujmo naše okolje.
»Zadnja leta so zelo popularni tudi podkasti in ko voditelji oddaj nagovarjajo poslušalce, rečejo: oddajo boste kmalu našli tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Pravilno bi bilo: v svoji aplikaciji, lahko pa se temu izognemo in rečemo, da bo oddaja kmalu v podkastu« (Grčman 2021).
4.3.1.1 Analiza radijskega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih
V jezikovnem svetovanju radijske oddaje Jezikanje se besedi »pravilno« in »napačno« v smislu presojanja o pravilnosti posameznih primerov pojavita devetkrat, od tega sta štirikrat besedi
»pravilno« oziroma »napačno« uporabila voditelja. Vse izbire pravilnosti oz. napačnosti primerov so bile s strani lektorice predhodno ali naknadno teoretično razložene, zato je način jezikovnega svetovanja v Jezikanju demokratični. Voditelja sta v uvodu oddaje postavila vprašanje (kako je pravilno: ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik), na podlagi katerega je bila narejena tudi kratka ulična anketa. Tako je že na začetku upoštevana jezikovna intuicija govorcev, saj so v jezikovno vprašanje aktivno vključeni. Lektorica je nato skušala čim bolj natančno prikazati ozadje jezikovne zadrege. Razlago je podkrepila tudi z več
»napačnimi« in »pravilnimi »primeri ter tako poslušalce o jezikovni zadregi tudi izobraževala.
Pri razlagi sta sodelovala tudi voditelja, povzemala bistva lektoričine razlage in dajala svoje primere. Način razlage bi torej opisala kot pojasnjevanje pravil rabe osebnih svojilnih in povratnih svojilnih zaimkov ob primerih skozi dialog radijskih voditeljev in lektorice.
Kot sem pričakovala, obhodna možnost, ki bi v izogib razlagi ponujala tretjo možnost, pri obravnavanem jezikovnem pojavu ne pride v poštev, saj možnosti za izbiro ni. Izpostavila pa bi del svetovanja, ki ga morda lahko poimenujem kot dodatno možnost, saj nam lektorica vseeno ponuja neko možnost, in sicer izpust zaimka, kar pa tudi razloži (zaimku se lahko izognemo v primerih, kadar pomen ostane enak).
21
Slika 1: Grafični prikaz primerov televizijskega jezikovnega svetovanja
Temo jezikovne zadrege, katere ideja izvira iz jezikovnih vprašanj na samem radiu, sta na začetku s primeri napovedala voditelja. Iz tega sklepam, da je bila vsebina jezikovnega svetovanja vnaprej pripravljena. Oddaja Jezikanje ima zelo zanimiv napovednik, ki poleg dveh kratkih uličnih anket, vključenih v svetovanje, poslušalce dodatno pritegne k poslušanju jezikovne oddaje. Odstopanj vsebine jezikovnega svetovanja od napovedane teme nisem opazila, lektorica pa se v svetovanju ne sklicuje na noben osnovni normativni priročnik (Slovenska slovnica, Slovenski pravopis, Slovar slovenskega knjižnega jezika) niti na kateri koli drug jezikoslovni vir.
4.3.2 Jezikovni kotiček
Voditeljica Mojca Mavec je v Jezikovnem kotičku o svojilnih zaimkih29 govorila z lektorico Kristino M. Pučnik. Na začetku je voditeljica gledalcem postavila vprašanje (kako je pravilno:
svojega očeta nisem videla že več mesecev ali mojega očeta nisem videla že več mesecev), predstavila temo Jezikovnega kotička ter jih pozvala, naj pokličejo, če imajo tudi sami kakšno vprašanje glede svojilnih zaimkov.
V pogovoru o jezikovni zadregi je lektorica pojasnila, kako v slovenskem jeziku sploh izražamo svojino – s tvorjenjem pridevniške besede tako, da besedam dodajamo končnice (-ov, -ev, pri ženskah -in). Opozorila je, da moramo biti pri izražanju svojine pri imenih posebej pozorni na večbesedna imena, pri katerih si pomagamo z rodilnikom in pregibamo končnici obeh sestavin.
V pogovornem jeziku si lahko pomagamo tudi s predlogom.
29 Povratni svojilni zaimki v televizijskem Jezikovnem kotičku: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174767222
(dostop 12. 8. 2021). Posnetek z dne 9. 4. 2021 je dolg slabih 11 minut.
22
Slika 2: Grafični prikaz primerov televizijskega jezikovnega svetovanja
Kot opombo lektorica dodaja, da rodilniška svojina komu morda vzbuja pomisleke zaradi sorodnosti v tujih jezikih, ki svojino tvorijo na enak način, vendar je tudi Prešeren v Vrbi zapisal hiša mojega očeta in ne očetova hiša.
Med pogovorom je klicala gledalka, ki sicer ni imela vprašanja, vezanega na temo svojilnih zaimkov. Zmotil jo je namreč vrstni red: je bolj prav moj balkon je lahko vrt ali moj vrt je lahko balkon. Lektorica obrazloži, da gre le za inovativno prenovitev, ki je hotela spominjati na naslov knjige Moj dežnik je lahko balon (zvočna bližina besed balon in balkon).
Voditeljica in lektorica sta nato prešli k svojilnim zaimkom, kjer sta poudarili problematiko rabe povratnega svojilnega zaimka. Lektorica je pojasnila, da, kadar se svojilni zaimek nanaša na osebek, torej na tistega, ki govori v prvi osebi, uporabimo povratni svojilni zaimek.
Jan je pozabil svoj telefon.
Jan je pozabil njegov telefon.
V zgoraj navedenih primerih gre za veliko pomensko razliko, ki je v vsakodnevni komunikaciji včasih niti ne čutimo. Če zaimka v tem primeru sploh ne bi uporabili, bi bilo logično, da je pozabil svoj telefon, ne telefon od koga drugega.
Lektorica je pojasnila, da lahko zaimek v nekaterih primerih tudi izpustimo (Vabiva vas na (najino) poročno slavje). Opozorila je še na drugo rabo povratnega svojilnega zaimka, npr.
pojavitev povratnega svojilnega zaimka v stalnih besednih zvezah. Primer: Gradivo pospravite na svoje mesto. Pomen povratnega svojilnega zaimka je v tem primeru 'na pravo mesto'. Izjema v rabi pa se nanaša na primere, pri katerih gre za pluralno svojino. Opozorila je tudi na rabo
23 zaimkov v medijih in oglaševalski industriji, kjer kljub temu, da je slovnično pravilno in logično: Navijamo za svoje športnike, pogosto srečamo rabo z zaimkom naš.
4.3.2.1 Analiza televizijskega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih V jezikovnem pogovoru o povratnih svojilnih zaimkih se oblike besed »prav« in »narobe«
pojavijo trikrat – lektorica v pojasnjevanju besedo »pravilno« uporabi le enkrat. Zopet je način svetovanja demokratičen, saj ob pravilnih in napačnih primerih rabe lektorica izbiro tudi utemelji z obširno razlago. V primerjavi s svetovanjem radijske oddaje Jezikanje je tu ozadje problema predstavljeno še v širšem kontekstu, saj se lektorica na začetku najprej loti vprašanja, kako v slovenskem jeziku sploh izražamo svojino. Na sistematičen način nato preide k svojilnim zaimkom ter nazadnje še k povratnim svojilnim zaimkom. V svetovanju se prepletajo razlaga in mnogi primeri, na podlagi katerih z voditeljico opozorita na pravila rabe povratnega svojilnega zaimka, dotakneta pa se tudi rabe povratnega svojilnega zaimka v stalnih zvezah in izjeme pluralne svojine. Voditeljica pogovor vodi s postavljanjem vprašanj, dodajanjem komentarjev in primerov iz vsakdanje rabe. Gledalce v svetovanje o jezikovni zadregi vključita tako, da jih voditeljica že na začetku povabi, naj v primeru vprašanja o aktualni temi pokličejo po telefonu.
Obhodne možnosti ni oziroma se zopet pojavi le v obliki dodatne možnosti, ko na podlagi primera (Vabiva vas na (najino) poročno slavje) lektorica predlaga, da lahko zaimek tudi izpustimo.
Temo jezikovne zadrege z vprašanjem na začetku zopet naznani voditeljica, nato pa v pogovoru skupaj z lektorico, ki podaja strokovno razlago, tvorita odgovor. Na podlagi voditeljičinega usmerjanja s podvprašanji in komentarji lahko sklepam, da je tudi tukaj vsebina jezikovnega svetovanja predvidena vnaprej. Odstopanje vsebine od napovedane teme pa sem opazila le pri klicu gledalke, katere vprašanje se ni navezovalo na obravnavane svojilne in povratne svojilne zaimke, kar je v tovrstnih oddajah kar praksa. Lektorica se v odgovoru ne sklicuje niti ne omenja nobenega priročnika ali katerega drugega jezikoslovnega vira.
Jezikovno svetovanje v Jezikovnem kotičku vsebuje tudi grafično ponazoritev jezikovnega pojava s primeri, prikazanimi na zaslonu v ozadju televizijske oddaje, kar gledalcem olajša predstavo jezikovne zadrege in jih tako dodatno pritegne.
24 4.3.3 Jezikovnica
Pri časopisnem jezikovnem svetovanju je v Jezikovnici o rabi povratnega svojilnega zaimka30 pisala jezikoslovka Vladka Tucovič Sturman. Za začetek je podala nekaj primerov:
»Ukrepali bomo, da zagotovimo vašo in našo varnost. Če želite glasovati za vašega kandidata, nam čim prej pošljite vaš glas. Preživite dan v družbi vašega radia. Kakšni se vam zdijo navedeni primeri? Vas v teh povedih zmoti kakšna beseda ali se vam zdi vse prav? Ali mogoče ne razumete, kaj vam je govorec/pisec teh besed želel sporočiti?« (Tucovič 2018).
Jezikoslovka ugotavlja, da se med rojenimi govorci vedno bolj izgublja občutek za razlikovanje med običajnim osebnim zaimkom (moj, tvoj, njegov, njihov, vaš) in povratnim svojilnim zaimkom (svoj). To pa sicer ne otežuje sporazumevanja, saj kljub slovnični napaki razumemo namen sporočila. Razloži, kaj je v zgoraj navedenih povedih sploh narobe.
»V prvi povedi je napačen drugi zaimek, pravilno bi bilo takole: Ukrepali bomo, da zagotovimo vašo in svojo varnost. Vprašali boste, zakaj je narobe našo, če pa je narejena po vzorcu vašo.
Ravno v tem je kleč. Zaimek se mora ravnati po osebku, torej: mi bomo ukrepali, da zagotovimo vašo in svojo varnost, vi boste pa morali zagotoviti svojo in našo varnost. /…/ Pa v drugih dveh primerih? Pravilno je: Če želite glasovati za svojega kandidata, nam čim prej pošljite svoj glas.
Preživite dan v družbi svojega radia« (Tucovič 2018). Opozorila je še na ujemanje osebka pri prvem primeru ter na to, da ima raba svojilnega zaimka vaš večji vpliv na tistega, ki ga ogovorimo, saj se mu zdi, da je bolj spoštovan.
Jezikoslovka je podala še nekaj primerov: V svoji mladosti je bil pisatelj. Gozdarska pot je svoje ime dobila po gozdarjih. Mlin je v preteklosti zamenjal kar nekaj lastnikov. Dodala je, da je raba povratnega svojilnega zaimka tu pravilna, saj bi bilo narobe, če bi zapisali npr. V njegovi mladosti je bil pisatelj. Pravi pa še, da raba svojilnega zaimka v bistvu sploh ni nujna. »Sicer pravilni povratni svojilni zaimki so odveč, bolje je povedi zapisati brez njih: V mladosti je bil pisatelj. (V čigavi mladosti, če ne svoji?!) Gozdarska pot je ime dobila po gozdarjih. (Čigavo ime, če ne svoje?!)« (Tucovič 2018).
Za konec prispevka jezikoslovka dodaja še, da je včasih »treba samo prisluhniti svojemu jezikovnemu občutku in mu zaupati, pa boste videli, da se boste odločili ustrezno« (prav tam).
30Povratni svojilni zaimki v časopisni Jezikovnici: https://www.noviglas.eu/jezikovnica-35/ (dostop 11. 8.
2021). Prispevek z dne 10. 3. 2018.
25 4.3.3.1 Analiza časopisnega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih V povzetem jezikovnem svetovanju iz Jezikovnice se besedi »prav« in »narobe« v njunih različicah pojavita devetkrat, torej v enakem številu kot pri radijskem jezikovnem svetovanju.
Časopisno svetovanje bi v primerjavi z radijskim svetovanjem vseeno označila kot delno demokratično, saj izbire v smislu presojanja o pravilnosti rabe zaimkov v posameznih primerih ne utemeljuje dovolj natančno in široko, da bi s tem lahko bralce tudi izobraževala. Jezikoslovka na začetku poda nekaj primerov in opozori na svoja opažanja pri rabi povratnega svojilnega zaimka v vsakdanji rabi, nato pa s kratko razlago (npr. zaimek se mora ravnati po osebku) razloži napačnost navedenih primerov. Pojasni vpliv zaimka vaš na ogovorjenega ter kot (nujno) možnost poda izpust povratnega svojilnega zaimka, pri tem pa ne pojasni, kdaj se temu lahko izognemo. Ozadje problema ni široko teoretično predstavljeno, je pa navedenih veliko primerov pravilne in napačne rabe zaimkov. Jezikovna intuicija govorcev oziroma bralcev ni le upoštevana, ampak svetovalec celo usmerja nanjo, kar je razvidno iz zaključka jezikovnega svetovanja.
Obhodna možnost se v odgovoru spet pojavi v obliki dodatne možnosti, ko jezikoslovka na primerih pojasnjuje, da je raba povratnega svojilnega zaimka sicer pravilna, vendar je bolje povedi zapisati brez njih (npr. V (svoji) mladosti je bil pisatelj).
Jezikoslovka svetovanja ne začne z napovedjo teme jezikovne zadrege, ampak z naštevanjem primerov in nato po njihovi pravilnosti povpraša bralce. Vsebina časopisnega svetovanja se nanaša na napovedano temo in je predvidena vnaprej, kar je logično zaradi mesta objave – časopis. Jezikoslovka se pri svetovanju ne sklicuje na jezikovne priročnike niti ne omenja nobenega drugega jezikoslovnega vira.
4.3.4 Jezikovni spletovalec
O eni izmed težjih zagat slovenskega jezika, povratnih svojilnih zaimkih,31 je v spletni jezikovni svetovalnici pisala Ana Rotovnik Omerzu, profesorica slovenskega jezika in sociologije.
Pred vstopom v letalo pokažite vašo/svojo kartico.
Podpiramo naše/svoje košarkarje.
31 Povratni svojilni zaimki v spletnem Jezikovnem spletovalcu: https://www.rtvslo.si/kultura/jezikovni- spletovalec/pet-preprostih-pravil-povratni-svojilni-zaimek/575632 (dostop 11. 8. 2021). Prispevek z dne 7. 4.
2021.
26
Slika 3: Grafični prikaz razlage in primerov spletnega jezikovnega svetovanja
Vabim te na praznovanje mojega/svojega rojstnega dne.
Ta lep rdeč avto je moj/svoj.
(Ne)pravilna raba povratnega svojilnega zaimka lahko bistveno spremeni pomen povedi, kar vidimo že v naslednjem primeru: Matic je na kosilo povabil njegovo ženo. Tu ne moremo trditi, da je žena Matičeva, saj je lahko npr. tudi bratova, sosedova.
Ob podanih primerih je avtorica prispevka razložila razliko med osebnimi svojilnimi in povratnimi svojilnimi zaimki, kar je tudi grafično ponazorila:
Avtorica je nadaljevala, da lahko povratni svojilni zaimek uporabimo tudi v pomenu 'pravi, primeren, poseben', vendar ga moramo v takih primerih razumeti preneseno, npr.: Končno je vse na svojem mestu. Ta je svoje vrste človek. Z izbiro svojilnega zaimka pa lahko tudi spremenimo pomen povedi, zato je pomembno, da ga izberemo glede na to, kaj želimo sporočiti. Primera:
Janja mi je prijazno posodila svoje zapiske.
Janja mi je prijazno posodila njene zapiske.
Razlika je torej, če si je te zapiske Janja naredila sama ali si jih je izposodila od nekoga drugega.
Pri izbiri moramo zato upoštevati nedvoumno izražanje, da stavek pomensko ne more dopuščati napačne interpretacije.
27
»Toporišič v Slovenski slovnici dopušča, da namesto povratnega svojilnega zaimka uporabimo običajni svojilni zaimek, če je v osebku izražena kolektivna, splošna svojina (splošna posest).
V veliko primerih lahko zaimke tudi izpustimo« (Rotovnik Omerzu 2021).
To velja tudi npr. v oglaševanju, ko nagovarjamo več ljudi: Zdravje (naših) otrok je na prvem mestu. Ne velja pa to pri vikanju: Z branjem izboljšajte svoje znanje tujega jezika. (in ne: vaše) V primerih, ko lahko povratni svojilni zaimek nedvoumno razberemo iz besedila, ga izpustimo:
Vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. Vabim te na praznovanje rojstnega dne.
Avtorica prispevka je še pojasnila, da v Slovenski slovnici ni natančno navedeno, v katerem sklonu mora biti osebek, na katerega se nanaša povratni svojilni zaimek. Primeri: Žal mi je za moje/svoje napake. Skrbi ga za njegovo/svojo prihodnost.
»V teh primerih imamo opravka s povedkom duševnega stanja (tudi prebivati, stanovati, počivati, smejati se), ki zahteva (t. i. logični) osebek v dajalniku. Raziskave slovenskih jezikoslovcev so pokazale, da Slovenci v teh primerih oba zaimka dojemamo kot ustrezna«
(Rotovnik Omerzu 2021).
4.3.4.1 Analiza spletnega jezikovnega svetovanja po izbranih kriterijih
Pri zadnji, spletni razpravi o jezikovni zadregi, gre za povsem demokratičen način svetovanja.
Izrazov »prav« in »narobe« v smislu presojanja o pravilnosti določene izbire sploh ni, prisotna je precej široka, s primeri podkrepljena razlaga. Avtorica prispevka opozori na možnost spremembe pomena pri (ne)pravilni rabi povratnega svojilnega zaimka ter ob primerih razloži,
Slika 4: Grafični prikaz razlage in primerov spletnega jezikovnega svetovanja
28 kakšna je sploh razlika med osebnimi svojilnimi in povratnimi svojilnimi zaimki. S sistematično razlago, ki jo podkrepi z veliko primeri, tako bralcem skozi prispevek prikaže kar obsežno ozadje jezikovne zadrege in jih na ta način o jeziku tudi poučuje. Dotakne se povratnega svojilnega zaimka v pomenu 'pravi, primeren, poseben', pomembnosti nedvoumnega izražanja, izpusta zaimka, kolektivne svojine, vikanja in logičnega osebka v dajalniku.
Obhodne možnosti ni, tudi tukaj imamo le dodatno možnost izpusta povratnega svojilnega zaimka v primerih, ko ga lahko nedvoumno razberemo iz besedila.
Na začetku avtorica napove temo spletne jezikovne svetovalnice ter bralcem poda nekaj nerešenih primerov z možnostjo izbire pravilnega zaimka. Vsebina jezikovnega svetovanja se nanaša na napovedano temo in od nje ne odstopa. Tudi tukaj je vsebina vnaprej pripravljena, kar je logično zaradi mesta objave – spleta. Dvakrat se pri razlagi sklicuje na Toporišičevo Slovensko slovnico, pri obravnavi logičnega osebka, kar sem zasledila le v tej jezikovni svetovalnici, pa nas avtorica z internetno povezavo usmeri na Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, natančneje na odgovor o povratnem svojilnem zaimku in logičnem osebku, kar bralcem dodatno pripomore v iskanju razlage še pri drugih virih ter jim na ta način širi jezikovno obzorje.
Kot v Jezikovnem kotičku tudi tukaj avtorica prispevka bralcem ponudi grafično ponazoritev jezikovne zadrege, ki jo v jezikovnem svetovanju vidim kot prednost spleta. To se mi zdi pomemben prispevek k vsebini svetovanja, saj bralce na ta način še bolj pritegne k branju in omogoča boljšo preglednost same vsebine.
4.4 Sklep analize
Analizirala sem temo povratnih svojilnih zaimkov v jezikovnih svetovalnicah štirih različnih medijev (radio, televizija, časopis in splet). Ugotovila sem, da imajo vse svetovalnice, vsaj do neke mere, demokratičen način svetovanja. Spletna jezikovna svetovalnica Jezikovni spletovalec ima najbolj demokratični način svetovanja, medtem ko sem časopisno jezikovno svetovalnico Jezikovnica označila kot najmanj oziroma delno demokratično. Pri radijskem in časopisnem jezikovnem svetovanju se izraza »prav« in »narobe« ter njune različice, v smislu presoje o pravilnosti posameznih jezikovnih primerov, sicer pojavijo največkrat, vendar ima Jezikovnica veliko krajšo razlago jezikovne zadrege. Ozadje jezikovne zadrege je najširše
29 predstavljeno v spletni jezikovni svetovalnici, precej obsežno razlago pa imata tudi radijska jezikovna svetovalnica Jezikanje in televizijski Jezikovni kotiček. Pri slednjih izpostavljam tudi vpliv radijskih in televizijskih voditeljev, vezi med radiem in poslušalci ter televizijo in gledalci, ki v jezikovnem svetovanju sodelujejo tako, da dajejo primere, povzemajo razlago, postavljajo vprašanja in nenazadnje vodijo pogovor z lektorji in jezikoslovci o izbrani jezikovni temi. Analiza ravno na podlagi postavljanj vprašanj na več mestih prinaša zanimivo ugotovitev, da je na ravni vprašanj razvidna nedemokratičnost, na ravni odgovora oziroma jezikovnega svetovanja pa demokratičnost.
Kriterij obhodne možnosti za analizo povratnega svojilnega zaimka ni bil zanimiv, saj nam izbrani jezikovni pojav ne nudi možnosti za izbiro. Vseeno pa so jezikovni svetovalci v vseh štirih jezikovnih svetovalnicah uporabnikom ponudili možnost izpusta zaimka v določenih primerih, kar sem v analizi poimenovala kot »dodatno možnost«.
V vseh štirih jezikovnih svetovalnicah je bila tema jezikovnega svetovanja napovedana s strani radijskih in televizijskih voditeljev oziroma avtoric prispevkov v spletni in časopisni jezikovni svetovalnici. V uvodu so vsi predstavili nekaj pravilnih in napačnih primerov rabe povratnih svojilnih zaimkov, v radijskem jezikovnem svetovanju pa je bila narejena tudi kratka ulična anketa. Vsebina se v vseh svetovalnicah nanaša na napovedano temo, edino odstopanje od vsebine, ki pa vseeno ne izvira iz samega jezikovnega svetovanja, je vprašanje gledalke televizijske oddaje, ki ni bilo v povezavi s povratnimi svojilnimi zaimki. Analiza je pokazala še en zanimiv rezultat, in sicer, da se le v spletni jezikovni svetovalnici svetovalka sklicuje na normativne priročnike in druge jezikoslovne vire (na Slovensko slovnico in Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Nazadnje kot pozitivno lastnost jezikovnega svetovanja, v primerjavi z radijskim, izpostavljam še grafično ponazoritev jezikovne zadrege v televizijskem in spletnem jezikovnem svetovanju, kar vidim tudi kot prednost v sodobnem jezikovnem svetovanju.
Spodnja tabela prikazuje primerjavo jezikovnih svetovalnic različnih medijev. Iz nje je razvidno, da sta skupni lastnosti vseh svetovalnic torej bolj ali manj demokratični način svetovanja ter možnost izpusta zaimka v določenih primerih, kar sem poimenovala kot dodatno možnost v sklopu obhodne možnosti.
30 4.5 Primerjava jezikovnih svetovanj z Jezikovno svetovalnico Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
V spletni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pod kategorijo oblikoslovje umeščena podkategorija povratni svojilni zaimek,32 v kateri se je od leta 2012 (nekateri odgovori so bili naloženi naknadno, po tem, ko je bila svetovalnica ustanovljena) do danes zbralo že osemnajst vprašanj z odgovori. Spodaj dodajam primer33 vprašanja, katerega odgovor vključuje osnovno pravilo o rabi povratnih svojilnih zaimkov:
32 Podkategorija povratnih svojilnih zaimkov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU: https://svetovalnica.zrc-
sazu.si/category/59/povratni-svojilni-zaimek (dostop 16. 8. 2021).
33 H. Dobrovoljc (2012): Raba svojilnih in povratno svojilnih zaimkov, https://svetovalnica.zrc- sazu.si/topic/123/raba-svojilnih-in-povratno-svojilnih-zaimkov (dostop 16. 8. 2021). Svetovalec je v tej svetovalnici praviloma avtorsko naveden.
Radijsko svetovanje
Televizijsko svetovanje
Časopisno svetovanje
Spletno svetovanje Ime jezikovne
svetovalnice
Jezikanje Jezikovni kotiček Jezikovnica Jezikovni spletovalec Kdo svetuje Lektorica Saša
Grčman
Lektorica
Kristina M.
Pučnik
Jezikoslovka Vladka Tucovič Sturman
Slovenistka Ana Rotovnik Omerzu
Demokratičnost/
nedemokratičnost svetovanja
Demokratično Demokratično Delno
demokratično
Demokratično
Obhodna možnost Izpusti zaimka le kot dodatna možnost.
Izpusti zaimka le kot dodatna možnost.
Izpusti zaimka kot dodatna možnost.
Izpusti zaimka kot dodatna možnost.
Sklicevanje na jezikovne
priročnike
Ne Ne Ne Da
Grafični prikaz jezikovne zadrege
Ne Da Ne Da
Tabela 1: Primerjava jezikovnih svetovalnic različnih medijev
