FOTOGRAFIJA SKOZI OTROŠKO OKO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Maruša Štepec

FOTOGRAFIJA SKOZI OTROŠKO OKO

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

Maruša Štepec

Mentor: izr. prof. mag. Črtomir Frelih, spec.

FOTOGRAFIJA SKOZI OTROŠKO OKO

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2013

I

ZAHVALA

Zahvalila bi se mentorju mag. Črtomirju Frelihu, ki mi je s svojimi nasveti, izkušnjami in časom, ki mi ga je namenil, pomagal pri nastajanju diplomskega dela.

Prav tako bi se zahvalila vzgojiteljici Petri Avbelj, ki mi je s strokovnimi nasveti pomagala pri izvedbi diplomskega dela in mi z veseljem priskočila na pomoč. Hvala tudi pomočnici vzgojiteljice Sanji Mikić.

V veliko pomoč mi je bil prijatelj in fotograf Anže Grabeljšek, ki mi je pomagal s fotografskim znanjem in ga nesebično podelil med otroke v vrtcu.

Hvala Maši Hribar in fantu Mateju za pomoč pri oblikovanju in podporo.

Zahvala gre tudi mojima staršema, ki sta me v času študija podpirala, me spodbujala in mi tudi finančno omogočila, da sem uspešno diplomirala.

II

POVZETEK

Fotografija je postala del vsakdanjega življenja. Skoraj vsak človek ima telefon z vgrajenim fotoaparatom in vsak je že kdaj posnel vsaj eno fotografijo. Zaradi enostavne uporabe modernih fotoaparatov, je raziskovanje fotografije postalo enostavno.

Kako pa nanjo gledajo otroci, ki še niso obremenjeni z estetiko in končnim izdelkom? Jim je fotoaparat zgolj izrazno sredstvo, ali le nenavadna igrača?

V svoji diplomski nalogi sem raziskovala otroški vidik fotografije. V raziskavi so sodelovali otroci med četrtim in šestim letom starosti. Vsak otrok je dobil fotoaparat za enkratno uporabo, seznanjen pa je bil samo s pravilno uporabo fotoaparata. Tako sem ustvarila pogoje za čim bolj pristno raziskavo o njihovem pogledu na fotografijo. Otroke sem med izvajanjem dejavnosti tudi intervjuvala. Na koncu je vsak otrok izbral svojo fotografijo, ki se mu je zdela najbolj primerna za razstavo, sledilo je tiskanje fotografij in zaključna razstava.

KLJUČNE BESEDE:

III

ABSTRACT

Photography is becoming increasingly involved in our everyday life. Practically everyone owns a mobile phone with intergrated camera, which he already used at least once. The simplicity of use of modern cameras makes explorimg photography easy and simple.

What is the wiev of the children on the subject of photography, since they are not yet bourdend with end product and estetics? Is the camera just a toy, or is a medium of expressing themselves?

In my Diploma thesis I explored the childrens wiev on photography. The experiment involved children aged from 4 to 6 years old. Every child got their own camera. They were only thought how to use it. In this way we created conditions, which allowed children to express themselves independantly. Children were also interwieved during the experimment.

In the final phase each and every child choose a picture he liked the best from the ones he shot.Those photografs were printed and used for the final exhibition

KEY WORDS:

IV KAZALO

1. UVOD ... 1

1.1 KAJ JE FOTOGRAFIJA? ... 2

1.2 FOTOGRAFIJA IN UMETNOST ... 2

1.3 ZGODOVINA FOTOGRAFIJE ... 3

1.4 FOTOGRAFIJA IN KURIKULUM ZA VRTCE ... 5

1.4.1 Učni cilji povezani s fotografijo... 5

1.4.2 Primeri dejavnosti, ki so povezane s fotografijo, za otroke od 1-6. leta ... 6

1.4.3 Primeri avdio-vizualnih dejavnosti, povezanih s fotografijo, za otroke od 1-3. Leta ... 6

1.4.4 Primeri avdio-vizualnih dejavnosti, povezanih s fotografijo, za otroke od 3-6. Leta ... 6

2. OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI IN HIPOTEZE, RAZISKOVALNA METODA ... 7

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA: ... 7

2.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA: ... 7

2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE: ... 7

2.4 RAZISKOVALNA METODA: ... 8

2.4.2 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV... 8

2.4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 8

2.4.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 8

3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 8

3.1 REZULTATI INTERVJUJA ... 8

3.1.1 PRVO VPRAŠANJE: Kako všeč ti je bila fotografska dejavnost? ... 9

3.1.2 DRUGO VPRAŠANJE: Kateri motiv si najraje fotografiral? ... 9

3.1.3 TRETJE VPRAŠANJE: Kaj ti je bilo pri fotografiranju najbolj všeč? ... 10

3.1.4 ČETRTO VPRAŠANJE: Kaj se ti je pri fotografiranju zdelo najlažje? ... 10

3.1.5 PETO VPRAŠANJE: Kaj se ti je zdelo najtežje pri fotografiranju? ... 10

3.1.6 ŠESTO VPRAŠANJE: Kaj se ti zdi najbolj pomembno pri fotografiranju? ... 11

3.1.7 SEDMO VPRAŠANJE: Se ti je kaj zanimivega zgodilo med fotografiranjem? ... 11

3.1.8 OSMO VPRAŠANJE: Ali bi si v vrtcu želel večkrat fotografirati? ... 12

3.2 SKLEPNE UGOTOVITVE INTERVJUJA ... 12

4. REZULTATI PRAKTIČNEGA DELA ... 13

4.1 UVODNA DEJAVNOST- OBISK FOTOGRAFA ... 13

4.2 PRAKTIČNI DEL PROJEKTA FOTOGRAFIJA SKOZI OTROŠKO OKO ... 16

4.3 Zaključna razstava ... 30

5. ZAKLJUČEK ... 40

6. LITERATURA ... 42

V

6.1 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ... 42

6.2 PRILOGE ... 42

Kazalo slikovnega gradiva

Slika 2: Camera obscura ... 3

Slika 3: Janez Puhar (avtoportret) ... 4

Slika 4: Prva permanentna barvna fotografija, ki jo je posnel James Clark Maxwell ... 5

Slika 5: Fotograf razlaga katere pripomočke uporablja pri delu ... 14

Slika 6: Otroci preizkušajo fotoaparat ... 14

Slika 7: Preizkušanje dvookega zrcalno-refleksno fotoaparata ... 15

Slika 8: Preizkušanje starega fotoaparata ... 15

Slika 9: Prve fotografije ... 16

Slika 10: Preizkušanje fotoaparata ... 17

Slika 11: Fotografija s sprehoda, reka Kamniška Bistrica ... 18

Slika 12: Reka Kamniška Bistrica, slikana z mostu ... 18

Slika 13: Race, posnete z mostu ... 19

Slika 14: Fotografija, posneta med kosilom ... 19

Slika 15: Fotografija, posneta med kosilom 2 ... 20

Slika 16: Fotografija, posneta med počitkom ... 20

Slika 17: Fotografija posneta pri opoldanski malici ... 20

Slika 18: Fotografija posneta med prosto igro na igrišču ... 21

Slika 19: Fotografija posneta med počitkom ... 21

Slika 20: Fotografija posneta po počitku ... 22

Slika 21: Portret z igrišča ... 22

Slika 22: Portret z igrišča ... 22

Slika 23: Fotografija posneta po počitku ... 23

Slika 24: Portret pred pokritim igriščem ... 23

Slika 25: Portret, posnet med prosto igro ... 23

Slika 26: Bližnji posnetek ... 24

Slika 27: Portret z igrišča vrtca ... 24

Slika 28: Avtoportret prvega dečka v igralnici ... 25

Slika 29: Avtoportret drugega dečka ... 25

Slika 30: Fotografija gradnje vrtca ... 26

Slika 31: Fotografija gradnje vrtca z igrišča ... 26

Slika 32: Fotografija gradnje vrtca s ceste ... 26

Slika 33: Fotografija barbike ... 27

Slika 34: Fotografija akcijske igrače ... 27

Slika 35: Fotografija hišice iz vrtca ... 27

Slika 36: Fotografija ledenih sveč na toboganu ... 28

Slika 37: Fotografija prikazuje postavljanje sneženega moža ... 28

Slika 38: Fotografija ledenih sveč na ograji ... 28

VI

Slika 39: Skupinska fotografija, posneta na vrtčevskem igrišču ... 29

Slika 40: Skupinska fotografija na igrišču ... 29

Slika 41: Vabilo na razstavo ... 30

Slika 42: Fotografija igrišča skozi okno ... 31

Slika 43: Skupinska fotografija na igrišču ... 31

Slika 44: Fotografija knjižne police ... 31

Slika 45: Fotografija barbike ... 32

Slika 46: Portret pred gradbiščem ... 32

Slika 47: Fotografija knjige Muca Copatarica ... 32

Slika 48: Fotografija, posneta skozi okno ... 33

Slika 49: Fotografija tovornjaka ... 33

Slika 50: Fotografija posneta med igro ... 33

Slika 51: Portret, posnet po počitku ... 34

Slika 52: Fotografija najljubše igrače ... 34

Slika 53: Fotografija plakata z abecedo ... 34

Slika 54: Fotografija Kamniške Bistrice, posneta med sprehodom ... 35

Slika 55: Fotografija okrasja na oknu ... 35

Slika 56: Fotografija sneženega moža, posneta med sprehodom ... 35

Slika 57: Fotografija gradnje vrtca ... 36

Slika 58: Fotografija okenske okrasitve ... 36

Slika 59: Fotografija, posneta med igro ... 36

Slika 60: Fotografija reke Kamniške Bistrice ... 37

Slika 61: Fotografija, posneta med kosilom, kjer sta se dečka odločila za fotografiranje... 37

Slika 62: Portret med počitkom ... 37

Slika 63: Ogled razstave ... 38

Slika 64: Ogled slik na panojih ... 38

Slika 65: Fotografija deklice s svojim izdelkom ... 39

Kazalo grafov

Graf 2: Odgovori otrok na vprašanje, katere motive so najraje fotografirali ... 9

Graf 3: Odgovori otrok na vprašanje, ali bi si v vrtcu želeli večkrat fotografirati ... 12

1

1. UVOD

»Zbirati fotografije pomeni zbirati svet.« (Sontag, 2001)

»Že davno je človek želel, da bi svoje poglede na svet in okoli sebe ter dogodke, ki jih doživlja in opazuje, na neki način trajno ohranil. Tako je od prazgodovinskih risb z ogljem prek antičnih vaz in srednjeveških bakrorezov prišel do najpopolnejšega načina ohranjevanja svojih vtisov, dogodkov, doživetij in opažanj iz okolice in življenjem, ki ga živi, do fotografije. » (Papotnik, 1994)

V današnjem svetu nas fotografija tako obkroža, da se je velikokrat sploh ne zavedamo.

Fotoaparat je postal cenovno izredno dostopen, večina ga ima vgrajenega kar v mobilnem telefonu. Skoraj vsaka družina ima fotoaparat in večina ljudi posname svojo prvo fotografijo že v otroški dobi.

Porodilo se mi je vprašanje, kaj pa fotografija pomeni otrokom, kako nanjo gledajo, jih na fotoaparatu prevzamejo gumbi, bliskavica in ostale funkcije, ali pa ga uporabljajo le s ciljem - posneti fotografijo? Kurikulum za vrtce predlaga kar nekaj fotografskih dejavnosti, vendar pa se mi zdi fotografija velikokrat v vrtcu spregledana. Gradiva o odnosu otrok do fotografije skoraj ni, zato sem se za svoj diplomski projekt odločila izvesti projekt Fotografija skozi otroško oko.

Projekta sem se lotila tako, da je vsak otrok dobil svoj analogni fotoaparat za enkratno uporabo, da se niso prepirali, kdaj ga bo kdo uporabljal, za enkratno uporabo pa zato, ker je bolj enostaven za uporabo kot digitalni fotoaparat. Ta vsebuje gumbe in funkcije, ki bi otroke hitro zavedli. Razložila sem jim, kako se fotoaparat uporablja, ter tudi pravilo, da na dan lahko naredijo tri fotografije. Kdaj bodo fotoaparat uporabili ter kakšen motiv bodo slikali, je bila stvar odločitve otroka. Zaključek smo proslavili z zaključno razstavo.

2

1.1 KAJ JE FOTOGRAFIJA?

»Beseda je grškega izvora in pomeni pisanje s svetlobo, svetlopis oziroma upodabljanje na posebne svetlobno občutljive pasti. Je pridobivanje trajne slike nekega predmeta na podlagi, ki je premazana z emulzijo in občutljiva na svetlobo.« (Papotnik, 1994)

»Fotografije so morda najskrivnostnejši izmed vseh predmetov, sestavljajo in zgoščajo okolje, ki ga prepoznavamo kot moderno. Fotografije so v resnici ujeto doživetje, fotoaparat pa je idealna roka pridobitno naravnane zavesti« (Sontag, 2001 )

1.2 FOTOGRAFIJA IN UMETNOST

Ali je fotografija sploh umetnost, se ljudje sprašujemo že 180 let. In še bolj pomembno zakaj se v to sploh dvomi. Zdi se, da je predmet pogajanja ravno dejstvo, da pri fotografiji večino dela opravi tehnika. Kaj pa sploh je umetnost?

Leta 1953 je nekdo na fotografskem združenju v Londonu rekel, da fotografija ne more biti umetnost, ker je preveč dobesedna in domišljiji jemlje svobodo. Ta misel o stroju, ki samo posname resničnost, še danes ni popolnoma potihnila. Pa vendarle se zdi, da dvomi v zadnjih desetletjih upadajo. (http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2012/oct/19/photography-is-it- art, 1.5. 2013)

Pomemben mejnik je bila prodaja fotografije Andrea Gurskyja z naslovom Fotografija sive Rhine, ki jo je prodal za neverjetnih 2,7 milijona funtov. Zdi se, da se je avtor nekako dokazal s tem, saj je prav zaradi tega Narodna galerija v Londonu dobila svoj oddelek fotografije.

Slika 1: Fotografija sive Rhine

3

Spletna stran Wrangl je odprla spletno diskusijo, namenjeno najširšemu krogu ljudi z namenom, da povejo svoje mnenje o tem, ali je fotografija umetnost ali ne. Odgovori so bili seveda deljeni. Tisti, ki so menili, da je fotografija umetnost, so dejali, da so odločitve pri nastanku fotografije podobne kot pri katerikoli drugi umetnosti. Prav tako so menili, da fotografija ni samo posnetek realnosti, saj jo avtor ustvari in nam lahko približa drugačno realnost. Tisti, ki so menili, da fotografija ni umetnost, so dejali, da je fotografija v vsakem primeru posnetek realnosti, ne glede na to, kako jo fotograf oblikuje. Nujno posredovanje tehnike (fotoaparata) vzame fotografiji umetnost. (http://wrangl.com/-3, 1. 5. 2013)

Znani fotograf Robert Balcomb je nekoč rekel: »Mnogo sicer tehnično dobrih fotografov naredi zares dobro fotografijo. Toda samo umetnik (fotografije) lahko naredi delo, ki nato visi v galeriji.« ( http://www.thescreamonline.com/essays/essays06-01/rsb_photo_essay.html 1. 5.

2013)

1.3 ZGODOVINA FOTOGRAFIJE

Ljudje so od vedno želeli, da bi svoje spomine lahko trajno shranili. Beseda fotografija je grškega izvora in pomeni pisanje s svetlobo. Lastnost svetlobe je, da prenaša sliko, tako so lahko že primitivna ljudstva opazovala učinke temeljnih zakonitosti, ki veljajo v fotografiji.

(Papotnik, 1994)

Eden izmed zgodovinskih mejnikov je zagotovo »camera obscura.«, predstavil jo je Leonardo Da Vinci leta 1519. To je velika črna škatla, ki je preluknjana v središču ene izmed šestih pravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira svetloba in projicira na nasprotno stran narobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjico osvetljuje močna svetloba.

Slika 2: Camera obscura

4

V odprtino so kasneje vstavili lečo, v 18. stoletju so za lečo namestili še ogledalo, ki je sliko odbijalo navzgor na motno steklo. To je bil predhodnik zrcalno-refleksne kamere. H kasnejšemu rojstvu fotografije so botrovali še razni poskusi ohranitve fotografij. Tako je leta 1799 Wedgewood uporabil srebrov nitrat za fiksiranje, a se mu to žal ni posrečilo. Uradna iznajdba fotografije sega v leto 1939, izumil pa jo je Mande Dagurre. Njegova kamera je obstajala iz dveh, za ostritev med seboj pomičnih ledenih zabojčkov. Objektiv je bil preprosta zbiralna leča, ostrino je bilo mogoče naravnati na motnem steklu. Postopek se je imenoval dagerotipija. Leta 1840 je Talbot prvi naredil negativ, kjer je bilo mogoče v nasprotju z dagerotipijo – izdelati poljubno število kopij. (Koshofer, 1990)

Pomemben prispevek v zgodovino fotografije je prispeval Slovenec Janez Puhar. Znan kot eden pionirjev fotografije, je leta 1843 uporabil kot podlago za svetlobno občutljive plasti prvič uporabil stekleno ploščo. Žal je bil njegov postopek objavljen šele desetletje kasneje.

Vseeno pa mu je iznajdbo priznala francoska trgovska in kmetijska akademija in ga imenovala za izumitelja fotografije na steklo. (Prav tam)

Slika 3: Janez Puhar (avtoportret)

Kmalu so se namesto aparatov v obliki lesenih zabojih, pojavljale kamere, ki so imele objektiv na iztegljivem usnjenem mehu. Uvedba suhih plošč z emulzijo srebrovega bromida je okrog leta 1880 fotografijo še bolj poenostavila. Od tega leta naprej se je pojavljalo tudi industrijsko izdelovanje fotografskih plošč in filmov. S tem se je tudi odprla možnost amaterski fotografiji. Barvna fotografija je bila izumljena leta 1861 in sicer po zaslugi fizika

5

Jamesa Clerka Maxwella, barvni diafilmi pa so se pojavili šele leta 1936, negativni barvni filmi pa 1942. (Prav tam)

Slika 4: Prva permanentna barvna fotografija, ki jo je posnel James Clark Maxwell

1.4 FOTOGRAFIJA IN KURIKULUM ZA VRTCE

V kurikulumu za vrtce najdemo kar nekaj predlogov, ki vključujejo fotografijo v vrtcu.

Področje, ki vsebuje fotografske spodbude, je umetnost. Le-ta otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov. Otrokova umetnost in okus sta izrazito osebne narave in se ju presoja v okviru njihovega specifičnega razvoja in zmožnosti. Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja. (Bahovec in sod., 1999)

1.4.1 Učni cilji povezani s fotografijo

Učni cilji (cilji so skrajšani prepisi iz kurikuluma, tako, da ustrezajo temi fotografija), povezani s fotografijo v kurikulumu za vrtce, so naslednji:

- spodbujanje radovednosti in veselja do umetnosti;

- spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote;

- doživljanje in spoznavanje umetniških del;

- negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področji umetniških dejavnosti.

6

- uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi idr. (Bahovec in sod., 1999)

1.4.2 Primeri dejavnosti, ki so povezane s fotografijo, za otroke od 1-6. leta (Dejavnosti so skrajšani prepisi iz kurikuluma, tako, da ustrezajo temi fotografija)

- Otrok sodeluje v različnih stopnjah ustvarjalnih procesov: pri načrtovanju, oblikovanju zamisli in izvedbe, posredovanju in sprejemanju dela ter pri pogovoru o delu, procesu izkušnjah.

- Sodeluje v več medijskih skupinskih projektih.

- Opazuje in prepoznava posebnosti pri osebah, stvareh, pojavih ter pri umetniških delih, kar predstavi v fotografiji.

- Nastopa pred publiko in kamero idr. (Bahovec in sod., 1999)

1.4.3 Primeri avdio-vizualnih dejavnosti, povezanih s fotografijo, za otroke od 1- 3. Leta

(Dejavnosti so skrajšani prepisi iz kurikuluma, tako, da ustrezajo temi fotografija) - Otrok opazuje in komentira izbrane fotografije,

- otrok opazuje in sodeluje z odraslim pri fotografiranju in video snemanju. (Bahovec in sod., 1999)

1.4.4 Primeri avdio-vizualnih dejavnosti, povezanih s fotografijo, za otroke od 3- 6. Leta

(Dejavnosti so skrajšani prepisi iz kurikuluma, tako, da ustrezajo temi fotografija) - Otrok opazuje različne fotografije, slike iz revij in knjig, plakate, gleda, posluša

izbrane filmske in video projekcije, CD-ROM-e in TV programe ter snema s fotoaparatom, in videokamero.

- Spoznava vizualne, zvočne in časovne sestavine statičnih, gibljivih in spremenljivih slik ter njihovih povezav.

- Fotografira in snema prijatelje ter dogajanje v vrtcu med opravljanjem dnevne rutine in ob posebnih priložnostih.

- Opazuje, prepoznava, komentira fotografijo in detajle.

- Fotografijo opazuje, prepoznava in primerja jo z različnimi osebami, stvarmi, kraji, idr. (Bahovec in sod., 1999)

7

2. OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI IN HIPOTEZE, RAZISKOVALNA METODA

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA:

»Fotografije približajo eksotične stvari in jih naredijo intimne, dobro poznane stvari pa naredijo majhne, abstraktne in tuje – torej veliko bolj oddaljene. Ponujajo udeležbo in odtujenost, v našem življenju in življenju drugih.« (Sontag, 2001)

V kurikulumu za vrtce je predlaganih kar nekaj spodbud za fotografske dejavnosti. Primer dejavnosti za otroke v drugi starostni skupini: »Otrok fotografira in snema prijatelje in dogajanje v vrtcu, med opravljanjem dnevne rutine in ob posebnih priložnostih.« (Bahovec in sod., 1999) V okviru svojega diplomskega dela sem otrokom ponudila možnost spoznavanja in odkrivanja fotografije in jim s tem omogočila nove izkušnje. Prav tako sem dobila nekakšen vpogled v njihovo videnje fotografije in odnosa do nje.

2.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA:

– Otrokom omogočiti svobodno uporabo fotoaparata in jim brez določanja motivov pustiti, da jo odkrivajo samostojno;

– Otroke voditi skozi proces nastanka fotografij (fotoaparat-razstava);

– Otroci vrednotijo svoja dela;

– Analizirati proces in končne izdelke ter skušati ugotoviti, za katere motive so se otroci odločali in kaj jim pomeni fotografija;

– Končna razstava v Vrtcu Domžale.

2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE:

– Predvidevam, da bodo otroci po izpeljanih dejavnostih samostojno pridobili novo znanje in nove izkušnje o fotografiji ter dojemanju sveta;

– Predvidevam, da bodo otroci pogosteje izbirali motiv človeka;

8

– Predvidevam, da bodo otroci kritično ocenili izdelke in samostojno izbrali najboljše za razstavo.

2.4 RAZISKOVALNA METODA:

2.4.1 VZOREC MERJENCEV

V vzorec raziskave sem zajela otroke iz drugega starostnega obdobja (4–6 let) iz vrtca Domžale, enote Palček, skupine Zajčki. V vzorec merjencev je bilo zajetih 21 otrok, od tega 9 deklic in 12 dečkov.

2.4.2 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV

Za zbiranje podatkov sem uporabila eksperiment s fotoaparatom, podatke pa sem pridobila tudi z opazovanjem otrok med aktivnostjo, intervjujem ter s končnimi fotografijami in razstavo.

2.4.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Med dejavnostjo sem intervjuvala otroke, postopek zbiranja fotografij pa je potekal 21 dni, in sicer brez določenega motiva. Vsak otrok je dobil fotoaparat za enkratno uporabo, seznanjen pa je bil samo s pravilno uporabo fotoaparata. Podatke sem pridobila tudi s fotografiranjem otrok med izvajanjem dejavnosti.

2.4.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Rezultate intervjujev sem analizirala, statistično obdelala in prikazala v grafov. Vsi filmi iz fotoaparatov so bili digitalizirani, nato pa smo z otroki skupaj izbrali fotografije za razstavo.

Fotografije sem poslala na razvijanje v foto-studio, razstava pa je sledila v istem tednu.

3. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

3.1 REZULTATI INTERVJUJA

Intervjuje sem izvajala tik pred koncem projekta. Ker so v projektu sodelovali vsi otroci, je bilo anketiranih 21 otrok. Tri vprašanja so bila zaprtega, pet vprašanj pa odprtega tipa.

9

3.1.1 PRVO VPRAŠANJE: Kako všeč ti je bila fotografska dejavnost?

Graf 1: Odgovori otrok na vprašanje, kako všeč jim je bila všeč fotografska dejavnost Otroke sem intervjuvala z namenom ugotoviti, kako všeč jim je bila fotografska dejavnost.

Nihče ni odgovoril, da mu fotografiranje ni bilo všeč, 5 jih je odgovorilo, da jim je bilo všeč, kar 16 pa, da jim je bila dejavnost zelo všeč. Po rezultatu prvega vprašanja sklepam, da jim je bila nova oblika dela s fotoaparatom všeč.

3.1.2 DRUGO VPRAŠANJE: Kateri motiv si najraje fotografiral?

Graf 2: Odgovori otrok na vprašanje, katere motive so najraje fotografirali Otroci so na to vprašanje odgovarjali v nasprotju z mojimi pričakovanji. Osem otrok je odgovorilo, da je bil njihov najpogostejši motiv človek, prav toliko pa jih je odgovorilo, da so najpogosteje fotografirali predmete/ igrače. Tudi motiv narave ni preveč izstopal. To

vprašanje je ovrglo tudi mojo hipotezo, da se bo več otrok odločilo za motiv človeka.

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

NI MI BILA VŠEČ VŠEČ MI JE BILA ZELO MI JE BILA VŠEČ

0 2 4 6 8 10

LJUDI PREDMETE/IGRAČE NARAVO

Stolpec1

10

3.1.3 TRETJE VPRAŠANJE: Kaj ti je bilo pri fotografiranju najbolj všeč?

To je bilo vprašanje odprtega tipa in nanj so otroci odgovarjali zelo raznoliko. Nekdo izmed otrok je bil najbolj navdušen nad zvokom, ko se »posname« film. 6 otrok je odgovarjalo, da jim je všeč preprosto to, da lahko fotografirajo. 3 otroci so odgovarjali, da jim je všeč to, da lahko uporabljajo fotoaparat. Neka deklica je odgovorila, da ji je všeč, ko gleda skozi

»luknjico«, torej iskalo. Nekdo je odgovoril, da mu je najbolj všeč slika na koncu, veliko jih je tudi odgovarjalo, da jim je všeč zvok sprožilca, oziroma kot so se izrazili: »Klik«. Dva otroka sta odgovorila, da jima je pri fotografiranju najbolj všeč to, da lahko fotografirata kar želita. Neki deček je odgovoril, da m uje všeč, ker lahko fotografira sneg, spet drugi pa je rekel, da mi je všeč, ker lahko fotografira igrače. 3 otroci niso želeli odgovarjati.

3.1.4 ČETRTO VPRAŠANJE: Kaj se ti je pri fotografiranju zdelo najlažje?

To vprašanje je bilo odprtega tipa, pa vendarle nanj nisem dobila veliko raznolikih odgovorov. Na to vprašanje je največ, kar 11 otrok odgovorilo, da jim je najlažji pritisk na sprožilec. Prevladovalo je mnenje, da so druge stvari veliko težje. Šest otrok je odgovorilo, da jim je najlažje naviti film, zanimivo, kar dva pa sta odgovorila, da jima je najlažje poiskati motiv. Dva otroka sta odgovorila, da jima je najlažje »gledati skozi luknjico« oziroma iskalo.

3.1.5 PETO VPRAŠANJE: Kaj se ti je zdelo najtežje pri fotografiranju?

To je bilo vprašanje odprtega tipa. Največ, kar 8 otrok je odgovorilo, da jim je najtežje navijanje filma, predvsem zato, ker se le-ta včasih vmes ustavi. Štirje otroci so navedli težave pri iskanju motiva skozi iskalo, trije so navedli težave pri držanju fotoaparata in gledanju skozi iskalo. Zanimivo je to, da sta samo dva otroka omenila težavnost fotografiranja z bliskavico. Le-ta je bila dokaj komplicirana za uporabo, saj jo je bilo potrebno napolniti z držanjem za gumb, hkrati pa pritisniti na sprožilec. Je pa relevantno tudi to, da se večina otrok fotografiranja z bliskavico sploh ni lotila. Eden otrok je odgovoril, da mu je težko držati fotoaparat pri miru, prav tako je eden odgovoril, da mu je bila najtežja skrb, da mu fotoaparat ne bi padel na tla. Eden izmed otrok je navedel največjo težavo pri slikanju igrač. Neki deček je omenil, da mu je težko posneti fotografijo, brez, da bi jo videl na » ekrančku«.

11

3.1.6 ŠESTO VPRAŠANJE: Kaj se ti zdi najbolj pomembno pri fotografiranju?

Štiri otroci so na to vprašanje odgovorili, da je najbolj pomembno to, da ne streseš fotoaparata in s tem posledično dobiš streseno sliko. Šest otrok je odgovorilo, da je najbolj pomembno, da nam fotoaparat ne pade na tla. Dva otroka sta odgovorila, da se jima zdi pomembno uporabiti bliskavico tam, kjer je to potrebno. Neka deklica je ugotovila, da je zelo pomembno, da dobro pritisne sprožilec, sicer se le-ta sploh ne bo sprožil. Zanimiva je tudi ugotovitev dečka, da

»dobro pomeriš« oziroma dobro poiščeš motiv skozi iskalo. Nekdo je omenil, da je potrebno narediti čim več fotografij. Tri otroci so omenili, da je zelo pomembno, da najprej naviješ film, nekdo je pa izpostavil, da je pri fotografiranju ključno upoštevanje navodil. Neki deček je odgovoril, da je pomembno, da ne fotografiramo v temi, neka deklica pa, da v temi

»uporabimo lučko«, torej bliskavico. Neka deklica je omenila, da je pomembno, da fotografija ni meglena.

3.1.7 SEDMO VPRAŠANJE: Se ti je kaj zanimivega zgodilo med fotografiranjem?

Na to vprašanje sem dobila izredno zanimive odgovore, nekateri otroci pa niso odgovarjali, bodisi, ker se niso spomnili, bodisi, ker niso želeli. Tu je nekaj odgovorov:

»Danes sem fotografiral Franceta Prešerna!«

»Dvakrat sem slikal dojenčke. Sem jih hotel dvakrat. Če bi eno sliko izgubil, da bi eno še imel.«

»Fotografiral sem ptiča, pa je odletel.«

»Slikala sem svojega morskega psa.«

»Ko grem s fotoaparatom stran od ljudi, se mi zdijo bolj majhni.«

»Zanimivo je, ko naredi klik.«

12

3.1.8 OSMO VPRAŠANJE: Ali bi si v vrtcu želel večkrat fotografirati?

Graf 3: Odgovori otrok na vprašanje, ali bi si v vrtcu želeli večkrat fotografirati

Vprašanje, ali bi si v vrtcu želel večkrat fotografirati, je bilo zelo pomembno, saj so otroci z odgovorom podali še eno informacijo, kako všeč jim je bila fotografska dejavnost. Kar 16 otrok je odgovorilo, da bi si v vrtcu želeli še večkrat fotografirati, 5 pa jih je odgovorilo, da ne.

3.2 SKLEPNE UGOTOVITVE INTERVJUJA

Otroci so izredno dojemljivi in hvaležni za novosti, ki pridejo v vrtec. Ko sem prvič prišla v vrtec in jim razložila, zakaj bom prihodnji mesec prihajala k njim, so bili naravnost navdušeni. Ves čas so me spraševali kdaj bomo že začeli s fotografiranjem, prav tako pa so se izredno veselili obiska fotografa. Ko smo z dejavnostjo končevali in sem otroke začela intervjuvati, sem imela o odzivu otrok na dejavnost dobre občutke, kar pa je potrdil tudi intervju.

Veliko povedo odgovori na prvo vprašanje in sicer, da je bila fotografska dejavnost všeč prav vsem otrokom. Motive so si izbirali različne, vseeno pa prevladuje motiv ljudi in najljubše stvari oziroma igrače. To je potrdila tudi kasnejša analiza fotografij. Vseeno pa se med njimi najde tudi precej motivov iz narave in vrtčevskega igrišča. Otroci so odlični opazovalci. Kaj vse so odgovarjali pri vprašanju, kaj jim je bilo najbolj zanimivo pri fotografski dejavnosti!

Poslušali so zvoke navijanja fotoaparata, opazoval, kaj se dogaja, všeč jim je bilo, da so lahko fotografirali kar so želeli…

0 5 10 15 20

DA NE

Stolpec1

Stolpec1

13

Izpostavili so pomembne reči za pomoč odraslim pri fotografiranju s predšolskimi otroki, to se nanaša predvsem na vprašanji, kjer so odgovarjali, kaj jim je pri fotografiji najlažje in kaj najtežje.

Na zadnje vprašanje; ki se je nanašalo na to, ali bi si v vrtcu želeli še več fotografskih dejavnosti, je samo pet od enaindvajsetih otrok odgovorilo, da ne.

Menim, da se je intervju dobro dopolnil s praktičnim delom, saj sem dobila nekatere izredno pomembne odgovore na diplomska vprašanja, katerih ne bi mogla pridobiti samo s fotografijami. Menim, da so odgovori lahko v pomoč vzgojiteljicam in drugim, ki se bodo ukvarjali s fotografijo v vrtcu.

4. REZULTATI PRAKTIČNEGA DELA

4.1 UVODNA DEJAVNOST- OBISK FOTOGRAFA

Cilji:

- otrok se seznani s fotoaparatom;

- otrok se nauči osnov fotografiranja;

- otrok se seznani s potekom projekta in njegove vloge v njem.

POTEK:

Otroke sem obiskala že teden prej in se z njimi pogovarjala o fotografiji. Po koncu dejavnosti so me otroci spraševali, kar jih je zanimalo v zvezi s fotografijo. Nekatera vprašanja so bila izredno kompleksna, neki deček me je vprašal, kako je sestavljen fotoaparat in kako ga naredijo. Takrat se mi je zdel primeren trenutek, da naznanim otrokom, da jim bo na vsa vprašanja, na katera jaz ne poznam odgovora, odgovoril fotograf, ki nas bo obiskal v petek.

Otroci so bili navdušeni, tako da so kar vsak dan spraševali, kdaj bo že tisti dan, ko nas obišče.

Najprej jim je fotograf povedal, kdo je in s čim se ukvarja. S seboj je prinesel pripomočke, ki jih uporablja v službenem času.

14

Slika 5: Fotograf razlaga katere pripomočke uporablja pri delu

Slika 6: Otroci preizkušajo fotoaparat

Delno je razstavil fotoaparat, kar je pri otrocih poželo ogromno zanimanja. S seboj je prinesel tudi starinske fotoaparate in otroci kar niso mogli verjeti, kakšne fotoaparate so uporabljali včasih. Nasploh so se navduševali nad dvooko refleksno kamero, saj je bilo za njih nekaj čisto novega, da iskalo ni bilo na tistem mestu, ki so ga vajeni.

Kmalu so se privadili gledanja skozi zgornje iskalo in zdelo se jim je prav zabavno. Fotograf jim je za čas teka projekta posodil dva fotoaparata, že prej omenjeno dvooko refleksno kamero in nedelujočo Leico. Tako so imeli otroci ves čas na voljo fotoaparata, za katera so vedeli, da ju lahko preizkušajo, navijajo in se z njima igrajo.

15

Slika 7: Preizkušanje dvookega zrcalno-refleksno fotoaparata

Slika 8: Preizkušanje starega fotoaparata

Skupaj smo pogledali tudi vrste fotografov in vrste fotografij. Fotograf jim je razložil, kdaj in kako uporabljamo bliskavico, kje je najboljša svetloba ter kako s fotoaparatom ravnamo. Na koncu je fotograf posnel dve fotografiji otrok, za tem pa sem otrokom povedala, da v ponedeljek prinesem fotoaparate, kar pomeni, da bodo takrat lahko začeli z delom.

16

4.2 PRAKTIČNI DEL PROJEKTA FOTOGRAFIJA SKOZI OTROŠKO OKO

Projekt je zahteval nekaj predhodne priprave. Kupila sem enostavne fotoaparate za enkratno uporabo in jih opremila z identičnimi znaki, kot jih v skupini uporabljajo za dežurstva, tako, da je vsak otrok poznal svoj nov aparat. Le-ta je vseboval tudi bliskavico, saj se mi je zdelo dobro, da otroci dobijo izkušnjo tudi s tem.

V ponedeljek sem otrokom prinesla fotoaparate ter plakat, na katerem so imeli pregled koliko fotografij so že naredili. Še enkrat smo obnovili pravila: Kako ravnamo s fotoaparatom, na kaj moramo biti pozorni, kako se ga uporablja in kdaj se uporablja bliskavico. Otrokom sem vse še enkrat demonstrirala in jim povedala, da lahko fotografirajo kar koli želijo in kadar koli to želijo, lahko pa naredijo tri fotografije na dan in sicer samo v času vrtca. Fotoaparat je bilo odnesti domov tako prepovedano. Ko naredijo fotografijo preprosto pobarvajo kvadratek na plakatu in tako dobijo približen občutek koliko fotografij imajo še na voljo. Določili smo tudi okvirni čas projekta-- 3 tedne. Z vzgojiteljico sva bili dogovorjeni, da se bodo fotoaparati ves čas nahajali na istem mestu, v igralnici na tleh, v plastičnem zaboju. Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice sta vedeli vse podrobnosti projekta, saj me v vrtcu ni bilo ves dan.

Tako so se otroci z morebitnimi vprašanji ali težavami pri delu v času moje odsotnosti, lahko obrnili nanju.

Vsi starši so privolili v sodelovanje, tako da dodatnih ovir koga lahko in koga ne smejo fotografirati, ni bilo. Pomembno pa je bilo, da niso fotografirali otrok iz drugih skupin, ker nismo imeli dovoljenja njihovih staršev. Otroci so pravila razumeli in lahko sem jim razdelila fotoaparate.

Slika 9: Prve fotografije

17

Začelo se je precej burno, večina otrok je v zanosu porabila svoje tri posnetke skoraj takoj.

Tako dolgo so čakali na ta trenutek, da jim je bilo poskusiti kamero v tistem trenutku najbolj pomembno. Tak odziv sem na začetku pričakovala, saj je v vrtcu vedno tako z novimi stvarmi, otroci jih morajo najprej preizkusiti. Prvi dan je bil pomemben predvsem za to, da sem se prepričala, ali so se otroci naučili rokovati s fotoaparatom in izkazalo se je, da jih je imelo težave s tem zares malo otrok. Tistim sem še enkrat pokazala, kako naredijo fotografijo in v prvem dnevu so prav vsi že znali uporabljati fotoaparat.

Slika 10: Preizkušanje fotoaparata

Tako se je na prvi pogled zdelo, da bodo otroci svojih 27 posnetkov porabili v 9 dneh, vendar temu ni bilo čisto tako. Otroci so radi fotografirali na sprehodih. Zelo priljubljen motiv je bil reka Kamniška Bistirca, ki je od vrtca oddaljena le nekaj metrov in je del vsakdana na njihovih sprehodih.

18

Slika 11: Fotografija s sprehoda, reka Kamniška Bistrica

Slika 12: Reka Kamniška Bistrica, slikana z mostu

19

Slika 13: Race, posnete z mostu

Včasih sem dobila občutek, da se otroci bojijo, kar med kosilom poprijeti za fotoaparat, saj jim sicer med obroki ni dovoljeno vstajati in se sprehajati po igralnici. Vzgojiteljica jim je večkrat povedala, da lahko fotoaparat vzamejo v roke kadarkoli, tudi med počitkom in obroki.

Sčasoma so se privadili tudi na to in tako imamo v končni zbirki nekaj krasnih posnetkov dnevne rutine.

Slika 14: Fotografija, posneta med kosilom

20

Slika 15: Fotografija, posneta med kosilom 2

Slika 16: Fotografija, posneta med počitkom

Slika 17: Fotografija posneta pri opoldanski malici

21

V prihodnjih dneh me je večkrat presenetilo to, da so otroci kar pozabili na fotoaparate, potem pa se je nekdo spomnil in takrat je fotografirala večina. Je pa potrebno poudariti, da so zelo redki ponavljali motive drug za drugim. Nastalo je nekaj zanimivih portretov:

Slika 18: Fotografija posneta med prosto igro na igrišču

Slika 19: Fotografija posneta med počitkom

22

Slika 20: Fotografija posneta po počitku

Slika 21: Portret z igrišča

Slika 22: Portret z igrišča

23

Slika 23: Fotografija posneta po počitku

Slika 24: Portret pred pokritim igriščem

Slika 25: Portret, posnet med prosto igro

24

Slika 26: Bližnji posnetek

Slika 27: Portret z igrišča vrtca

25

Presenetila sta me dečka, ki sta edina naredila avtoportret:

Slika 28: Avtoportret prvega dečka v igralnici

Slika 29: Avtoportret drugega dečka

26

V tistem času se je v vrtcu gradil prizidek in otroci so z veseljem spremljali napredek.

Pričakovala sem, da bo to pogost predmet fotografiranja in imela sem prav.

Slika 30: Fotografija gradnje vrtca

Slika 31: Fotografija gradnje vrtca z igrišča

Slika 32: Fotografija gradnje vrtca s ceste

27

V končni zbirki se je našlo veliko fotografij najljubših igrač:

Slika 33: Fotografija barbike

Slika 34: Fotografija akcijske igrače

Slika 35: Fotografija hišice iz vrtca

28

Otroci so bili pozorni tudi na dogajanja v povezavi z vremenskimi spremembami.

Slika 36: Fotografija ledenih sveč na toboganu

Slika 37: Fotografija prikazuje postavljanje sneženega moža

Slika 38: Fotografija ledenih sveč na ograji

29

Šele tik pred koncem projekta se je neki deček spomnil, da bi otroke postavil v vrsto in jih fotografiral. Presenetilo me je, da se tega niso domislili že prej, saj imajo otroci verjetno izkušnje s tem od doma. (Ko se fotografirajo za rojstne dni itd.) Do sedaj so otroci portrete večinoma delali tako, da so šli s fotoaparatom po prostoru, poiskali človeka, mu rekli naj pogledal v fotoaparat in ga fotografirali. Jaz nisem opazila, da bi si kateri od otrok najprej izbral osebo in jo postavil, kot je to naredil fant, ki je na kup postavil fante na igrišču. Je pa zanimivo, da ga nihče ni posnemal!

Slika 39: Skupinska fotografija, posneta na vrtčevskem igrišču

Slika 40: Skupinska fotografija na igrišču

30

Zanimive so tudi fotografije neke deklice, ki je polovico fotografij posnela tako, da je fotografirala najljubšo knjigo. Proti koncu projekta smo ukinili pravilo treh fotografij na dan, saj so nekateri na fotoaparate kar malo pozabili in bi bilo škoda, če bi imeli na koncu na izbiro za razstavo samo nekaj posnetkov. Vsekakor pa otrok k fotografiranju nismo silili, tako da so imeli nekateri samo nekaj posnetkov. Sledil je izbor fotografij za razstavo in tiskanje.

4.3 Zaključna razstava

Slika 41: Vabilo na razstavo

Zaradi prostorske stiske vrtca, sva se z vzgojiteljico dogovorili, da bo razstava izobešena v garderobi vrtca, kar se je na koncu izkazalo za dobro odločitev, saj je na koncu razstavo tako videlo več ljudi. Otvoritev razstave je potekala na isti dan, kot kulturna prireditev zajčkove skupine, saj je bilo tako razstavo lažje organizacijsko izpeljati. Z otroki smo skupaj sestavili besedilo za vabilo staršem. Še pred razstavo pa smo morali opraviti še izbor fotografij, katerega je odločil vsak otrok zase. Izbral je fotografijo, ki se mu zdi najbolj primerna za razstavo, ne glede na kakovost. Otroci so izbrali sledeče fotografije:

31

Slika 42: Fotografija igrišča skozi okno

Slika 43: Skupinska fotografija na igrišču

Slika 44: Fotografija knjižne police

32

Slika 45: Fotografija barbike

Slika 46: Portret pred gradbiščem

Slika 47: Fotografija knjige Muca Copatarica

33

Slika 48: Fotografija, posneta skozi okno

Slika 49: Fotografija tovornjaka

Slika 50: Fotografija posneta med igro

34

Slika 51: Portret, posnet po počitku

Slika 52: Fotografija najljubše igrače

Slika 53: Fotografija plakata z abecedo

35

Slika 54: Fotografija Kamniške Bistrice, posneta med sprehodom

Slika 55: Fotografija okrasja na oknu

Slika 56: Fotografija sneženega moža, posneta med sprehodom

36

Slika 57: Fotografija gradnje vrtca

Slika 58: Fotografija okenske okrasitve

Slika 59: Fotografija, posneta med igro

37

Slika 60: Fotografija reke Kamniške Bistrice

Slika 61: Fotografija, posneta med kosilom, kjer sta se dečka odločila za fotografiranje.

Slika 62: Portret med počitkom

38

Tam, kjer je bilo možno, smo fotografije obesili na višini otrokovih oči.

Slika 63: Ogled razstave

Žal to ni bilo možno povsod, tako, da smo jih izobesili še nad garderobnimi omaricami.

Otrokom smo izjemoma dovolili, da stopijo na klop in si fotografije tako lahko ogledajo.

Slika 64: Ogled slik na panojih

39

Slika 65: Fotografija deklice s svojim izdelkom

Otroci so bili na svoje izdelke izredno ponosni in so se z njimi z veseljem fotografirali. Na otvoritvi razstave so mi mnogi obiskovalci dejali, da ne morejo verjeti, da so fotografije posneli otroci, stari od štiri do šest let. Pripravila sem tudi knjigo vtisov in v treh tednih se je v njej nabralo precej lepih besed o razstavi. Priložene so v prilogi.

40

5. ZAKLJUČEK

V okviru diplomskega dela sem želela otrokom ponuditi novo fotografsko in umetniško izkušnjo, hkrati pa pridobiti podatke o tem, kako otroci vidijo fotografijo. Moje diplomsko delo je lahko v pomoč vsem pedagoškim delavcem in ostalim, ki bi radi izvedeli več o tem, kaj otrokom fotografija dejansko pomeni.

Moje hipoteze za projekt Fotografija skozi otroško oko so sledeče:

– Predvidevam, da bodo otroci po izpeljanih dejavnostih samostojno pridobili novo znanje in nove izkušnje o fotografiji ter dojemanju sveta.

– Predvidevam, da bodo otroci pogosteje izbirali motiv človeka.

– Predvidevam, da bodo otroci kritično ocenili izdelke in samostojno izbrali najboljše za razstavo.

Dve od treh hipotez lahko potrdim. Zmotila sem se pri tisti, ki je predvidevala, da si bodo otroci pogosteje izbirali motiv človeka. Intervju in fotografije so pokazali, da se je motiv približno enakomerno porazdelil. Malce so še vedno izstopali ljudje in predmeti (predvsem igrače), a tudi narava ni dosti izostala. Otroci so pridobili nova znanja in še bolj pomembne izkušnje v fotografiji. Svoje izdelke so presenetljivo kritično ocenili in samostojno izbrali najboljše fotografije, ki smo jih izobesili na razstavi.

Otroci so bili izredno radovedni in navdušeni, ko so izvedeli, kako sem si naš projekt zamislila. K sreči ta navdušenost ni bila samo začetna, saj otroci so s fotografiranjem vztrajali čisto do konca. Pri fotografiranju so se po določenem času zares sprostili, tako, da se mi pridobljeni podatki zdijo precej relevantni. Zabeležili so toliko momentov življenja v vrtcu, da je bilo fotografije tudi meni izredno zanimivo pregledovati.

V treh tednih, kolikor je projekt potekal, se je v vrtcu tudi sicer veliko dogajalo. Potekala je gradnja prizidka, prav tako pa se je zamenjal letni čas. Priložnosti za fotografiranje je bilo ogromno. Otroci so dokumentirali ne samo dogodke, ampak tudi zanimive podrobnosti, kot so na primer ledene sveče na toboganu. Sedaj lahko zlahka ovržem tudi predpostavko, ki je med odraslimi precej razširjena, in sicer, da se otroci s fotoaparati igrajo. Prav vsi otroci, vključeni v projekt, so fotografirali z namenom, da posnamejo fotografijo. Nekateri so fotografirali bolj premišljeno ter so motiv iskali dalj časa, nekateri pa so posneli samo trenutno dogajanje.

41

Morda ključno vlogo tukaj igra tudi dejstvo, da je fotoaparat danes tako razširjen, da otroci dobro vedo, zakaj se ga uporablja in sploh ne razmišljajo več, da bi ga uporabili drugače. Je pa tudi res, da so v projektu sodelovali otroci stari od štiri do šest let. Zanimivo bi bilo videti,kakšne rezultate bi pridobili z enakim projektom pri mlajših otrocih!

Ob odprtju razstave so mnogi obiskovalci dejali, da ne morejo verjeti, da so te fotografije posneli otroci, stari od štiri do šest let. Mar to pomeni, da imamo do otrok prenizka pričakovanja?

42

6. LITERATURA

Bahovec, D. E., Čas, M., Domicelj, M., Saje Hribar, N., Japelj Pavešić, B., Jontes, B., Kastelic, L., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, N., Vonta, T., Vrščaj, D. (1999).

Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Johnson, N. (2005). Fotografski priročnik za otroke. Ljubljana: Rokus.

Koshofer, G. (1990) ABC fotografije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Papotnik, A., Čerin, B. (1994). Zbrano gradivo o fotografiji. Radovljica: Didakta.

Sontag, S. (2001). O fotografiji. Ljubljana: Študentska založba.

http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2012/oct/19/photography-is-it-art. 1. 5. 2013

6.1 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA

http://www.puhar.si/?J=102100003, 30. 4. 2013

http://physics.kenyon.edu/EarlyApparatus/Optics/Camera_Obscura/Camera_Obscura2.JPG, 30.4. 2013

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tartan_Ribbon.jpg, 6. 5. 2013

6.2 PRILOGE

Priloga 1 Priloga 2 Priloga 3

43 PRILOGA 1

44

45