RAZVIJANJE TEHNIČNIH VEŠČIN IN ODNOSA DO TEHNIKE KOT TEHNOLOŠKO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ALENKA KVARTUH

RAZVIJANJE TEHNIČNIH VEŠČIN IN ODNOSA DO TEHNIKE KOT TEHNOLOŠKO

OPISMENJEVANJE OTROK STARIH 1–2 LETI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

ALENKA KVARTUH

Mentor: izr. prof. dr. Stanislav Avsec Somentorica: asist. Veronika Šuligoj

RAZVIJANJE TEHNIČNIH VEŠČIN IN ODNOSA DO TEHNIKE KOT TEHNOLOŠKO

OPISMENJEVANJE OTROK, STARIH 1–2 LETI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

Zahvala

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Stanislavu Avscu in somentorici asistentki Veroniki Šuligoj za vso strokovno pomoč, ki sta mi jo nudila ob pisanju diplomskega dela. Še posebej se zahvaljujem svoji družini, ki mi je vsa leta študija stala ob strani, me spodbujala in mi finančno omogočila študij. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi v času študija kakor koli pomagali.

POVZETEK

Izraz tehnološka pismenost pomeni, da posameznik razume širši tehnološki svet. Zelo je pomembna v zgodnjem obdobju otrokovega učenja, saj je povezana z vsemi vidiki otrokovega razvoja – s telesnim in z gibalnim razvojem, razvojem zaznavanja, spoznavnim razvojem, razvojem govora, socialnim in čustvenim razvojem ter razvojem moralnega presojanja.

Namen diplomskega dela je ugotoviti tehnološko pismenost otrok, starih od 1 do 2 leti.

Izvedli smo pet načrtovanih dejavnost, ki spodbujajo razvojne mejnike otrok, starih od 1 do 2 leti na področju tehnike: raziskovalna škatla, čutna pot, potujoča žogica, razvrščanje materialov ter senzorna tabla. Slednje dejavnosti smo povezali z vsemi kurikularnimi področji.

V teoretičnem delu je utemeljena tehnološka pismenost in njene tri pomembne dimenzije: znanje, zmožnost ter kritično razmišljanje in vrednotenje. Predstavljen je tudi pomen igre in razvojne značilnosti otrok, starih od 1 do 2 leti po avtorju Jeanu Piagetu. Posamezna kurikularna področja smo nato povezali s tehniko in primeri dejavnosti.

V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali, na kakšen način strokovne delavke v vrtcu razvijajo tehnične veščine in spretnosti ter odnos do tehnike pri otrocih. Z analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da večina strokovnih delavk pozna pomen tehnološke pismenosti, vendar je kljub vsemu ne obravnavajo kot zelo pomembno področje v svoji skupini. Empirični del zajema tudi analizo izvedenih petih dejavnosti v skupini otrok, starih od 1–2 leti. Namen izvedenih pet dejavnost je bil, da se že najmlajši otroci v prvem starostnem obdobju spoznajo s tehniko in tehnologijo, kljub temu da v kurikulumu za vrtce ni opredeljena kot samostojno področje.

KLJUČNE BESEDE:

Odnos do tehnike, tehnološka pismenost, tehnične veščine in sposobnosti, otroci, stari od 1 do 2 leti.

II

Developing engineering skills and attitude towards engineering as technological literacy

education for children aged 1-2 years

ABSTRACT

The term technological literacy means that an individual understands the wider technological world. It is very important in early childhood learning period, as it is related to all aspects of child development – physical and motor development, perceptual development, cognitive development, speech development, social and emotional development, and development of moral judgement.

The purpose of the diploma thesis is to determine technological literacy of children aged 1 to 2 years. We carried out five planned activities that stimulate developmental milestones of children aged 1 to 2 years in the field of engineering: exploration box, sensory path, traveling ball, sorting materials and sensory board. We connected these activities with all curriculum fields.

The theoretical part substantiates technological literacy and its three important dimensions: knowledge, ability, and critical thinking and evaluation. The importance of play and developmental characteristics of children aged 1 to 2 according to the author Jean Piaget are also presented. Individual curriculum fields were then connected with engineering and examples of activities.

In the empirical part of the diploma thesis, we used a survey questionnaire to analyze the way in which professional kindergarten workers develop engineering skills, dexterity, and attitude towards engineering in children. The analysis of the survey questionnaire revealed that most professional workers know the importance of technological literacy, but still do not consider it as a very important field in their group.

The empirical part also includes an analysis of five activities carried out in a group of children aged 1-2 years. The purpose of the five activities was to introduce the youngest children in the first age group to engineering and technology, despite the fact it is not defined as an individual field in the kindergarten curriculum.

KEY WORDS:

Attitude towards engineering, technological literacy, engineering skills and dexterity, children aged 1 to 2 years.

KAZALO

1 UVOD ...1

1.1 Opredelitev problema ...1

1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomske naloge ...4

1.3 Raziskovalne metode ...5

1.4 Pregled vsebin ostalih poglavij ...5

2 TEHNOLOŠKA PISMENOST ...7

2.1 Tri dimenzije tehnološke pismenosti ...8

2.1.1 Znanje...8

2.1.2 Zmožnosti ...9

2.1.3 Kritično razmišljanje in odločanje (KRO) ...9

3 IGRA ... 11

3.1 Značilnosti igre v zgodnjem obdobju otroštva ... 12

3.2 Razvojne stopnje po Jeanu Piagetu ... 13

4 KURIKULARNA PODROČJA V POVEZAVI S TEHNIKO IN TEHNOLOGIJO ... 15

4.1 Gibanje ... 15

4.2 Jezik ... 16

4.3 Umetnost ... 16

4.4 Družba ... 17

4.5 Narava ... 17

4.6 Matematika ... 18

5 EMPIRIČNI DEL ... 19

5.1 Analiza stanja med vzgojitelji ... 19

5.2 Analiza anketnega vprašalnika ... 20

5.3 Analiza izvedenih dejavnosti v vrtcu ... 34

6 DISKUSIJA CILJEV ... 47

7 ZAKLJUČEK ... 51

8 LITERATURA IN VIRI ... 53 9 PRILOGE ... I 9.1 Anketni vprašalnik ... I 9.2 Priprava na prvo dejavnost – raziskovalna škatla ... V 9.3 Priprava na drugo dejavnost – čutna pot ... VII

VI

9.4 Priprava na tretjo dejavnost – potujoča žogica ... IX 9.5 Priprava na četrto dejavnost – razvrščanje materialov ... XI 9.6 Priprava na peto dejavnost – senzorna tabla ... XIII

KAZALO GRAFOV

Graf 5.1: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok z nestrukturiranim materialom. ... 20

Graf 5.2: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok ob učenju poskus in napak. ... 21

Graf 5.3: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok s prijemanjem in spuščanjem raznih predmetov. ... 21

Graf 5.4: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok s pomočjo sestavljanja in razstavljanja raznih predmetov. ... 22

Graf 5.5: Razvijanje tehnološke pismenosti z uporabo razvrščanja, premeščanja in obračanja predmetov. ... 22

Graf 5.6: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok ob primerjanju in preskušanju. .... 23

Graf 5.7: Dejavnosti s katerimi razvijamo kritično mišljenje pri otrocih. ... 23

Graf 5.8: Razumevanje tehničnih veščin in spretnosti strokovnih delavk. ... 24

Graf 5.9: Najpogosteje uporabljeni materiali za razvijanje tehničnih veščin in spretnosti. ... 25

Graf 5.10: Nivo otrok v skupini glede na tehniško znanje. ... 26

Graf 5.11: Nivo otrok v skupini glede na tehnične veščine in spretnosti. ... 27

Graf 5.12: Nivo otrok v skupini glede odnosa do tehnike in tehnologije. ... 27

Graf 5.13: Nivo otrok v skupini glede na motivacijo za tehniko. ... 28

Graf 5.14: Nivo otrok glede na tehnično inteligenco v skupini. ... 28

Graf 5.15: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti v skupini. ... 29

Graf 5.16: Razvijanje tehničnih vsebin in spretnosti v skupini glede na priloženo sliko. ... 30

Graf 5.17: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti na priloženo sliko. ... 31

Graf 5.18: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti na priloženo sliko. ... 32

Graf 5.19: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti glede na priloženo sliko... 33

Graf 5.20: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti glede na priloženo sliko... 34

KAZALO SLIK

Slika 5.1: Opazovanje škatle. ... 35

Slika 5.2: Deček poskuša ugotoviti, kaj je v škatli. ... 36

Slika 5.3: Raziskovanje škatle. ... 36

Slika 5.4: Preizkušanje kamnov preko stopal. ... 37

Slika 5.5: Tipanje kamnov. ... 38

Slika 5.6: Tipanje različnih materialov. ... 38

Slika 5.7: Spuščanje žogice skozi cev. ... 39

Slika 5.8: Spuščanje žogice po plastični cevi. ... 39

Slika 5.9: Preizkušanje spuščanja avtomobila skozi cev. ... 40

Slika 5.10: Raziskovanje škatle. ... 41

Slika 5.11: Sedenje v škatli za razvrščanje materiala. ... 42

Slika 5.12: Razvrščanje materialov po škatlah. ... 42

Slika 5.13: Raziskovanje senzorne table. ... 43

Slika 5.14: Preizkušanje različnih predmetov. ... 44

Slika 5.15: Ogledovanje sebe v ogledalu. ... 44

1 UVOD

Tehnološka pismenost je v zgodnjem obdobju otrokovega učenja še kako pomembna in kot vzgojitelji se tega premalo zavedamo. Tehnološka pismenost je povezana z vsemi vidiki otrokovega razvoja – s telesnim in gibalnim razvojem, razvojem zaznavanja, spoznavnim razvojem, razvojem govora, socialnim in čustvenim razvojem ter razvojem moralnega presojanja. Otrok si preko različnih dejavnosti, ki so povezane s tehniko in kurikularnimi področji (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika), pridobiva prva spoznanja v svet tehnike in tehnologije. Prav tako otrok preko igre spoznava svet okoli sebe, v katerem se srečuje s tehniko in tehnologijo. Otrok v svoji igri gradi, konstruira, obrača, opazuje predmete in prav te so prve izkušnje, ki jih nato otrok samo še nagrajuje v svetu tehnike in tehnologije.

1.1 Opredelitev problema

Igra je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opredeljena kot otroška dejavnost, navadno je to skupinska, za razvedrilo in zabavo (SSKJ, b. d.). Nacionalni dokument Kurikulum za vrtce (1999) igri kot aktivni kompleksni dejavnosti pripisuje pomembno vlogo, saj se otrok preko nje razvija, raste in uči. Igra otroka osebnostno močno pritegne, saj se v njej lahko poistoveti in izrazi. V igri se spontano prepletajo različna področja otrokovega razvoja (Kurikulum za vrtce, 1999). V vrtcih mora obstajati prepletenost intelektualne, telesne, likovne, higiensko – zdravstvene, glasbene in plesne vzgoje z delovno – tehnično vzgojo. Dejavnosti različnih vzgojnih področij je treba povezovati v kompleksen vzgojni program, kjer gre tudi za uvajanje otrok v svet tehnike in dela (Papotnik, 1993). Prav tako je igra sestavni del otroštva in otroci igre ne uporabljajo za razvoj svojih sposobnosti, čeprav se ravno to v igri zgodi (Kurikulum za vrtce, 1999). Predšolski otrok skozi igro in druge dejavnosti spoznava svet okoli sebe, v katerem se vsakodnevno srečuje tudi s tehniko in z njenimi stvarmi. Pri dejavnostih opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Tako s svojo mimiko in glasom posnema stroje in vozila, prepoznava jih po obliki, velikosti, zvokih in gibanju. V svojih igrah konstruira in gradi, pa tudi razstavlja. Tako si pridobiva prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in tehnologije. Ta proces je načrten in

2

usmerjen v okviru predšolske vzgoje (Papotnik, 1993).

Glavni cilj razvijanje tehnološke pismenosti pri otrocih je sposobnost razumevanja in vrednotenje tehnologije, s pomočjo katere zavestno in smotrno preoblikujemo naravni svet v človekovo okolje (Avsec, 2012). Skozi dejavnosti imajo otroci priložnost za raziskovanje, odkrivanje in ugotavljanje povezave med tehnologijo in drugimi področji.

To je pomembna kompetenca v procesu učenja in razumevanja vpliva tehnologije na družbo in kulturo. S kombinacijo teh področji razvijajo dobra temeljna znanja (Zuljan, 2014).

Grumova (2018) v svojem diplomskem delu navaja, da je v Sloveniji potrebno opredeliti tehnološko pismenost, jo prepoznati in jo povezati s posameznimi kurikularnimi področji. Povezovanje narave, matematike, družbe, gibanja, jezika, umetnosti s tehniko otrokom omogoča razvijanje sposobnosti in spretnosti, zmožnosti kritičnega razmišljanja in reševanja tehničnih problemov.

Mednarodna organizacija za tehniško izobraževanje (ITEA) tehnološko pismenost definira kot sposobnost razumevanja, poznavanja, upravljanja in ocenjevanje tehnologije (ITEA, 2007). Tehnološka pismenost je v predšolskem obdobju slabo poznana in definirana. Posledično je tudi zelo redko izvajana in negovana, saj je ne zasledimo v Kurikulumu za vrtce (Grum, 2018).

Ko ozavestimo tehnično vzgojo, opazimo prepletanje z vsemi področji kurikuluma (matematika, jezik, narava, gibanje, družba, umetnost) (Grum, 2018). Pri tehnološki pismenosti so najpomembnejše tri dimenzije: znanje, zmožnosti in kritično mišljenje.

Znanje je skupek dejstev, načel, teorij in praks, ki so povezani s področji dela ali študija.

Zmožnosti vključujejo človekovo osebnost, znanje, mišljenje in motivacijo. Kritično razmišljanje pomeni dokazano zmožnost za suvereno prepoznavanje medosebnih odnosov med povezanimi dejstvi in konteksti za sistematično razvijanje novih metod in njihovo uporabo v novih situacijah. V našem primeru se kritično razmišljanje nanaša na način, kako oseba pristopi k tehnološkim vprašanjem (Plohl Križnar, 2017).

Kot vsa področja razvoja je tudi tehnična vzgoja povezana z razvojnimi značilnostmi otroka. Razvojna psihologija opredeljuje veliko teorij. V nadaljevanju predstavimo prvo

fazo po Piagetu, saj smo se v diplomskem delu bolj podrobno osredotočili na prvo starostno skupino otrok (1-2 leti). Prvo fazo imenujemo senzomotorična faza in traja od 1. do 2. leta. Otrok spoznava in se spoprijema s svetom okoli sebe le preko akcij, gledanja, poslušanja in prijemanja. Otrok uporablja različne oblike dejavnosti, ki so najpogosteje iz različnih materialov (blago, les, plastika). Vse oblike dejavnosti otrok uporablja preko igralne dejavnosti (Grum, 2018).

Med otrokovim razvojem se tudi otrokova igra postopoma spreminja in nadgrajuje. V prvem in še deloma v drugem letu starosti igro običajno poimenujemo funkcijska igra.

V tej igri otrok razvija svoje osnovne funkcije, predvsem z gibanjem in zaznavanjem.

Otrokove funkcije so najprej vezane na njegovo lastno telo, nato na osebe okoli njega.

Zatem ga začnejo zanimati predmeti, zunanji svet (Marjanovič Umek, 2001).

Papotnik (1993) navaja različne možnosti za tehnične dejavnosti. V Kurikulumu za vrtce (1999) so primeri dejavnosti za otroke stare od 1. do 3. leta, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo in so povezane z razvijanjem tehničnih veščin:

 otrok se igra s plastičnimi materiali (plastelin, glina), preoblikuje toge (žica, glina) in elastične materiale;

 sodeluje pri urejanju prostora;

 se igra (gradi in razstavlja) s konstrukcijskimi zbirkami, predmeti;

 se igra z igračami, ki imajo lastni pogon;

 se igra s tehničnimi predmeti (ura, zvonec, kladivo itd.) (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 38–39).

Prav tako so otroku pri tej starosti (1–2 let) zanimive igre, ki ponazarjajo dejavnosti odraslih, ki jih lahko prepoznamo tudi v tehniki: zabijanje plastičnih čepkov s kladivom, različna orodja, instrumenti, glasbene igrače (Kurikulum za vrtce, 1999).

Zelo pomembno je, da otrok že v zgodnjem obdobju začuti svet okrog sebe, da je oblikovan po željah in potrebah človeka in temu primerno razvije določen odnos do tehnike (Avsec in Sajdera, 2019). Otrok v predšolskem obdobju že razmišlja o raznih izdelkih, iz česa so narejeni, čemu služijo, kako jih lahko manipulira ipd., kot tudi lahko oblikuje preko igre odziv na te izdelke, materiale, oblike … (Avsec in Sajdera, 2019).

4

Z diplomskim delom želimo vzgojiteljem pokazati, kako zelo je pomemben razvoj tehnološke pismenosti v predšolskem obdobju. Predvsem z različnimi tehničnimi dejavnostmi, ki jih lahko vzgojitelji vsakodnevno vnašajo v dejavnosti, ki so prepletene še z ostalimi kurikularnimi področji.

1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomske naloge

Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je tehnološka pismenost otrok, starih od 1 do 2 leti, ki hodijo v vrtec.

Cilji dela (C1-3):

C1: opisati pojem tehnološka pismenost v zgodnjem obdobju učenja;

C2: predstaviti mnenja in stališča vzgojiteljic do tehnološke pismenosti;

C3: analizirati in ovrednotiti razvijanje tehnološke pismenosti otrok, starih 1 do 2 leti.

Hipoteze:

Hipoteze, ki smo jih preverili v okviru diplomskega dela (H 1–7):

H1: Večina anketiranih vzgojiteljic bo poznala pojem tehnološke pismenosti.

H2: Vsaj polovica vzgojiteljic kritično mišljenje pri otrocih razvija skozi pripovedovanje zgodb.

H3: Večina anketiranih vzgojiteljic uporablja nestrukturiran material za razvijanje tehničnih veščin in spretnosti otrok.

H4: Pri večini anketiranih vzgojiteljic je zelo pomembno razvijanje tehničnih veščin v njihovi skupini otrok.

H5: Večina anketiranih vzgojiteljic otrokom pripoveduje zgodbe s tehnično vsebino vsaj enkrat tedensko.

H6: Večina otrok bo posegala po senzomotorični tabli.

H7: Pri spuščanju žogice skozi predor bo večina otrok imela težavo pri samem prijemu žogice.

1.3 Raziskovalne metode

Uporabili smo kvalitativno-kvantitativni raziskovalni pristop in uporabili različne raziskovalne metode:

 zbiranje in študija ustrezne literature, virov;

 opisna metoda;

 načrtovanje, izdelava, preizkušanje;

 metoda vprašalnika;

 metoda igre;

 fotografiranje in dokumentiranje;

 obdelava podatkov;

 evalvacija.

1.4 Pregled vsebin ostalih poglavij

V drugem poglavju opredelimo pojem tehnološka pismenost kot pomemben del predšolske vzgoje v vrtcu. Predstavimo tri pomembne dimenzije tehnološke pismenosti:

znanje, zmožnost ter kritično razmišljanje in vrednotenje.

V tretjem in četrtem poglavju podrobneje predstavimo pojem igre in razvojne značilnosti otrok, starih od 1–2 leti. Posamezna kurikularna področja povežemo s tehniko in primeri dejavnosti.

Empirični del diplomskega dela zajema analizo anketiranih vzgojiteljic, na kakšen način strokovne delavke v vrtcu razvijajo tehnične veščine in spretnosti ter odnos do tehnike pri otrocih. Prav tako empirični del zajema analizo izvedenih petih dejavnosti v skupini otrok, starih od 1–2 leti.

V šestem poglavju sta diskusija o zadanih ciljih in preverjanje hipotez. Slednje potrdimo ali zavržemo.

Zadnje, sedmo poglavje zajema zaključek diplomskega dela.

2 TEHNOLOŠKA PISMENOST

Tehnološka pismenost pomeni razumevanje širšega tehnološkega sveta. Za tehnološko pismeno osebo se šteje nekdo, ki razume naravo tehnologije, ima praktične zmogljivosti in sposobnosti za interakcijo s tehnološkimi dosežki in je sposoben kritičnega razmišljanja o vprašanjih glede tehnologije (Avsec, 2012). Tehnološko pismene osebe so sposobne uporabljati pojme iz matematike, družboslovja, umetnosti, jezikov, naravoslovja in drugih področji. Za večino posameznikov je tehnološka pismenost pridobljena z vsakodnevnimi dejavnostmi (Zuljan, 2014). Mednarodna organizacija za tehniško izobraževanje (ITEA) tehnološko pismenost definira kot sposobnost razumevanja, poznavanja, upravljanja in ocenjevanja tehnologije (ITEA, 2007).

Otroci pri predšolski vzgoji pridobijo osnovno razumevanje na številnih ključnih področjih. Slednja jim omogočijo prepoznavo vzorcev tehnološkega razvoja. Predšolski otroci se skozi praktične dejavnosti naučijo, da tehnološka pismenost zahteva orodja, materiale, gibanja, varnost in načrtovanje. S tem bodo odkrili, koliko teh področjih se nanaša na vsakdanje življenje. Prav tako morajo imeti otroci čim več priložnosti za spoznavanje tehnoloških področij (sistemi, viri, zahteve, optimizacija, kompromisi, postopki in kontrolniki) in pojavov ter se o njih pogovarjati. Dejavnosti morajo nuditi različne možnosti, da otroci razpravljajo in se srečujejo s področji tehnologije. Z dejavnostmi pri predšolski vzgoji bodo otroci imeli priložnosti za raziskovanje, odkrivanje in ugotavljanje povezave med tehnologijo in drugimi področji, kajti prav takšne dejavnosti lahko pomagajo otrokom spoznavati temeljna področja tehnologije (Zuljan, 2014). Glavni cilj učnih načrtov tehnike in tehnologije je razvijanje tehnološke pismenosti učencev, da bodo sposobni razumeti in vrednotiti tehnologije, s pomočjo katerih zavestno in smotrno preoblikujemo naravni svet v človekovo okolje (Avsec, 2012).

Za doseganje visoke tehnološke pismenosti je treba razviti tehnološka znanja in sposobnosti.

8 2.1 Tri dimenzije tehnološke pismenosti

Tehnološka pismenost je potrebna za aktivno sodelovanje v družbi in obsega tri soodvisne dimenzije: znanje, zmožnosti in kritično razmišljanje ter odločanja, ki so med seboj povezane, usklajene in ustvarjajo dodatne sinergije. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev treh dimenzij.

2.1.1 Znanje

Znanje se nanaša na kompetence, kaj oseba zna narediti. Prav tako znanje pomeni tudi naučene dostopne podatke, pripadajoče kontekste in pravila, ki medsebojno povezujejo dejstva in kontekste. Pod znanje štejemo tudi skupek dejstev, načel, teorij in praks, ki so povezane s področja dela ali študija (Avsec, 2012).

Tehnološko pismen postaneš, ko izpolnjuješ določena merila, ki jih mora tehnološko pismena oseba doseči na ravni znanja:

 razumevanje napredne/sodobne načine/pristope, ki se s časoma spreminjajo: kaj je tehnologija, kako se ustvarja, kako vpliva na družbo in kako spreminja družbo;

 prepoznavanje prodornosti tehnologije v vsakdanjem življenju;

 razumevanje osnovnih zasnov in izrazov, kot so: sistemi, omejitve in kompromisi;

 poznavanje vrste in omejitve procesa konstruiranja;

 poznavanje zgodovine in vpliva tehnologije in odnosa do narave in človeka;

 poznavanje, da vse tehnologije povzročajo določeno mero tveganja, ki ga moramo upoštevati pri načrtovanju;

 ocenjuje, da razvoj in uporaba tehnologije vključujeta tudi kompromise ter ravnovesje stroškov in koristi;

 razumevanje, da tehnologija odraža vrednote in kulturo družbe (Avsec, 2012).

2.1.2 Zmožnosti

Zmožnosti vključujejo človekovo osebnost, znanje, mišljenje in motivacijo. V ožjem pomenu predstavljajo intelektualne, senzorične, mehanske in motorične sposobnosti.

Zmožnosti pomenijo tudi sposobnosti, ki so bile pridobljene z usposabljanjem:

 uporaba implicitnega spomina za uporabo znanja v standardnih situacijah;

 uporaba znanja za izvedbo standardnih nalog;

 za reševanja standardnih problemov (Avsec, 2012).

Tehnološko pismen postaneš, ko izpolnjuješ določena merila, ki jih mora tehnološko pismena oseba doseči na ravni zmožnosti:

 različne praktične sposobnosti, kot so: upravljanje s stroji, z napravami, aparati, orodij, s pripomočki doma in na delovnem mestu;

 uporablja osnovne matematične koncepte, povezave z verjetnostjo, izračuni in z ocenjevanjem za pripravo poučene sodbe o tehnoloških tveganjih in koristih;

 uporablja tehnično razmišljanje za rešitev težav, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju;

 raziskuje in pridobiva informacije o tehnoloških vprašanjih iz različnih virov (prav tam).

2.1.3 Kritično razmišljanje in odločanje (KRO)

Pomeni zmožnost uporabe znanja, spretnosti ter osebnih, socialnih in metodoloških zmožnosti na delovnem mestu. Pomeni tudi dokazano zmožnost za suvereno prepoznavanje medsebojnih odnosov med dejstvi in konteksti, ki so povezani za sistematično razvijanje novih metod in uporabo teh v novih situacijah (Avsec, 2012).

Tehnološko pismen postaneš, ko izpolnjuješ določena merila, ki jih mora tehnološko pismena oseba doseči na ravni KRO:

 zastavlja ustrezna vprašanja sebi in drugim o koristih in tveganjih tehnologije;

 načrtuje informacije, ki jih ima na voljo o koristih, tveganjih, stroških in o kompromisih tehnologije;

 sodeluje pri odločitvah o razvoju in uporabi tehnologije (prav tam).

3 IGRA

Igra je način, kako otrok spoznava zunanji svet, igra je za otroka učenja, igra je zanj resna oblika vzgoje, igra je nujno potrebna otroškemu organizmu, ki raste.

(Krupska)

»Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna, odprta ter za otroke prijetna« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 19). Otrok se igra zaradi notranjega zadovoljstva, ker je motiviran in ne zaradi prisile.

Igra je svobodna spontana dejavnost, ki poteka brez katere koli zunanje nujnosti.

Odrasli, ki posegajo vanjo, okrnijo njeno spontanost in izvirnost, pravzaprav jo uničijo (Marjanovič Umek, 1981). Tudi igre in igranja se mora otrok naučiti in zato nujno potrebuje pomoč odraslega, ki pa mora biti nevsiljiva – skoraj neopazna (Pogačnik Toličič, 1966).

Nemec in Kranjc (2011) pravita, da je igra dejavnost otrok, ki je notranje motivirana z dejavnostjo samo. To pomeni, da je otroku pomembnejša sama dejavnost igranja kot cilj, ki bi ga z igro lahko dosegli. Torej je smisel igre v njej sami. Vedenje udeleženca v igri je sicer spontano, vendar igra vedno zahteva aktivno udeležbo. To je dejavnost, ki presega meje realnega sveta, sedanjega časa in odrasle logike. Otroku predvsem nudi ugodje, zadovoljstvo, tudi kadar je z njo resno zaposlen.

Igra je dialog med domišljijo in resničnostjo, med preteklostjo in prihodnostjo, med konkretnostjo in abstraktnostjo, med varnostjo in tveganjem (Marjanovič Umek, 2001).

V igri, ko se otrok igra sam ali v družbi sovrstnikov, je v stiku z neposrednim okoljem, ki ga ne le spoznava, temveč tudi odkriva. Vendar za igro tudi nekaj potrebuje – to so

12

igračke. Samo igro lahko obogatimo z izbranimi materiali – igračami, ki so mnogo več kot le sredstvo igre. Igrače so zvest spremljevalec otroštva in otrokov soigralec. Otroka mnogokrat rešijo osamljenosti, domotožja, hkrati pa v njegovo življenje vnašajo veselje in srečo (Marjanovič Umek, 1981).

3.1 Značilnosti igre v zgodnjem obdobju otroštva

»Tak kot majhen otrok pri igri je šolar pri učenju in odrasel človek pri delu.«

(Pogačnik Toličič, 1996)

V prvih življenjskih letih se otrokova vzgoja skoraj ujema s pravilno zaposlitvijo – to je z igro. Igra ima velik pomen za celoten otrokov razvoj. Zdrav, telesno in duševno normalno razvit otrok se mora igrati. Igra je v zgodnjem otroštvu glavna vsebina otrokovega življenja. Obdobje zgodnjega otroštva lahko imenujemo tudi obdobje igre, saj igra in igrače pomenijo otroku vse in tudi izpolnjujejo njegove želje (Pogačnik Toličič, 1996).

Pomen igre za otrokov razvoj je velik. Ne samo na področju telesne zmožnosti, temveč tudi za moralni in socialni razvoj. Igra pripravlja otroka za življenje, da se lahko kot polnovreden človek uvrsti v človeško skupnost (Pogačnik Toličič, 1996).

Otrokova igra je od 12. do 18. meseca zelo aktivna, saj ga je na vseh koncih in krajih polno. Razne predmete in igrače rad razmetava ali pa jih prenaša iz enega prostora v drugega. Z užitkom vleče igrače na kolesih in različna vozila. Na sprehodu tako potiska tudi svoj voziček. S tako igro si otrok utrjuje telesne mišice, s prijemanjem pa uri ročno spretnost. V tem obdobju je značilen tudi velik interes za zvoke. Uživa nad vsem, kar ropota in še sam z raznimi predmeti ropota. Med 13. in 17. mesecem pri otroku opazimo že prve poskuse konstruiranja. Kocke že polaga drugo na drugo. Ko se neha igrati, že lahko zahtevamo, da pospravi kocke v vrečko. Otrok si v tem obdobju tudi spontano pridobi veliko vtisov. Rad opazuje slikanice, poje pesmice, začenja plesati. Otrok pa se v tem obdobju najraje igra sam. Vendar je vztrajnost pri igri kratkotrajna (prav tam).

Torej igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem obdobju. In sicer vpliva na:

1. razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti;

2. kognitivni razvoj: razvoj govora, spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno spoznavanje;

3. emocionalni razvoj: sproščanje in izživljanje čustev, premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja…;

4. socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole ter osvajanja družbenih pravil in norm;

5. osebnosti razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih (Batistič Zorec, 2002).

3.2 Razvojne stopnje po Jeanu Piagetu

Razvojne stopnje po Piagetu lahko povežemo tudi s področjem tehnike in tehnologije.

Piaget je opazil, da se odgovori otrok na različne miselne probleme razlikujejo od odgovor odraslih. Prav tako je opazil, da otroci istih starostnih skupin dajejo zelo podobne odgovore. Slednje je razdelil v štiri glavne stopnje:

1. zaznavno gibalna ali senzomotorična stopnja (od rojstva do dveh let);

2. predoperativna stopnja (od drugega leta do šestega oz. sedmega leta);

3. stopnja konkretno logičnih operacij (traja od približno sedmega do enajstega leta);

4. stopnja formalno logičnih operacij (od enajstega do petnajstega leta) (Nemec in Kranjc, 2011).

Podrobneje v nadaljevanju predstavimo prvo razvojno stopnjo po Piagetu, saj se nanaša na skupino otrok, ki smo jo opazovali pri dejavnostih.

ZAZNAVNO GIBALNA ALI SENZOMOTORIČNA STOPNJA

Zaznamuje prvi dve leti življenja in jo imenujemo predverbalno obdobje. V tem obdobju otroci svet okoli sebe spoznavajo z zaznavnimi in gibalnimi dejavnostmi. To

14 stopnjo sestavlja šest zaporednih podstopenj:

1. podstopnja refleksov (prvi mesec);

2. podstopnja primarnih krožnih reakcij (med 1. in 4. mesecem);

3. podstopnja sekundarnih krožnih reakcij (med 4. in 8. mesecem);

4. podstopnja usklajevanja krožnih reakcij (med 8. in 12. mesecem);

5. podstopnja terciarne krožne reakcije (med 12. in 18. mesecem);

6. podstopnja reprezentacije ali stopnja miselnih kombinacij (med 18. in 24.

mesecem) (Nemec in Kranjc, 2011).

V nadaljevanju bomo podrobneje opisali zadnji dve podstopnji, ki se nanašata na skupino otrok, v kateri smo izvedli vnaprej načrtovane dejavnosti.

PODSTOPNJA TERCIARNE KROŽNE REAKCIJE

Podstopnja traja med 12. in 18. mesecem, ko začnejo malčki eksperimentirati z novimi vedenji. Izvajajo aktivnosti po načelu poskusov in napak, da bi spoznali značilnosti predmetov. Pri tej starosti otroci postanejo zelo izvirni pri iskanju najboljše poti za dosego cilja. Otrok je že zmožen uskladiti dva podobna akcijska vzorca: odstranjevanje ovir in seganje po predmetu. Hoja jim omogoča spoznavanje vedno večjega števila predmetov. V tej stopnji jim je zelo pomemben cilj oz. namen, celo bolj kot sama aktivnost. Piagetu je to prvi znak inteligentnosti (Nemec in Kranjc, 2011).

PODSTOPNJA REPREZENTACIJ ALI STOPNJA MISELNIH KOMBINACIJ

Podstopnja traja med 18. in 24. mesecem, ko je malček sposoben miselno načrtovati aktivnosti. To je obdobje, ko se hitro razvije sposobnost miselnega predstavljanja predmetov in dejanj, v glavnem simboli – besede, števila in miselne slike. Ta podstopnja se razlikuje od prejšnje po tem, da otroci probleme že rešujejo z uporabo pojmov in simbolov (prav tam).

4 KURIKULARNA PODROČJA V POVEZAVI S TEHNIKO IN TEHNOLOGIJO

Predšolski otrok z igro in drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe, svet, v katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko. Otrok že v zgodnjem obdobju začuti svet okrog sebe, da je oblikovan po željah in potrebah človeka in temu primerno razvije določen odnos do tehnike (Avsec in Sajdera, 2019). Otrok v predšolskem obdobju že razmišlja o raznih izdelkih, iz česa so narejeni, čemu služijo, kako jih lahko manipulira ipd., kot tudi lahko oblikuje preko igre odziv na te izdelke, materiale, oblike … (Avsec in Sajdera, 2019).

Prav tako so otroku pri tej starosti (1–2 let) zanimive igre, ki ponazarjajo dejavnosti odraslih, ki jih lahko prepoznamo tudi v tehniki. Papotnik (1993) navaja različne možnosti za tehnične dejavnosti.

V Kurikulumu za vrtce (1999) so primeri dejavnosti za posamezno področje za otroke, stare 1 do 3 leta, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo in so povezane z razvijanjem tehničnih veščin.

4.1 Gibanje

Otrokova osnovna potreba je gibanje. Z gibanjem telesa otrok zaznava okolico, prostor, čas in samega sebe. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in potek od naravnih in preprostih oblik gibanja do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 1999).

V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jih lahko povežemo tudi s tehniko in tehnologijo.

Primeri dejavnosti iz področja gibanja, ki jih lahko povežemo s tehniko in tehnologijo:

 iz usnja si narežejo trakove, s katerimi nato izvajajo gimnastične vaje;

 iz različno dolgih lesenih odpadkov nažagajo enako dolge palice za izvajanje

16 gimnastičnih vaj;

 iz blaga naredijo trakove, ki jih uporabljajo za gimnastične vaje;

 iz odpadkov blaga in volne sešijejo žogice, jih napolnijo z odpadno volno in z njimi izvajajo gimnastične vaje (Papotnik, 1993).

4.2 Jezik

V predšolskem obdobju je jezikovna dejavnost najpomembnejša za razvoj govora, vključuje pa tudi široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi ter otroki.

Pomemben del jezikovnih dejavnosti so preprosta besedila, ki so vezana na vsakodnevno življenje, npr. kratka sporočila, zapis otrokovega komentarja k njegovi risbi, kuharski recepti za priljubljeno jed itn. Prav tako je pomembno zbliževanje s knjigo kot pisnim prenosnikom ter zgodnje navajanje na rabo knjige. Otroci se učijo jezika tudi ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, dramatizaciji, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otroka, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah ipd. (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti iz področja jezika, ki jih lahko povežemo tudi s tehniko in tehnologijo:

 iz odpadnega materiala (lesa) si izdelajo oder in lutke, s katerimi se nato igrajo;

 iz deščic izdelajo preproste police, na katere nato postavijo slikanice in jih opisujejo;

 iz usnja izdelajo trak za označevanje strani v knjigi ter ga uporabljajo pri označevanju strani (Papotnik, 1993).

4.3 Umetnost

Otrok je na vseh področjih dejavnosti izumiteljski in ustvarjalen, nekaj specifike pa je vezane na področje umetnosti. Otrok v umetnosti izumlja in ustvarja, ko odkriva jezikovne strukture, ko artikulira vsebine, ko zamišlja in oblikuje sliko, pesem, igro, ples, predmet. Umetniška dela nastanejo, ko ima otrok pri delu svobodo in se od njega pričakujejo neposrednost, drugačnost, izvirnost. Prav to so odlike otroške umetnosti, ki

jih gojimo in cenimo in po katerih jo tudi vrednotimo. Otrokova umetnost in okus sta izrazito osebne narave in se ju vedno opazuje, razume in presoja v okviru njegovega specifičnega razvoja in življenjskega okolja. Otrok je lahko ustvarjalen v različni meri in na različnih umetniških področjih (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti iz področja umetnosti, ki jih lahko povežemo tudi s tehniko in tehnologijo:

 izdelujejo lutke iz škatel in maske iz plastenk;

 izdelajo žabice iz kamenčkov, ki jih naberejo ob potoku;

 iz kolobarjev koruznega stebla, oluščenega koruznega storža in žice napravijo polžka (Papotnik, 1993).

4.4 Družba

Otroci lahko sodelujejo z okoljem, vplivajo nanj in ga pozneje aktivno spreminjajo, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovno okolje in poklice, kulturno življenje, javno življenje itn.) in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Vključevanje v širšo družbo pomeni tudi vključevanje v kulturo, v kateri živimo. Poleg vključevanju v lastno kulturo in nacionalno tradicijo je potrebno že zgodnje seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami, ki nudi osnovo za vzgajanje medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti s področja družbe, ki jih lahko povežemo tudi s tehniko in tehnologijo:

 opazuje, kako odrasli v vrtcu opravljajo različna opravila in jih pri tem posnema;

 sodeluje v krajših skupinskih dejavnostih, npr. poslušanje zgodbice;

 spoznava stvari in se pogovarja o predmetih, ki pripadajo njemu ali drugim (igrače, oblačila, knjige itn.) (prav tam).

4.5 Narava

Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v

18

raziskovanju in odkrivanju. Področje postopno razvija naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranja, iskanja in povzemanja bistva in pomena ter oblikovanja zasnov. Otrok spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe.

Spoznava in spoštuje živa bitja, uživa z njimi ter se zanima za njihove življenjske pogoje. Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti s področja narave, ki jih lahko povežemo s tehniko in tehnologijo:

 iz odpadnega lesa izdelajo krmilnico in nato v njej nastavljajo hrano pticam;

 skutine lončke oblepijo z odpadnimi krpicami in vanje posadijo rože, zelenjavo (fižol);

 iz naravnega materiala (lubja) izdelajo ladjice, jadrnice (Papotnik, 1993).

4.6 Matematika

Navedeno področje vključuje najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka spodbujajo, da v igri ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in znanja o tem, kaj je veliko, kaj majhno, česa je več in česa je manj, v čem so si stvari različne in v čem podobne, kaj je celota in kaj del, kakšne oblike so, kaj je notri in kaj zunaj, kaj je zdaj, prej in potem, kaj so simboli itn. (Kurikulum za vrtce, 1999).

Primeri dejavnosti s področja matematike, ki jih lahko povežemo s tehniko in tehnologijo:

 iz usnja izrežejo oblike za polaganje ploskovnih podob;

 iz usnja izrežejo različno velike oblike sadežev in jih primerjajo po barvi in velikosti;

 iz škatel naredijo različne velike hiše in nato ugotavljajo velikosti in oblike (Papotnik,1993).

5 EMPIRIČNI DEL

Empirični del diplomskega dela najprej zajema analizo anketnega vprašalnika (priloga 9.1) med vzgojiteljicami. Pri anketnem vprašalniku je sodelovalo 37 anketiranih vzgojiteljic, in sicer 14 s srednješolsko, 4 z višješolsko, 14 z visokošolsko 1. stopnje, in 2 z visokošolsko izobrazbo 2. stopnje. Z anketnim vprašalnikom smo želi pridobiti vpogled v poznavanje tehnološke pismenosti med vzgojitelji. Pri tem smo uporabili vprašalnik s 14 vprašanji. Podatke izpolnjenih anket vzgojiteljic smo obdelali s pomočjo programa za delo s preglednicami. Empirični del diplomskega dela nato zajema analizo pet načrtovanih dejavnosti (priloge 9.2, 3., 4., 5., 6), v katerih je bilo vključenih 10 otrok, starih 1 do 2 leti. Otroke smo opazovali preko dejavnostih, ki so prepletene s kurikularnimi področji. Dejavnosti, ki smo jih uporabili, so bile že vnaprej zasnovane:

raziskovalna škatla, čutna pot, potujoča žogica, razvrščanje materialov in senzorna tabla. Otroke smo opazovali in si sproti beležili njihove odzive na dejavnosti.

5.1 Analiza stanja med vzgojitelji

Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, na kakšen način strokovne delavke v vrtcu razvijajo tehnične veščine in spretnosti ter odnos do tehnike pri otrocih.

Vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj, smo v mesecu juliju razposlali s pomočjo spletne strani 1ka.si vsem strokovnim delavcem Vrtca Mavrica Brežice. V raziskavi je sodelovalo 37 vzgojiteljic, od katerih je bilo 16 oseb starih med 21 in 40 let, 20 oseb je bilo starih med 41 in 60 let, in le 1 oseba je bila starejša kot 60 let. Za najvišjo doseženo izobrazbo je navedlo 14 oseb srednjo strokovno, 2 osebi sta navedli srednjo splošno, 4 osebe so navedle višješolsko izobrazbo, 14 oseb je navedlo visokošolsko izobrazbo 1.

stopnje ter 2 osebi sta navedli visokošolsko izobrazbo 2.stopnje. Od tega 19 vzgojiteljic dela v prvem starostnem obdobju ter 20 vzgojiteljic v drugem starostnem obdobju. Vse osebe v raziskavi so bile ženskega spola. Podatke smo obdelali s programom za delo s preglednicami.

20 5.2 Analiza anketnega vprašalnika

1. vprašanje: Kaj si predstavljate pod pojmom tehnološka pismenost? Odgovori, ki so jih navedle anketiranke, so bili zelo različni. Podobne smo združili skupaj:

 pismenost oz. uporaba tehnike in tehnologije (11 odgovorov);

 manipulativno znanje in spretnosti (7 odgovorov);

 uporaba različnih orodij (4 odgovori);

 uporaba računalnika, telefona, fotoaparata, tablice (3 odgovori);

 delo z nestrukturiranim materialom (2 odgovora);

 reševanje problemov, ki so povezana z vsemi kurikularnimi področji;

 delo v timih, tandemih;

 učenje s poskusi;

 načrt, potek in izdelava izdelka, meritev skic.

2. vprašanje: Pri dejavnosti označite, kako močno razvija tehnološko pismenost otrok? 1 – šibko do 5 – zelo močno. Odgovore si lahko pogledamo v naslednjih grafih.

Graf 5.1 prikazuje, kako močno strokovne delavke razvijajo tehnološko pismenost otrok z uporabo nestrukturiranega materiala.

Graf 5.1: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok z nestrukturiranim materialom.

0 5 10 15 20 25

šibko srednje srednje močno močno zelo močno

Število odgovorov

Nestrukturirani material

Graf 5.2 prikazuje, kako močno strokovne delavke razvijajo tehnološko pismenost otrok ob učenju poskusov in napak.

Graf 5.2: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok ob učenju poskusov in napak.

Graf 5.3 prikazuje, kako močno strokovne delavke razvijajo tehnološko pismenost otrok s prijemanjem in spuščanjem raznih predmetov.

Graf 5.3: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok s prijemanjem in spuščanjem raznih predmetov.

Graf 5.4 prikazuje, kako močno strokovne delavke razvijajo tehnološko pismenost otrok s pomočjo sestavljanja in razstavljanja raznih predmetov.

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

šibko srednje srednje močno močno zelo močno

Število odgovorov

Učenje ob poskusih in napakah

0 5 10 15 20 25

šibko srednje srednje močno močno zelo močno

Število odgovorov

Prijemanje in spuščanje raznih predmetov

22

Graf 5.4: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok s pomočjo sestavljanja in razstavljanja raznih predmetov.

Graf 5.5 prikazuje, kako močno strokovne delavke v skupini razvijajo tehnološko pismenost otrok z dejavnostjo razvrščanja, premeščanja in obračanja predmetov.

Graf 5.5: Razvijanje tehnološke pismenosti z uporabo razvrščanja, premeščanja in obračanja predmetov.

Graf 5.6 prikazuje, kako močno razvijajo tehnološko pismenost otrok v skupini strokovni delavci ob primerjanju in preskušanju.

0 5 10 15 20 25 30

šibko srednje srednje močno močno zelo močno

Število odgovorov

Sestavljanje in razstavljanje raznih predmetov

0 5 10 15 20 25 30

šibko srednje srednje močno močno zelo močno

Število odgovorov

Razvrščanje, premeščanje, obračanje predmetov

Graf 5.6: Razvijanje tehnološke pismenosti otrok ob primerjanju in preskušanju.

Strokovni delavci se za razvijanje tehnološke pismenosti najbolj poslužujejo najbolj dejavnosti, ki zahtevajo razvrščanje, premeščanje in obračanje predmetov. To lahko vidimo v grafu 5.5. Najmanj uporabljajo dejavnost, ki zahteva učenje ob poskusih in napakah (graf 5.2). Ena strokovna delavka je navedla, da uporablja kreativno ustvarjanje za razvijanje tehnološke pismenosti v skupini.

3. vprašanje: Kako razvijate kritično mišljenje otrok? Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Slednje si lahko ogledamo v grafu 5.7.

Graf 5.7: Dejavnosti, s katerimi razvijamo kritično mišljenje pri otrocih.

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

šibko srednje srednje močno močno zelo močno

Število odgovorov

Primerjanje in preskušanje

0 5 10 15 20 25 30

preko pripovedovanja

zgodb

igre s konstruktorji

pri dejavnostih, ki zatevajo tehnične

veščine in spretnosti

drugo

Število odgovorov

Dejavnosti

24

Po mnenju strokovnih delavcev najbolj razvijajo kritično mišljenje preko pripovedovanja zgodb (27 odgovorov), pri dejavnostih, ki zahtevajo tehnične veščine in spretnosti (23 odgovorov) in igre s konstruktorji (22 odgovorov).

Pod drugo smo dobili 6 odgovorov:

 spodbujanje zaznavanja, doživljanja in empatičnega odnosa do konkretnih situacij v oddelku;

 pri dejavnostih, povezanih z rutino;

 otroci uporabljajo vsa čutila pri manipuliranju z materiali, s predmeti;

 z zagotavljanjem zadostnega časa za prosto igro, kjer ima otrok možnost načrtovati svoj čas od ideje do izvedbe;

 pri vseh dejavnosti v skupni, usmerjenih in spontanih;

 ponudiš otrokom material in opazuješ, kaj in kako z njim operirajo.

4. vprašanje: Pod pojmom tehnične veščine in spretnosti razumem

Odgovori so predstavljeni v grafu 5.8. Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov.

Graf 5.8: Razumevanje tehničnih veščin in spretnosti strokovnih delavk.

0 5 10 15 20 25 30 35

Število odgovorov

Tehnične veščine in spretnosti

Največ strokovnih delavk (graf 5.8) pod pojmom tehnične veščine in spretnosti razume preskušanje lastnosti materialov in izdelkov (29 odgovorov). Sledijo jim koordinacija in kontrola gibov pri delu s pripomočki/orodij (27 odgovorov), reševanje tehniških ugank in problemov (25 odgovorov), sposobnost zaznavanja prostorskih oblik (21 odgovorov), vztrajnost in skoncentriranost na dejavnosti (21 odgovorov), natančnost (18 odgovorov) ter sodelovanje in timsko delo (13 odgovorov).

5. vprašanje: Katere materiale najpogosteje uporabljate za razvijanje tehničnih veščin in spretnosti otrok? Pri vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Slednji so predstavljeni v grafu 5.9.

Graf 5.9: Najpogosteje uporabljeni materiali za razvijanje tehničnih veščin in spretnosti.

Najpogosteje uporabljen material za razvijanje tehničnih veščin in spretnosti je po mnenju strokovnih delavk odpadna embalaža (35 odgovorov). Sledijo ji nestrukturirani materiali (34 odgovorov), papir (karton, lepenka) (30 odgovorov), les (13 odgovorov) in umetne snovi (6 odgovorov). Pod drugo smo dobili dva odgovora strokovnih delavk, ki uporabljata za razvijanje tehničnih veščin in spretnosti naravni material.

6. vprašanje: Ali v vrtcu otrokom pripovedujete zgodbe s tehnično vsebino? Če DA, kako pogosto in katere, če NE, zakaj ne? Navajali so različne odgovore. Podobne smo med seboj združili.

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Število odgovrov

Material

26 NE:

 ker je malo takšnih pravljic;

 ker nimamo knjig s tehnično vsebino;

 ne poznam konkretno tehničnih zgodb;

 ker nismo nikoli tehnologije dajali v ospredje;

 nisem nikoli o tem poglobljeno razmišljala.

DA:

 izmišljene, v katerih nastopajo otroci iz skupine;

 preko igre;

 kakšno risanko ali ogled živali, poslušanje glasbe;

 zgodbe o poklicih z gradbišča;

 približno 5-krat na leto;

 različno, odvisno od načrtovanja;

 dnevno, tedensko, mesečno (Trije prašički, Muca copatarica);

 1-krat do 2-krat na teden kot motivacija za nadaljnje dejavnosti.

7. vprašanje: Ocenite raven otrok v skupini glede na tehniško znanje, tehnične veščine in spretnosti, odnos do tehnike in tehnologije, motivacijo za tehniko in tehnično inteligenco, od 1 – 5, pri čemer 1 pomeni nezadostno in 5 odlično.

Odgovori so predstavljeni v grafih 5.10, 5.11, 5.12, 5.13 in 5.14.

Graf 5.10: Raven otrok v skupini glede na tehniško znanje.

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično

Število odgovorov

Tehniško znanje

Strokovni delavci ocenjujejo (graf 5.10), da je raven otrok glede na tehniško znanje v njihovi skupini dobro (19 odgovorov). Sledijo jim ocene prav dobro (14 odgovorov), zadostno (2 odgovora) in odlično (1 odgovor).

Graf 5.11: Raven otrok v skupini glede na tehnične veščine in spretnosti.

Z grafa 5.11 lahko razberemo, da so strokovni delavci v svoji skupini ocenili tehnične veščine in spretnosti otrok z oceno dobro (15 odgovorov). Sledijo jim ocene prav dobro (11 odgovorov), odlično (6 odgovorov) in ocena zadostno (5 odgovorov).

Graf 5.12: Raven otrok v skupini glede odnosa do tehnike in tehnologije.

0 2 4 6 8 10 12 14 16

nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično

Število odgovorov

Raven otrok

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično

Število odgovorov

Raven otrok

28

Graf 5.12 prikazuje, kako so strokovni delavci označili raven otrok v skupini glede odnosa do tehnike in tehnologije. Največ strokovnih delavcev je ocenilo odnos do tehnike in tehnologije z oceno dobro (18 odgovorov). Sledijo jim ocene prav dobro (13 odgovorov), zadostno (4 odgovori) in odlično (2 odgovora).

Graf 5.13: Raven otrok v skupini glede na motivacijo za tehniko.

Po mnenju strokovnih delavcev je raven otrok v skupini glede na motivacijo za tehniko (graf 5.13) prav dobro (19 odgovorov). Sledita jim oceni odlično (9 odgovorov) ter dobro (9 odgovorov).

Graf 5.14: Raven otrok glede na tehnično inteligenco v skupini.

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično

Število odgovorov

Raven otrok

0 5 10 15 20 25

nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično

Število odgovorov

Raven otrok

Na grafu 5.14 si lahko pogledamo, da so strokovni delavci v svoji skupini otrok ocenili raven tehnične inteligence z dobro (20 odgovorov). Sledijo jim ocene prav dobro (12 odgovorov), zadostno (3 odgovori) ter odločno (2 odgovora).

8. vprašanje: Kako pomembno se vam zdi razvijanje tehničnih veščin in spretnosti v vaši skupini? Odgovore prikazuje graf 5.15.

Graf 5.15: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti v skupini.

Strokovnim delavkam se zdi razvijanje tehničnih veščin in spretnosti v njihovi skupini pomembno (24 odgovorov). Sledita ji zelo pomembno (12 odgovorov) in nepomembno (2 odgovora).

9. vprašanje: Ali ste že obiskali seminar o razvoju tehnološke pismenosti v vrtcu?

Če DA, kateri? Če NE, zakaj ne? Najpogostejši odgovori so bili:

DA:

 osnove dela z računalnikom;

 lutke, igra z nestrukturiranim materialom.

NE:

 ker še ni bilo priložnosti (14 odgovorov);

 seminar ni bil izpostavljen kot pomemben, ampak se tehnološka pismenost v

0 5 10 15 20 25 30

zelo pomembno pomembno nepomembno

Število odgovorov

Pomembnost razvijanja tehničnih veščin in spretnosti

30

vrtcu dogaja vsak dan, a se tega premalo zavedamo;

 nisem zasledila tega seminarja (8 odgovorov);

 nisem se odločila (3 odgovori);

 ni me pritegnilo (5 odgovorov).

10. vprašanje: Pri vsaki sliki označite, kako pogosto bi razvijali tehnične veščine in spretnosti z otroki v skupini: 1 – nikoli do 5 – vedno.

Vir: https://thestemlaboratory.com/sprout-house/

Graf 5.16: Razvijanje tehničnih vsebin in spretnosti v skupini glede na priloženo sliko.

Na grafu 5.16 si lahko pogledamo, da strokovni delavci v skupini razvijajo tehnične veščine in spretnosti glede na priloženo sliko vedno (15 odgovorov). Sledijo jim odgovori pogosto (12 odgovorov), občasno (9 odgovorov) ter nikoli (1 odgovor).

0 2 4 6 8 10 12 14 16

nikoli redko občasno pogosto vedno

Število odgovorov

Pogostost

Vir: https://www.pinterest.com/pin/759208449663472384/

Graf 5.17: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti na priloženo sliko.

V grafu 5.17 si lahko pogledamo, da strokovni delavci v svoji skupni otrok razvijajo tehnične veščine in spretnosti glede na priloženo sliko vedno (20 odgovorov). Sledijo jim odgovori pogosto (10 odgovorov), občasno (5 odgovorov) ter redko in nikoli (1 odgovor).

0 5 10 15 20 25

nikoli redko občasno pogosto vedno

Število odgovorov

Pogostost

32

Vir: https://www.etsy.com/listing/397924521/cork-building-blocks-kids-eco-natural

Graf 5.18: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti na priloženo sliko.

Na grafu 5.18 si lahko pogledamo, da strokovni delavci v svoji skupini otrok razvijajo tehnične veščine in spretnosti glede na priloženo sliko vedno (20 odgovorov). Sledijo jim odgovori pogosto (11 odgovorov), občasno (5 odgovorov) ter nikoli (1 odgovor).

0 5 10 15 20 25

nikoli redko občasno pogosto vedno

Število odgovorov

Pogostost

Vir: https://www.mountcarmelkindergarten.co.uk/blog/mount-carmel-at-home-12-05-2020/

Graf 5.19: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti glede na priloženo sliko.

Na grafu 5.19 si lahko pogledamo, da strokovni delavci razvijajo tehnične veščine in spretnosti glede na priloženo sliko vedno (12 odgovorov) in pogosto (12 odgovorov).

Sledijo jim odgovori občasno (9 odgovorov), redko (3 odgovori) ter nikoli (1 odgovor).

0 2 4 6 8 10 12 14

nikoli redko občasno pogosto vedno

Število odgovorov

Pogostost

34

Vir: https://www.pinterest.com/pin/272327108692745306/

Graf 5.20: Razvijanje tehničnih veščin in spretnosti glede na priloženo sliko.

Na grafu 5.20 si lahko pogledamo, da strokovni delavci razvijajo tehnične veščine in spretnosti otrok v svoji skupini glede na priloženo sliko vedno (27 odgovorov). Sledijo odgovori pogosto (7 odgovorov) ter občasno (3 odgovori).

5.3 Analiza izvedenih dejavnosti v vrtcu

O razvijanju tehničnih veščin in odnosu do tehnike in tehnologije v starostni skupini otrok 1 do 2 leti smo si zastavili pet dejavnosti. Skozi vse dejavnosti nas je spremljala lutka »Miška«. Vse izvedene dejavnosti so bile izvedene v Vrtcu Krško, in sicer v prvem starostnem obdobju. Vsi otroci so bili stari v razponu od 12 do 24 mesecev.

Skupina otrok se imenuje Sončki in šteje 14 otrok. Z vzgojiteljico smo se načrtno in premišljeno lotili izvedbe dejavnosti v tej starostni skupini, saj vemo, da pri otrocih poteka nebesedna komunikacija in je zelo težko doseči zastavljene cilje. V nadaljevanju so podana opažanja in odzivi otrok na pet izvedenih dejavnosti.

0 5 10 15 20 25 30

nikoli redko občasno pogosto vedno

Število odgovorov

Pogostost

Prva izvedena dejavnost je bila raziskovalna škatla (priloga 9.2). Otroci so najprej spoznali lutko Miška in njeno skrivno torbo, zato se nam je zdelo zelo simpatično, ko je ena od deklic, medtem ko smo pozdravljali otroke iz Miškine torbe, pripasane čez hrbet, vzela ogledalo in se začela v njem ogledovati. Vsakemu otroku posebej smo s pomočjo manjšega ogledala pokazali, kje ima nos, ušesa, usta in ostale dele obraza. Dva otroka sta znala te dele na sebi že sama pokazati. Znala sta tudi v svoji zrcalni sliki pokazati, kje imata posamezni del obraza. Z velikim zanimanjem pa so svoj odsev opazovali v žlicah. Tudi tu smo poskušali individualno z vsakim otrokom doseči, da se pogleda v žlico in pokaže dele obraza. Z vsemi smo to dejavnost izvajali večkrat. Deček, ki je za to starost prav posebno zgovoren, je ponovil imena za dele obraza. Pri drugih otrocih je potekala nebesedna komunikacija. Skupaj smo nato pospravili stolčke in odkrili raziskovalno škatlo, ki je ležala na sredini igralnici. Prav vsi otroci so se zapodili k njej, jo obračali, opazovali, skušali pridobiti predmete skozi luknji (slika 5.1).

Slika 5.1: Opazovanje škatle.

Dečka, ki že izgovarja določene besede, smo spodbujali z vprašanji o predmetih, ki jih je raziskoval – ali je majhen/velik, mehek/trd. Deček ni znal odgovoriti na zastavljena vprašanja, saj so bila zanj še pretežka in je na to opozorila tudi vzgojiteljica (slika 5.2).

36

Slika 5.2: Deček poskuša ugotoviti, kaj je v škatli.

Ob izvedbi te dejavnosti smo uživali tudi sami in otrokom pustili, da sami raziskujejo škatlo, kolikor dolgo želijo (slika 5.3).

Slika 5.3: Raziskovanje škatle.

Koncentracija otrok pri tej dejavnosti (glede na njihovo starost) je bila dolga. Ob upadu smo vsakega otroka posebej, ki je imel določen predmet v roki, skupaj z lutko Miška spodbudili, da pospravi predmet na svoje mesto v igralnici. Dejavnost je bila uspešno izvedena, saj so otroci dosegli zadane cilje. Prav tako so izredno uživali ob opazovanju samega sebe v žlicah in raziskovanju predmetov v škatli.

Naslednji dan so otroci spoznali drugo dejavnost, in sicer čutno pot (priloga 9.3).

Najprej smo skupaj z lutko izvedli bibarijo »Pika, pika, pikica«, ki jo otroci nadvse obožujejo in jim ni tuja. Z njo smo podrobneje spoznali dele obraza – ušesa, usta, nos,

lase. Dva otroka sta pokazala, kje imata posamezne dele obraza, medtem ko so ostali otroci samo opazovali naše kazanje na posamezne dele obraza. Nato smo si razgibali celo svoje telo ob pesmi »Od glave do peta« (Čarodej Grega). Vsi otroci so se vključili v gibalno pesem in se dobro razgibali. Vseskozi jih je bilo treba individualno spodbujati. Sledila je priprava čutne poti – otroci so skupaj z vzgojiteljico sedli na blazino in počakali, da pripravimo čutno pot. Slednja je bila postavljena iz lesenih plošč z različnimi materiali – kamnov, valovite lepenke, plastičnega ovoja, pene in rafije.

Samo eden izmed otrok je želel sezuti copate in preko stopal občutiti različne lastnosti materialov (slika 5.4).

Slika 5.4: Preizkušanje kamnov preko stopal.

Ostali otroci so večinoma preizkušali materiale z rokami (slika 5.5). Kljub spodbudi si niso želeli sezuti copat. Pomembno je bilo, da otrok preko telesa, pa naj bo to roka ali noga, spozna različne materiale (slika 5.6).