2 3 21

(1)

Leto X X I I ! Š t e v . 3 - 4 HK - GeoSrafiJa L i l

3 21

3 E O G R . O B Z O R N I K

/197B 2

4 9 0 9 7 7 0 0 2 0 8 , 3 / 4

Ljub Ijana 1976

¡is*

A Z I J S K A

i - ; s

E V R A Z U S K A

> - « A Z 5 I R J A N J E \ izračunani

: K O M P M S U A J '» cm/L«»U

ratroimflrnt ANTARKTISKA

• 7 -

(2)

V S E B I N A

Č L A N K I V D. Radinja,

/ V. Klemenčič, j I. Gams,

Ž . Leskovšek,

•J J. Medved, J R. G e n o r i o , J J, Medved, K N J I Ž E V N O S T

Slovenija-naše o k o l j e , Ljubljana 1976 (I. Gams) Naše o k o l j e , nova slovenska revija (D. Radinja) Karst processes ar>d relevant landforms (I. Gams)

DRUŠTVENE VESTI

Umrl je prof. Vladimir Leban. ( M . Žagar) Profesorju S. Kranjcu v spomin (V. Bohinec) Ludvik Vazzaz (R. Savnik)

F. Černe, X. republiško tekmovanje gibanja "Znanost mladini"

Geografski krožek na celjski g i m n a z i j i 1975/76

Risba na naslovni strani: Glavne tektonske plošče na z e m l j i . G l e j v tej številki č l a n e k , I. Gams, O t e k t o n i k i plošč kot razlagi potresov v zunanjih D i n a r i d i h ter v F u r l a n i j i

GEOGRAFSKI O B Z O R N I K , časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: d r . Ivan Gams, d r . Sve- tozar llešič, d r . V l a d i m i r K o k o l e , d r . Avguštin Lah, M a r i j a Košak, M i l a n Vreča

G l a v n i urednik Mara Radinja, Ljubljana, Grintovška 1. Upravnik C i t a M a r j e t i č

Za člane GDS je letna naročnina 25 d i n a r j e v , za nečlane in ustanove 30 d i n a r j e v . Naročajte in p l a - čujte na naslov: "Geografski o b z o r n i k " , Ljubljana, Aškerčeva cesta 12, štev. t e k . r a č . 50101-678- -48839

Beseda ob o k r i t j u kipa akademika Antona Me lika (podoba) i Slovenska in italijanska narodna manjšina v luči urbanizacije

(1 karta) ' 3 O t e k t o n i k i plošč kot razlagi potresov (3 risbe) : 11

Kras in njegova prirodnogeografska razčlenitev (risba) 19 N a č e l o celostnosti a l i kompleksnosti pri pouku geografije 25 Sodobni problemi jugoslovanske ekonomske emigracije 29

Deseta petletka v Sovjetski z v e z i 26

Za vsebino člankov so odgovorni a v t o r j i sami

GO izhaja s finačno pomočjo izobraževalne skupnosti Slovenije Tiskal: Zavod SRS za statistiko v Ljubljani

(3)

BESEDA OB OKDRITJU DOPRSNEGA KIPA AKADEMIKA A N T O N A MELIKA NA FI- LOZOFSKI FAKULTETI OB 10. OBLETNICI NJEGOVE SMRTI 15. V I . 1976

UDK 92 "Melik Anton"(042)

Pedagoško-znanstvena enota za geografijo in z njo filozofska fakulteta odkrivata ob 1 0 - l e t n i c i smrti doprsni kip svojega uglednega u č i t e l j a , akademi- k a , profesorja Antona M a l i k a , ki se je polna šti- ri desetletja svojega izredno delovnega ž i v l j e n j a z vsem žarom posvečal vzgoji slovenskih geografov .

S tem se skušamo o d d o l ž i t i velikemu pokojniku za njegovo ne samo dolgoletno, temveč tudi nadvse uspešno in plodno vzgojiteljsko d e l o , s katerim je znal izredno ž i v l j e n j s k o , pristno in neprisiljeno v z b u d i t i in poglabljati zanimanje za geografijo, znal je navduševati študente ne samo za študij in študijsko d e l o , temveč tudi za raziskovalno d e l o . Se zlasti pa je znal neprisiljeno poglabljati v mla- dem človeku ljubezen do slovenske zemlje in do človeka na njej ter do vsega, kar je naš človek na tej zemlji ustvaril.

Predavanja prof. M e l i k a so b i l a že v času med obema vojnama znana po napredni in aktualni vse- b i n i ter pereči družbeni problematiki, tako so jim poleg geografov radi prisluhnili tudi drugi študen- t i .

Prof. M e l i k pa ni v z g o j i l le dolgo vrsto geogra- f o v - š o l n i k o v , temveč je usmerjal in v z g o j i l tudi večino sedanjih slovenskih geografskih raziskoval- c e v , saj je b i l mentor številnim doktorandom in po zadnji v o j n i so prihajali ti tudi iz drugih delov Ju- goslavije, kar je pomenilo, da se je Ljubljana uveljavila kot pomembno jugoslovansko geografsko uni- verzitetno središče. Kako tudi ne ! Prof. M e l i k je v plodnih desetletjih svojega žilavega ustvarjanja r a z v i l zelo izrazito in odmevno geografsko šolo. Zato geografi s ponosom povedo, da so b i l i njegovi učenci. Toda poleg vsega tega je n a j v e č j i pomen Melikovega pedagoškega dela nemara t a , da je bil kot v z g o j i t e l j , u č i t e l j in mentor živ zgled izredne delovne vneme, neutrudnega in sistematičnega de- l a , v e l i k e podjetnosti, n e u k l o n l j i v o s t i , zagnanosti in poštenosti do d e l a . V vseh teh pogledih je bil zelo p r e p r i č l j i v in sugestiven, kar se je pokazalo še zlasti prva leta po osvoboditvi, ko so prihajali na univerzo študenti, ki so zaradi vojne vihre te lastnosti prof. M e l i k a še posebno c e n i l i in občudo- v a l i . Nikakor ni n a k l j u č j e , da so ravno prve povojne generacije v n a j v e č j i meri sledile raziskovalne- mu delu prof. M e l i k a .

V tem v p l i v u , ki ga je izžareval prof. M e l i k kot univerzitetni u č i t e l j , se nemara zrcali največja vred- nost in žlahtnost njegovega pedagoškega dela in uspeha. Zato naj pomenijo te lastnosti prof. Melika

1

(4)

tudi danes, ko še bolf kot v preteklosti poudarjamo e t i č n i , razredni in splošni družbeni pomen ustvarjalnega d e l a , živo spodbudo tudi sedanjim in bodočim generacijam naših študentov in mladim znanstvenim delavcem. Tudi umetnikova upodobitev prof. M e l i k a , ki jo danes odkrivamo v prostorih f i l o z o f - ske fakultete naj k temu pripomore.

S komaj nakazano pedagoško dejavnostjo pa M e l i k o v o delo še zdaleč ni b i l o izčrpano ne na univerzi in še manj izven n j e . Njegovo neposredno pedagoško delo je namreč spremljala tudi zelo razgibana organizacijska dejavnost. Prof. M e l i k je b i l nad 30 let od 1927. do 1960. leta predstojnik geografskega inštituta in pozneje oddelka za geografijo na filozofski f a k u l t e t i , ki ga je izoblikoval v živo središče širokih in naprednih geografskih miselnih tokov. Skoraj ves ta čas, od 1928. do 1957. Ipta je bil hkrati tudi predsednik Geografskega društva Slovenije in urednik društvene znanstvene revije G e o - grafski vestnik (1928-1958), ki jo je d v i g n i l na zgledno višino. Kmalu po osvoboditvi, ko je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je ustanovil in do svoje smrti vodil akademski Inštitut za geografijo - danes preimenovan v Geografski inštitut Antona M e l i k a - ki je s pomočjo mla- d i h znanstvenih sodelavcev - že njegovih povojnih učencev, dokončno u v e l j a v i l M e l i k o v o geografsko šolo. Hkrati je prof. M e l i k , ko je 1952. leta ustanovil Geografski z b o r n i k , ki ga je urejal vse do svoje smrti, poskrbel tudi za objavljanje geografskega raziskovalnega dela na a k a d e m i j i . Kmalu po o- svoboditvi je b i l na Melikovo pobudo ustanovljen še Zemljepisni muzej Slovenije, kateremu je prof.

M e l i k z a č r t a l , zanj tako z n a č i l n e , široko zasnovane programske smernice.

Prof. M e l i k - razgiban, kakor je bil - se je uspešno udejstvoval tudi izven svoje stroke. Dvakrat je b i l dekan filozofske fakultete - t i k pred zadnjo vojno in takoj po njej - torej v l e t i h , ki nikakor n i - so bila lahka. Kar dve mandatni d o b i , od 1946. do 1950. leta, pa je bil rektor univerze.

Ob tej svečani priložnosti je mnogo premalo časa, da bi obširne|e govoril o vsem drugem Melikovem kulturnem d e l u , ki ga je po drugi v o j n i opravljal izven univerze. N a j spomnim le na t o , da je bil v l e t i h 1953 - 54 predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS, od 1950. leta pa vse do smrti (16 let) pa predsednik Slovenske matice. V okviru te ustanove so izšle tudi njegove znamenite knjige Sloveni- je-

Prof. M e l i k se je udejstvoval tudi v širšem javnem ž i v l j e n j u . Bil je dolgoletni poslanec republiške skupščine, in sicer že prve ustavodajne, 1946. leta in drugih vse do 1958. l e t a , torej razgibanih 12 l e t , b i l pa je tudi dolgoletni član (do 1961. leta),glavnega odbora SZDL Slovenije.

Za svoje znanstveno, kulturno in družbeno delo je dobil vrsto p r i z n a n j , nagrad in o d l i k o v a n j . 1960.

leta ga je predsednik republike odlikoval z redom zaslug za narod prve stopnje, 1961 . leta je prejel Kidričevo nagrado, 1963. leta je b i l i z v o l j e n za dopisnega člana srbske akademije znanosti in umet nosti, bil je častni predsednik GDS ter častni član drugih o r g a n i z a c i j .

M e l i k o v o strokovno delo je preširoko in preobilno, da bi ga mogli ob tej spominski svečanosti vsaj bež no orisati. V tem trenutku to n i t i ni nujno, ker je M e l i k o v o življenjsko delo na področju geografske znanosti dovlj znano ne samo nam na filozofski f a k u l t e t i in na u n i v e r z i , temveč je znano in hvaležno sprejeto tudi v najširši javnosti. Spomnimo se samo na šest zajetnih knjig njegove Slovenije, v k a t e - rih nam j e , kakor poudarjajo že njegovi ž i v l j e n j e p i s c i , razgrnil svoje široko in globoko poznavanje slovenske z e m l j e , ki jo je v dolgih plodnih letih svojega neutrudnega snovanja peš, s kolesom a l i ka- k o r k o l i drugače znova in znova premeril v vseh smereh, do njenih zadnjih k o t i č k o v , z živim in samo- n i k l i m zanimanjem za vse tisto, kar ta naša pestra in žlahtna slovenska pokrajina skriva v svojih naravnih značilnostih, kakor tudi vse tisto, kar je v tej pokrajini ustvaril naš č l o v e k . Spomnimo se na- dalje na njegovo Jugoslavijo ter na knjigo Naša v e l i k a d e l a , posvečeno povojni revolucionarni preo- brazbi naše dežele. Na odmevnost njegovih del kaže že t o , da so te knjige doživele po več ponati- sov .

Prof. M e l i k je še za živa postal pojem za vsestransko in zagnano delovno ustvarjalnost, kar se kaže med drugim v neverjetno obsežnem seznamu njegovih d e l . Prof. M e l i k je napisal več kot 30 knjig o- ziroma samostojnih p u b l i k a c i j , preko sto razprav oziroma znanstvenih člankov ter nešteto manjših p r i - spevkov, poročil in ocen.

Prof. M e l i k je snoval in ustvarjal do zadnjega, omahnil je sredi d e l a , ko se je ob koncu predavanj, junija 1966. leta odpravljal na zamejsko slovensko Koroško, da dopolni podatke, ki j i h je potreboval

(5)

za študijo o slovenskem kozolcu, ki mu je b i l a še posebej pri srcu, saj se je k njej v r n i l potem, ko je to tematiko obravnaval že v samostojni k n j i g i Kozolec na Slovenskem, 1931. leta. Zato ni nič čud- nega, da je zapustil še pomembno rokopisno gradivo in naša dolžnost je poskrbeti za t o , da to zapušči- no tudi objavimo. Prav tako je naša dolžnost t u d i , da c e l o v i t o in poglobljeno ocenimo njegovo d e l o , česar do sedaj, morda ravno zaradi izredne obsežnosti in bogastva njegove zapuščine, še vedno nismo s t o r i l i , čeprav smo njegovo delo prikazovali že ob njegovi petdesetletnici, sedemdesetletnici ter ob njegovi smrti.

Prof. M e l i k je bil izredno širok duh, ozka specializacija mu je b i l a t u j a . Čedalje bolj tudi spoznava- mo, da enotnost geografije zanj očitno ni bila n i k o l i problem, za katerega bi b i l o treba dokazov.

Zanj je b i l o samo po sebi umevno, da je proučeval geografsko okolje v široki pokrajinski luči in z vsemi posledicami naravnega okolja na udejstvovanje človeka in družbe.

Poleg tega, da nam je prof. M e l i k zapustil vpeljane geografske ustanove in publikacije in da nam je zapustil neverjetno obsežen ter bogat znanstveni opus, nam je zapustil še v e l i k o več: vzor neutrudnega raziskovalca, zgled poštenega ustvarjalnega delavca ter lik velikega Slovenca in Jugoslovana. M a - lo je mož, ki bi imeli tako bogato duhovno ž i v l j e n j e . Naj bo svetal zgled nam vsem, bodočim generacijam študentov, posebno pa mladim znanstvenim delavcem.

Darko Radinja

Vladimir KLEMENČIČ UDK 323.15 (497.12.): 711.4

SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJŠINA V LUČI URBANIZACIJE IN ODPRTE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE DRŽAVNE MEJE*

S splošnim ekonomskim napredkom, ki je po drugi svetovni v o j n i bolj a l i manj zajel celotno Evropo, se je u v e l j a v i l o mednarodno tržno usmerjeno blagovno gospodarstvo. Z e l o hitro se stopnjujeta blagov- na menjava in tranzit blaga med posameznimi d e l i Evrope, med skupinami držav in med posameznimi državami preko državnih meja. Ker je tempo gospodarskega razvoja med posameznimi d e l i Evrope a l i med posameznimi evropskimi državami neenak, neenak je pa tudi znotraj samih držav, se je pričelo o d v i j a t i močno migracijsko gibanje prebivalstva s pretakanjem delovne sile na sezonska dela v smeri od Južne proti Z a h o d n i , Srednji in Severni Evropi. Istočasno pa so se zaradi potreb prebivalstva po rekreaciji i z o b l i k o v a l i turistični tokovi prebivalstva v obratni smeri, in sicer iz držav Zahodne, Sred- nje in Severne proti Južni Evropi. Vse to pa spremlja oblikovanje gospodarsko močneje razvitih t e r i - t o r i j e v , ki so hkrati tudi področja koncentracije a l i zgostitve prebivalstva in delovnih mest.

S stopnjevanim odvijanjem tokov blagovnega in osebnega prometa izgubljajo državne meje svojo funk- c i j o razdvajanja držav in dobivajo f u n k c i j o gospodarskega, političnega ter kulturnega povezovanja med državami. Obmejna območja na obeh straneh meje, ki so bila zaradi zaprtosti meje še nedavno v e č i -

noma gospodarsko slabše razvita kot notranji d e l i držav, dobivajo z odpiranjem meja novo f u n k c i j o gospodarskih i n o v a c i j , ki je izražena z urbanizacijo podeželja in z oblikovanjem novega tipa tako ime- novane "obmejne r e g i j e " .

Za obmejne regije je značilno že tako močno gospc»darsko in kulturno prepletanje območij z obeh strani odprte meje, da se funkcije obmejnega povezovanja prebivalstva in krajev obmejnih območij že i z - ražajo v zunanji podobi pokrajine.

Ker evropske državne meje večinoma ne potrekajo po e t n i č n i h mejah posameznih narodov in žive de- li posameznih narodov ob meji v sosednji d r ž a v i , so z nastajanjem obmejnih regij ob odprti meji problemi zaščite evropskih manjšin vedno bolj p o l i t i č n o aktualni za celotno Evropo.

*lz knjige: Slovenci v I t a l i j i po drugi svetovni v o j n i . Ljubljana, 1975. str. 505 - 516.

3

(6)

NARODNOSTNO MEŠAN4 OZEMLJA, POSELJENA S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN ITALIJANI TER MADŽARI V S.R.SLOVENIJI

A V S

IJERMAGCn

SMOMOH o VILI A C H .

KLAGENFURT CELOVEC , , , , , , O

r

^m

T JESENICE O

G TOLMIN O K R A N J

O C r L J E

r

r ^ - j

S. R. S L

6 of i. z m ^N O v A GCRiCA GOFT'C I,

O V E N

S

I J A _{v .}

j P i

P O S T O J N A O

r -

> TRIESTE

T R S T 0 V '

• -tj)

KOPER .

CAK^ STfiiA ^

^ -J

A

X J U .

)

\

SLOVENCI ITALIJANI MADŽAR:

D R Ž A v N A MEJA R E P U B L I Š K A V E J A

MKOSAftOON' KiJK. -•iiriOr OSTA.il STAL'!,SEZC iv iS MA.C-OBMfJM \ rs, „;•.;•

ODO 2A GEOGRAFIJO F r ;i - |,/f -if.

(7)

Večje število evropskih nacionalnih manjšin je zakonsko nezadovoljivo zaščitenih a l i pa zakonsko sploh niso zaščitene, zato so"pogosti p o l i t i č n i spori med obmejnimi državami, med manjšino in večinskim narodom a l i pa med manjšino in državo, v kateri nacionalna manjšina prebiva.

K o n f l i k t i med manjšinami in večinskimi narodi v obmejnih regijah ob odprti meji zaradi mednarodne prometne geografske pomembnosti ne ovirajo več samo gospodarski in družbeni razvoj prizadete manjši- ne in večinskega naroda, obmejne d e ž e l e , marveč tudi kvarno v p l i v a j o na gospodarski in družbeni raz voj v vseh tistih deželah in državah, ki so soodvisne od normalnega pretakanja njihovega blaga in prebivalstva prek obmejnih regij ob odprtih evropskih mejah (1).

SLOVENSKA IN ITALIJANSKA M A N J Š I N A OB J U G O S L O V A N S K O - I T A L I J A N S K I MEJI Z n a č i l n o s t me j e

Jugoslovansko-italijanska državna meja poteka t a k o , da ne prekriva meje med etničnim ozemljem slovenskega in italijanskega naroda. V z d o l ž celotnega vzhodnega obmejnega ozemlja Julijske krajine in Furlanije so Slovenci kot nacionalna manjšina pomešani z večinskim narodom - I t a l i j a n i , v slovenski in hrvatski Istri pa so Italijani kot nacionalne manjšina pomešani z večinskim narodom - Slovenci in H r v a t i .

Položaj obeh manjšin, italijanske v Jugoslaviji ter slovenske v J u l i j s k i k r a j i n i in F u r l a n i j i , je ozko povezan s f u n k c i j o odprte meje in s celotnim gospodarskim in socialnim razvojem, kar se izraža v pro- cesu razkroja statične agrarne in z nastajanjem mobilne urbane družbe ter z oblikovanjem urbanega t i - pa obmejne regije ob italijansko-jugoslovanski m e j i . Seveda je odločilnega pomena za položaj in obstoj nacionalnih manjšin v obmejnih območjih možnost njihovega enakopravnega uveljavljanja v urbani- z a c i j i , v socialnem in gospodarskem razvoju in pri planiranju regionalnega razvoja ob možnosti upora- be njihovega jezika v zasebnem in javnem ž i v l j e n j u , tako na d e l u , pri izobraževanju, oskrbi, k u l t u - r i , v prometu, pri izpolnjevanju njihovih državljanskih obveznosti v javni upravi in v političnem ž i v - l j e n j u ter v napisih na javnih ustanovah in topografskih napisih na vsem t e r i t o r i j u , kjer prebiva narodna manjšina kot avtohtono prebivalstvo.

Jugoslovansko-italijanska meja je ena najbolj odprtih meja v Evropi, čeprav razmejuje d r ž a v i , ki p r i - padata različnima političnima sistemoma z različno družbenopolitično u r e d i t v i j o . M e j a , ob kateri ž i - v i t a slovenska in italijanska manjšina, nudi s svojimi 58 mejnimi prehodi ugodne prometne zveze med k r a j i obmejnih območij na obeh straneh meje med Jugoslavijo in I t a l i j o , hkrati pa tudi zveze med ev ropskimi državami. Ob jugoslovansko-italijanski meji je namreč ugoden prehod iz Sredozemlja v k o n t i - nentalni del Evrope. Obmejni prehodi med I t a l i j o in Jugoslavijo na območju SR Slovenije posredujejo najugodnejšo prometno zvezo med Jugoslavijo in I t a l i j o ter med gospodarsko hitro se razvijajočo indu- strijsko Severno I t a l i j o ter Jugovzhodno in Vzhodno Evropo in z nekaterimi državami Srednje Evrope, kar daje f u n k c i j i odprte meje mednarodni z n a č a j . Prek mejnih prehodov na italijansko-jugoslovanski meji se pretakajo tudi mednarodni turistični tokovi med evropskimi državami kot tudi delovne sile iz manj r a z v i t i h v bolj razvita evropska področja.

M e j n i prehodi se r a z l i k u j e j o po f u n k c i j i . Devet prehodov je meddržavnega in mednarodnega značaja.

Ti služijo osebnemu prometu na meddržavni in mednarodni ravni. Enajst mejnih prehodov ima značaj stalnih maloobmejnih prehodov. Ti prehodi služijo za prehajanje meje le prebivalstvu obmejnih obmo- č i j . Poleg teh je še nekaj sezonskih turističnih prehodov v alpskem sevetu, ki služijo planincem, in nekaj sezonskih, na k&rti neoznačenih prehodov, ki služijo le dvolastnik-om zemlje z obeh strani dr- žavne meje (2, 3, 4, 5, 6).

R E G I O N A L N I PROBLEMI M A N J Š I N OB ZAPRTI MEJI

Zaprta meja med državama je znak a l i posledica v e č j i h p o l i t i č n i h trenj med njima. V obmejnih ob- močjih ob zaprti meji so manjšine izolirane od matične države in običajno podvržene političnim in gospodarskim pritiskom, ki se jim zaradi oddvojenosti od matičnega naroda težko upirajo. N a j b o l j prizadete so obmejne manjšine, pri katerih prevladuje agrarna struktura. Tem je zaradi pritiskov v e č i n - skega naroda onemogočena socialna mobilnost in oblikovanje urbane strukture prebivalstva; manjšina z

(8)

urbano strukturo prebivalstva se namreč laže upira pritiskom raznarodovanja.

Z novo r a z m e j i t v i j o med Jugoslavijo in I t a l i j o po drugi svetovni v o j n i sta se nekdanji gravitacijski z a l e d j i centralnih krajev Trsta in Gorice r a z d e l i l i med dva državna t e r i t o r i j a , kar je neposredno v pr- v i h letih po drugi svetovni v o j n i , ko je bila meja še bolj a l i mani zaprta, gospodarsko in socialno močno prizadelo obir.ejno prebivalstvo, zlasti pa manjšine, ki se niso mogle vsakodnevno povezovati s svojima matičnima državama. Slovensko in italijansko prebivalstvo z jugoslovanske strani je izgubilo zaposlitev v Trstu, Trbižu a l i v G o r i c i v I t a l i j i . Ker na jugoslovanski strani tedaj še ni b i l o industrije in v e č j i h krajev zaposlitve, si je moralo slovensko prebivalstvo iskati zaposlitev v notranjosti Slo- v e n i j e . Italijansko prebivalstvo pa se je iz obmejnih delov Jugoslavije izseljevalo v I t a l i j o , kar je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ker se je italijansko prebivalstvo iz Jugoslavije v velikem številu naselilo na s Slovenci poseljenih območjih Tržaške in Goriške pokrajine, je to prispevalo k povečanju nacionalne pomešanosti prebivalstva v teh dveh po- k r a j i n a h .

Tudi kmetje na jugoslovanski strani meje, ki so pred zaprtostjo meje zalagali s svojimi pridelki trža- ški in goriški t r g , so se z v e l i k i m i težavami p r i l a g a j a l i novim tržnim pogojem v Jugoslaviji. Spreme- njeni pogoji ob zaprti meji so imeli negativne posledice tudi na italijanski strani v trgovini centralnih k r a j e v , zlasti Trsta in G o r i c e , ki sta med vojno oskrbovala široka območja, ki danes pripadajo J u g o s l a v i j i . Stagnacija trgovine in drugih gospodarskih f u n k c i j je s i l i l a prebivalstvo tržaške in goriške pokrajine k izseljevanju. Ob tem je bila prizadeta tudi slovenska manjšina. Številni Slovenci so se morali izseliti v prekmorske države. V novem o k o l j u so se morali odpovedati svoji nacionalni kulturi in podvreči a s i m i l a c i j i . To je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov slovenske manjšine v J u l i j - ski k r a j i n i in Furlaniji (2).

R E G I O N A L N I PROBLEMI M A N J Š I N OB ODPRTI MEJI

S stopnjevanjem tokov blagovnega in osebnega prometa prek odprte jugoslovansko-italijanske meje je v obmejnih k r a j i h napredovalo gospodarstvo, povezano s tem se je tudi zboljšala struktura prebivalstva.

K ugodnejšemu razvoju obmejnih območij prispeva tudi Videmski sporazum o maloobmejnem prometu,ki zagotavlja ugodne možnosti za menjavo blaga med obmejnimi k r a j i obeh obmejnih držav. K živahni povezanosti prebivalstva z obeh strani meje prispevajo tudi pravno urejeni dvolastniški odnosi, ki omo- gočajo obmejnemu prebivastvu obdelavo lastne zemlje prek državne meje (3).

Na obeh straneh državne meje nastaja poleg obmejnih služb še vrsta uslužnostnih dejavnosti (trgovina, špedicijska služba i t d . ) . Postopoma se na obmejna območja naseljujejo tudi novi industrijski obrati.

Mednarodna tranzitna pomembnost mejnih prehodov pospešuje gradnjo cest in modernizacijo infrastrukture na obmejnih območjih z obeh strani državne meje. Obojestranski interes obmejnega prebivalstva po dobrih prometnih zvezah med obmejnimi k r a j i I t a l i j e in Jugoslavije se izraža v usklajevanju načr- tovanja regionalnega razvoja med SR Slovenijo in obmejno regijo Julijsko krajino in Furlanijo.

To vzajemno regionalno-plansko oblikovanje in opremljanje obmejnega prostrora postopno zboljšuje po- goje za poselitev prebivalstva v obmejnih k r a j i h . Ves ta gospodarski in regionalni razvoj priteguje k poselitvi obmejnih krajev pripadnike večinskih narodov iz bolj a l i manj oddaljenih krajev iz notranjosti Jugoslavije in Italije (2,7). Pri avtohtonem prebivalstvu, pri pripadnikih manjšin, hitro razpada stara agrarna struktura in se oblikuje struktura mobilne urbane družbe. To lahko zasledimo pri italijanski manjšini na Koprskem v Jugoslaviji kakor pri slovenski manjšini v I t a l i j i na Tržaškem in Goriškem in v Kanalski d o l i n i (7,8). Zaradi zaostajanja gospodarskega razvoja v Beneški Sloveniji se mora tamkaj- šnje slovensko prebivalstvo izseliti v b l i ž n j e centralne kraje izven slovenskega etničenga ozemlja a l i pa si mora iskriti kruha na sezonskem delu v inozemstvu. Zato se je v Beneški Sloveniji v zadnjih dveh destletjih močno skrčilo število prebivalstva, ostalo prebivalstvo, ki se ni i z s e l i l o , pa je ostalo večinoma agrarno (9).

Na gospodarsko r a z v i t i h obmejnih območjih Jugoslavije, na Koprskem in Goriškem, ter na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski d o l i n i v I t a l i j i , se je številčno povečala dnevna migracija delovne sile med k r a j i podeželja in mesti. To je prispevalo k oblikovanju dnevne migracije delovne sile po odprti meji ločenih urbaniziranih območij na obeh straneh meje (7,10).

(9)

Na obmejnem območju alpske Zgornje Soške doline v Jugoslaviji se je po daljšem razdobju gospodarske stagnacije a l i zaostajanja za razvojem drugih obmejnih območij po drugi svetovni v o j n i pričel razvoj industrije in turizma. Na območju Tolmina, Kobarida in Bovca so se ustvarila nova manjša jedra regionalne zgostitve prebivalstva in gospodarstva. Boileaujeva ugotavlja z metodo statističnega v z o r c a , da je med prebivalstvom urbaniziranih območij Trsta in Gorice doseljenega več kot 20% prebivalstva, rojenega v k r a j i h izven provinc sedanjega kraja bivanja (7).

Na urbaniziranem območju Nove G o r i c e je leta 1953 živelo 18 959 prebivalcev; to število je do leta 1969 naraslo na 27 689. Delež kmečkega prebivalstva se je od 12% v letu 1953 znižal na manj kot 5% v letu 1969. V širšem delu območja Nove Gorice je znašal delež kmečkega prebivalstva leta 1953 26%, leta 1969 pa le še 15%. Na urbaniziranem koprskem območju je leta 1953 ž i v e l o 11 385, leta

1969 pa že 22 283 prebivalecev. Delež kmečkega prebivalstva se je od 17% v letu 1953 znižal na manj kot 15% v letu 1969, v v e č i n i krajev pa celo na manj kot 10% (2).

Jugoslovansko-italijanska meja seka v severnem alpskem delu enotno prirodnogeografsko območje poreč- ja Soče, v srednjem delu kraško področje, v južnem delu pa poteka meja po morju.

Pri urejanju okolja na obmejnem območju alpskega sveta se u v e l j a v l j a j o težnje po skupnem in vzajem- nem oblikovanju naravnih parkov. V ta načrt oblikovanja naravnega parka se v okviru organizacije

" A l p e - A d r i a " poleg obmejnih regij Italije in Jugoslavije v k l j u č u j e tudi dežela Koroška v sosednji A v - s t r i j i . Kot problem vzajemnega urejanja prostora so hidrocentrale in industrija na območju povodja Soče v Jugoslaviji, ki onesnažujejo vode in v p l i v a j o na vodni pretok v posameznih razdobjih. Obmej- nemu prebivalstvu je skupen problem tudi oskrba z vodo. S tem je povezano vprašanje talne vode v Posočju in podzemno tekočih voda na Krasu. Vse bolj je pa tudi v ospredju onesnaženje morja v Tr- žaškem z a l i v u .

Po državni meji razdvojene prirodnogeografske in gospodarsko-geografske enote narekujejo skupno ure- j a n j - e človekovega okolja na obmejnih območjih na obeh straneh meje po načelih regionalnega planiranja prek meje. Skupno planiranje obmejnih območij i z k l j u č u j e škodljive posledice enostranskih posegov na obmejnem območju ene države. Tak način planiranja povezuje interese prebivalstva v obmejnih ob- močjih ne glede na njihovo pripcdnost nacionalni manjšini a l i večinskemu narodu. Na urbaniziranem, prostorsko tesno povezanem območju Nove G o r i c e v Jugoslaviji in G o r i c e v I t a l i j i , se izraža odprtost meje v številnih mejnih prehodih, ki zagotavljajo prebivalstvu možnost prehoda prek meje iz vasi v vas, iz ulice v u l i c o , kot je to možno v mestih, katerih celotni t e r i t o r i j pripada le eni d r ž a v i . Po- dobna je povezanost ožjega in širšega urbaniziranega zaledja Trsta s sosednimi urbaniziranimi območji Sežane in Kopra v Jugoslaviji.

Vse te oblike povezanosti obmejnih območij z obeh strani meje, tako na urbaniziranih kot na turistič- no rekreativnih območjih, ki predstavljajo prek odprte meje dele območij funkcionalno enotne obmejne regije, so izraz nove gospodarske delitve prostora, pogojene z odprtostjo jugoslovansko-italijanske meje.

M A N J Š I N E , URBANIZACIJA IN R E G I O N A L N O PLANIRANJE OB ODPRTI MEJI

Odprta meja je poseben dejavnik povezovanja italijanske manjšine v SR Sloveniji in SR Hrvatski z ma- t i č n o I t a l i j o in slovenske manjšine v I t a l i j i s Slovenijo, saj jima daje možnost vsakodnevnega svobod- nega gibanja prek meje. Na območjih ob odprti jugoslovansko-italijanski meji se z vzajemnim, čeprav še ne preveč hitrim in učinkovitim urejanjem skupnih regionalno-prostorskih problemov ter problemov človekovega okolja med I t a l i j o in Jugoslavijo, ustvarja za poselitev in ž i v l j e n j e urbanega tipa prebivalstva vse bolj privlačna "obmejna r e g i j a " . Zagotovljene so potrebe urbane družbe z razmeroma u- godnimi pogoji za d e l o , izobraževanje, oskrbo, rekreacijo ter dobre prometne zveze (11).

Za italijansko manjšino v Jugoslaviji ter slovensko v I t a l i j i , ki sta večinoma že obe motorizirani, je še posebej pomembna prometna povezanost prek številnih mejnih prehodov, kar pogojuje možnost vsakodnevnega gibanja med k r a j i obmejnih območij obeh držav. Obmejno prebivalstvo ob jugoslovansko- italijanski meji stanuje v enem, dela v drugem, prosti čas pa izkorišča z nakupi, kulturnim a l i špor- nim i z ž i v l j a n j e m a l i s pravim oddihom na t r e t j e m a l i četrtem kraju. Vsi ti kraji so prostorsko bolj a l i

7

(10)

manj oddaljen! drug od drugega. V e l i k del obmejnega prebivalstva si je izoblikoval radij svojega dnevnega gibanja tako, da prebiva in dela na eni strani, prosti čas pa lahko izkorišča na drugi strani me- j e . Prebivalstvo urbaniziranega območja Trsta in Gorice si je izoblikovalo svoja gravitacijska zaledja rekreacije v sosednji Istri, na Krasu in na območju A l p v Jugoslaviji. Za Slovence iz teh območij so z n a č i l n i t u d i obiski sorodnikov in znancev v obmejnih k r a j i h na jugoslovanski strani. Prebivalstvo iz obmejnih krajev Italije potuje prek meje v nakupovalne centre v neposredni b l i ž i n i meje na jugoslovansko stran, prebivalstvo z jugoslovanske strani pa kupuje blago v Trstu, G o r i c i , Vidmu ter v drugih manjših krajih na italijanski strani (12). Pripadnikom nacionalnih manjšin omogoča odprta meja in do- bra prometna povezanost tudi kulturno izobraževanje. Udeležujejo se kulturnih prireditev v matični dr- ž a v i .

Za ž i v l j e n j e obmejnih manjšin in jačanje njihove nacionalne zavesti so pomembni tudi izobraževalni seminarji za slovenske učitelje iz Italije v Sloveniji in obratno za italijanske, ki žive v S l o v e n i j i , v I t a l i j i . Ne nazadnje je omeniti tudi športna srečanja, ki j i h prirejajo športna društva obmejnih krajev.

Za kulturno izobraževanje prebivalstva slovenske manjšine v I t a l i j i in italijanske manjšine v SR Slove- n i j i je posebej pomembna možnost vsakodnevne nabave vseh oblik informacij prek radia in t e l e v i z i j e , v o b l i k i dnevnega časopisja, revij in knjig iz matičnih držav.

Regionalna urbanizacija in oblikovanje urbane strukture prebivalstva na širokem podeželju, ki prinaša nove oblike ž i v l j e n j a in nove zahteve prebivalstva v prostoru, odpira nove v i d i k e zaščite nacionalnih manjšin. Ker prostorsko urbanizacijo in nove načine ž i v l j e n j a urbane družbe urejajo v sodobnem svetu z instrumenti regionalnega prostorskega planiranja, mora b i t i slednje tako zasnovano, da ščiti tudi manj- šino pred raznarodovanjem na njenem naselitvenem prostoru.

V Jugoslaviji, kjer ž i v i poleg jugoslovanskih narodov še v e l i k o število narodnosti, so načela zaščite narodnosti že vgrajena v ustavne določbe in s tem tudi v vse oblike regionalnega, socialnega in druž- benega planiranja. Na območju Jugoslavije, kjer ž i v i italijansko prebivalstvo pomešano s slovenskim in hrvatskim, so v občinskih statutih in v statutih krajevnih skupnosti opredeljene pravice in zaščitni ukrepi za italijansko manjšino. Na območju SR Slovenije, na Koprskem, je v vseh k r a j i h , kjer ž i v i italijansko prebivalstvo, zagotovljena uporaba italijanskega jezika v prav vseh oblikah zasebnega in javnega ž i v l j e n j a . Dvojezičnost se manifestira tudi navzven s slovensko-italijanskimi topografskimi napisi in dvojezičnimi napisi na javnih zgradbah. Dosledno poučevanje italijanskega jezika v slovenskih ter slovenskega v italijanskih osnovnih in srednjih šolah je ustvarilo b i l i n g v i z e m tako pri manjšini kot pri večinskem narodu do take mere, da sporazumevanje v obeh j e z i k i h med Slovenci in Italijani ne predstavlja več nobenih težav v dnevni komunikaciji (8).

Medtem ko pomeni za obstoj slovenske manjšine v I t a l i j i odprta meja in možnost povezovanja z matič- nim slovenskim narodom v Jugoslaviji zelo pomemben d e j a v n i k , pa ostaja še vedno odprto vprašanje njene zaščite v novih pogojih urbanizacije in v r a z l i č n i h oblikah planiranja. Slovenska manjšina se lahko poslužuje svojega jezika v upravi na nivoju občin le v podeželjskih občinah tržaške in g o r i - ške pokrajine, ki imajo pretežno večino slovenskega prebivalstva, ne more se pa posluževati svojega jezika v občinski upravi in drugih javnih ustanovah slovensko prebivalstvo mestnih občin Trsta in G o - r i c e . Slovensko prebivalstvo iz celotne goriške in tržaške pokrajine ne more uporabljati svojega j e z i - ka v upravnih službah pokrajinskih uradov. Slovensko prebivalstvo teh dveh pokrajin ima možnost šo- lanja v svojem j e z i k u v osnovnih šolah, zaradi okrnjene strukture slovenskih srednjih šol pa le v ne- katerih t i p i h srednjih šol. V podeželskih občinah goriške in tržaške pokrajine, ki so poseljene s pre- težno večino slovenskega prebivalstva, so d v o j e z i č n i tudi topografski napisi na javnih zgradbah.

Slovensko prebivalstvo, ki je sklenjeno naseljeno v občinah vzhodnega dela videmske pokrajine, pa ne uživa nobenih nacionalnih pravic (13).

Odprta meja, ki je pospešila gospodarski razvoj v obmejnih k r a j i h , je s poklicno preslojitvijo prebivalstva iz kmečkega v nekmečke poklice in z oblikovanjem urbane družbe prinesla zboljšanje socialnega položaja in prispevala k zmanjšanju odseljevanja ter k v e č j i prostorski s t a b i l i z a c i j i pripadnikov nacionalnih manjšin. Z uveljavljanjem urbanizacije se je povečala potreba po prostoru za gradnjo stanovanjskih naselij, regionalne infrastrukture in drugih neagrarnih dejavnosti. Ker je b i l o doslej širje- nje izrabe zemlje v neagrarne namene, ki je zajelo skoraj celotno podeželje Julijske krajine in Fur-

l a n i j e , povezano z odvzemom zemlje slovenskemu avtohtonemu prebivalstvu, pomeni urbanizacija tudi izpodrivanje slovenskega prebivalstva iz slovenskega etničnega ozemlja a l i pa izseljevanje tega v Trst

(11)

in G o r i c o ter v druga manjša mesta z italijansko v e č i n o . Hkrati pa je širjenje stanovanjskih naselij, infrastrukturnih objektov in gospodarskih ustanov na odvzeti z e m l j i pritegnilo večinski narod k poselitvi širokega slovenskega podeželja (14). Ker je zakonska zaščita slovenske manjšine pomanjkljiva in ne zagotavlja dosledne dvojezičnosti v zasebnem in javnem ž i v l j e n j u na celotnem s slovenskim avtohtonim prebivalstvom poseljenem ozemlju Julijske krajine in Furlanije, je ogrožena tudi uporaba slovenske ga jezika v javnem ž i v l j e n j u povsod tam, kjer je b i l a zemlja nasilno odvzeta slovenskemu prebivalstvu in kjer so nastala nova naselja, novi infrastrukturni objekti in nove gospodarske ustanove (15). K i z - seljevanju a l i h gospodarski stagnaciji s slovenskim prebivalstvom poseljenih območij pa prispevajo tudi posebne določbe o izrabi zemlje za vojaške služnosti (9).

Nasilno odvzemanje kmečke zemlje za urbane namene in omejevanje izrabe zemlje iz r a z l i č n i h v z r o - kov ustvarja med slovensko manjšino in I t a l i j o napetosti.

Ker je v takem prostoru, kot je obmejna že več a l i manj urbanizirana regija na obeh straneh i t a l i j a n - ko-jugoslovanske meje, širjenje obsega površin v neagrarne namene nujno, se s tem v zvezi veča šte- v i l o t a k i h delovnih mest v neagrarnih službah, ki j i h v c e l o t i ne more zasedati domače prebivalstvo z obmejne r e g i j e . Zaradi tega se doseljujejo na taka območja pripadniki večinskega naroda iz notranjosti držav, kar ustvarja nacionalno pomešanost prebivalstva.

Napetostim na nacionalno mešanih o z e m l j i h , ki so posledica izrinjanja a l i podrejanja jezika manjšine jeziku večinskega naroda, bi se lahko kljub doseljevanju večinskega naroda in širjenju izrabe zemlje V urbane namene i z o g n i l i z uzakonjenjem dvojezičnosti in polnim spoštovanjem slovenskega jezika v zasebnem in javnem ž i v l j e n j u na celotnem, s slovenskim avtohtonim prebivalstvom poseljenem o b m e j - nem ozemlju I t a l i j e . To pa lahko zagotovi le enakopravno sodelovanje večinskega naroda s slovenskim prebivalstvom v vseh oblikah regionalnega, gospodarskega in socialnega planiranja na nivoju o b č i n , p o - krajin in r e g i j e . Tako obliko zaščite manjšine že uživa italijanska manjšina v Istri, v SR Sloveniji in SR Hrvatski v Jugoslaviji.

LITERATURA:

1) V. Klemenčič, Sodobni problemi narodnih manjšin v luči prostorske urbanizacije, Sodobnost,Lju- bljana 1974, št. 8 - 9 - 1 0 , str. 774-778.

2) V. Klemenčič, Odprta meja med Jugoslavijo in I t a l i j o ter vloga manjšin, Teorija in praksa, št.

9 - 1 0 , str. 9 2 8 - 9 3 6 , Ljubljana 1974.

3) M. Jeršič, Odprtost mej kot dejavnik v razvoju slovenskih obmejnih r e g i j , Ljubljana, Inšt. za geografijo univerze, I. d e l , 1970, str. 132.

4) M. Jeršič (Prvi rezultati v rokopisu). Dokumentacija Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani 5) M. Jeršič, V. Klemenčič, A k t u a l n i socialno-geografski problemi odprte meje. " N u m e r i unicidi

sociologies", Trento X I I (1972), 4, str. 63-72).

6) M. Jeršič, V. Klemenčič, Topical Problems of Open Boundaries: the Case of Slovenia, " A t t i Convegno su problemi e prospettive delle regioni di f r o n t i e r a " , Izd. 1st di Sociologi-a Interna- zionale di G o r i z i c a , Trst, L I N T , 1973, str. 123 - 157.

7) A. M. Boileau, La minoranza Slovena nel F r i u l i - Venezia G i u l i a ; Aspetti sociologici, Conveg no di studio sui problemi della minoranza slovena, Relazione a cura d e l l ' Istituto di sociologia

Internazionale di G o r i z i a .

8) V. Klemenčič, Italijanska narodnost v SR Sloveniji po popisih prebivalstva leta 1961 in 1971.

" A t t i IV incontro geogr. i t a l o - s l o v e n o " , (Pordenone, 2 8 . - 2 9 . oktobra 1973), "Le minoranze etnico-linguistiche della frontiera i t a l o - j u g o s l a v a " , Izd. 1st. Geografia Fac. Lingue e lett.stran

Univ. di Trieste, Udine, 1974, str. 119-140.

(12)

9) V. Z. S i m o n i n i , Benečija kot gorska skupnost s posebnim statutom in njena posebna vloga v de- ž e l i , Slovenska skupnost v Beneški S l o v e n i j i , Zbirka N a d i ž a , 1, Speter Slovenov-Trst, 1974,str.

2 9 - 4 7 .

10) V. Klemenčič, Geografija prebivalstva Slovenije, "Geografski v e s t n i k " , Ljubljana, 1972, str.

133-157.

11) K. Ruppert, F. Schaffer, Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen, Akademie für Raumforschung und Landesplannung, Hannover, 1973, str. 5 1 .

12) I. Vrišer, Le zone d ' i n f l u e n z a delle c i t t á slovene e delle localita centrali con particolare r i - guardo a l i e regioni di c o n f i n e , " A t t i I V . incontr. geogr. i t a l o - s l o v e n o " , (Pordenone, 2 8 . - 2 9 . oktobra 1973), I, "Le minoranze étnico-1inguistriche della fontiera i t a l o - j u g o s l a v a " , Ist. G e o - grafía Fac. Lingue e l e t t . stran U n i v . di Trieste, Udine, 1974, str. 141-153.

13) J. J e r i , G. Kušej, Pravni položaj slovenske narodne manjšine v I t a l i j i , Slovenci v I t a l i j i včeraj in danes, Slovenci v zamejstvu, Izdaje slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Trst 1974, str. 5 1 - 8 6 .

14) L. V o l k , Družbeno-gospodarski premiki in slovenska narodnostna skupnost na etničnem ozemlju na Tržaškem (referat), Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu, od 1 0 . - 1 4 . j u l i j a 1974.

15) K. Siškovič, Predlog za pravno ureditev položaja Slovencev v I t a l i j i , Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v I t a l i j i , Slovenci v zamejstvu, Izdaje Slovenskega raziskovalnega inštitu- ta v Trstu, Trst 1974, str. 7--48.

16) S. Pahor, Tržaški Slovenci, Geografski obzornik št. 3 - 4 , leto X X , Ljubljana 1973, s t r . 4 5 - 5 7 . 17) G. Valussi, G l i Sloveni in I t a l i a , " A t t i IV. incontro geogr. i t a l o - s l o v e n o " , (Pordenone, 2 8 . -

29. oktobra 1973), I, " La minoranze etnico-linguistiche della frontiera i t a l o - j u g o s l a v a " , Izd.

Ist. Geografía Fac. Lingue e l e t t . stran. U n i v . di Trieste, Udine, 1974, str. 5 - 1 1 8 (estr.Tri- este, L I N T , 1974, str. 118).

18) G. Valussi, II confine nordorientale d ' I t a l i a , Ist. di Sociología Internazionale d! G o r i z i a , serie " M a t e r i a l i " , 3, Trieste, L I N T , 1972, str. 338.

19) G. V a l l u s i , II riassetto amministrativo ed economico dai territori della Venezia G i u l i a annessi a l i a Repubblica Socialista SJovena, " M i s c e l l a n e a " , I. (1971), U n i v . di Trieste, Fac. Lingue e l e t t . stran. Udine, A r t i G r a f . F r i u l . , 1971, str. 243-265.

20) G Valussi, La funzione internazionale del confine i t a l o - j u g o s l a v o , " Q u a d e r n i " , Centro Studi E c o n o m i c o - P o l i t i c i " , "Ezio V a n o n i " , Trst, št. 7, julij-december 1973, str. 5 - 1 8 .

v-

21) A. Borme, Položaj italijanske etnične skupine v Jugoslaviji, "Razprave in g r a d i v o " , Ljubljana, Inšt. za narodnostna vrpašanja, 1966, št. 4 - 5 str. 285 - 314.

22) R. G u b e r t , La situazione confinaría, Ist. di Sociologia Internazionale di G o r i z i a , Serie "Ricer- c h e " , 3, Trieste, L I N T , 1972, str. 536.

23) A. Lokar, Furlanija-Julijska Krajina: Dežele s f u n k c i j o mostov, " M o s t " , 3 5 - 3 6 , tTrst, 1972, str.

8 4 - 9 3 .

24) P. N o d a r i , L'area a l p i n o - a d r i a t i c a come regione centrale di frontiera (Carinzia, Slovenia,Friu- l i - V e n e z i a G i u l i a ) , " Q u a d e r n i " , Centro Studi Economico-Politici "EZÍD V a n o n i " , Trst, str. 2, j a n u a r - j u n i j 1971, str. 12-23.

25) E. Ravnikar, Pogled na širši prostor okrog Trsta, " M o s t " , 2 6 - 2 7 , Trst 1970, str. 5 0 - 5 7 .

26) A. Rebula, Kultura v obmejnih pokrajinah: vloga Trsta, " M o s t " , 2 6 - 2 7 , Trst, 1970, str. 66-73.

(13)

27) C. Sambri, Una frontiera aperta. Indagine sui v a l i c h i i t a l o - j u g o s l a v i , 1st. di Sociología Inter- nazionale di G o r i z i a , Serie " R i c e r c h e " , 1, Bologna, Forni, 1970, str. 304.

28) E. Sussi, L'emergenza della regione trans-frontaliera Alpe A d r i a : transazioni "oubbliche" tra C a r i n z i a , G r o a z i a , F r i u l i - V e n e z i a G i u l i a e Slovenia, " A t t i Convegno sui Problemi e prospettive delle regioni di f r o n t i e r a " , 1st. di Sociología Internazionale di G o r i z i a , Trieste, L I N T , 1 9 7 3 , str. 135-146.

29) Zbornik Mednarodnega študijskega srečanja o vodenju naravnih parkov (Sesljan, 10. novembra 1973), " M o s t " , 3 9 - 4 0 , Trst, 1973, str. 1 - 9 7 .

Ivan GAMS UDK 911.2: 551.4 + 5 5 0 . 34

O TEKTONIKI PLOŠČ KOT RAZLAGI POTRESOV V Z U N A N J I H DÍNARIDIH*

Furlanski potresi, ki so se z a č e l i 6. maja 1976 s prvim sunkom ob 20^59 17 ' bodo prišli v anale kot priče nekega dogajanja v zemeljski s k o r j i . Ker so imeli usodne posledice tudi za obmejne kraje v S l o v e n i j i , so tudi pri nas na splošno v z b u d i l i zanimanje za potrese in za razlage, zakaj l e - t i nastaja- j o . Literatura potrese d e l i na potrese zaradi v u l k a n i z m a , lokalnega vdora skladov in na tektonske potrese. S l e d n j i , ki predstavljajo devet desetin vseh potresov na svetu, so nekoliko b o l j jasni šele po najnovejših dognanjih g e o f i z i k e .

Prve štiri mesece se je potresna aktivnost odvijala tako kot običajno pri potresih po svetu. G l a v n i su- nek je imel tudi v furlanskem primeru predhodnika (v angleški literaturi forshock), za glavnim pa so se, kot o b i č a j n o , zvrstili poznejši stresljaji (aftershocks), ki so b i l i v ncslednjih dneh in tednih v e d -

no redkejši in slabotnejši. O b i č a j n o je b i l o tudi trajanje. G l a v n i potres je trajal le nekaj sekund. Ne navadni potek pa so d o b i l i potresni sunki septembra. Z a č e l i so se k r e p i t i , , 11. septembra so spet do- segli rušilno moč (5,8 - 5 , 9 po Richterju). Sunka 15. septembra ob 4^ 15 in ob 10^21' sta dosegla jakost (6,1 - 6 , 2 ) , ki je le malo zaostajala za potresom 6. maja. Septembra 1976 ob pisanfu tega članka še ni jasno, a l i se je že sprostila glavna napetost v zemeljski notranjosti in kako se bo o d v i - jala nadaljnja potresna aktivnost. Gotovo pa j e , da pomeni leto 1976 povečano grožnjo za bivanje človeka na prizadetih p o d r o č j i h , ki se sprašuje, kdaj lahko pričakujemo nove potrese in k j e . Kako lahko na to vprašanje odgovori naravoslovje ?

Najprej si razjasnimo, a l i je b i l furlanski potres v svetovnem merilu eden v e č j i h , v e l i k i h a l i celo katastrofalnih. Pomen teh izrazov v raznih knjigah ni enoten. Neenake so tudi skale, v katere razvršča- jo potrese. Pri nas se najbolj uporabljata dve. Prva ima ime po ameriškem seizmologu ^Richterju. N a - naša se na e n e r g i j o , ki sprožena v zemeljski g l o b i n i , povzroči potres (v t o č k i , ki jo imenujemo hipo- center, za razliko od epicentra, kjer so stresljaji na zemeljskem površju n a j v e č j i ) . Stopnje se določa- jo glede na zapis vodoravnih premikov, kot ga 100 km od epicentra opravi postavljeni standardni po- tresomerni aparat. Iz jakosti zabeležnih premikov in oddaljenosti od potresnega središča se izračuna potresna energija. Vsaka naslednja stopnja v Richterjevi skali pomeni 31_,6-krat v e č j o potresno ener- g i j o . Na zemeljskem površju se pričnejo potresne poškodbe navadno pri 4 , 5 R (to je po Richterju). V svetovni seizmologiji označujejo potrese z močjo~|afi magnTfudo) 7 a l i več kot večje potrese, potrese z a d n j e , osme stopnje pa kot v e l i k e potrese. Točnih podatkov o jakosti furlanskega potresa 6. maja še ne vemo, poročajo pa o magnitudi 6.5.

Druga, pri nas še bolj znana skala za k l a s i f i k a c i j o potresov ima ime po treh a v t o r j i h - M e r c a l l i - C a n cani-Sieberg {skrajšano MCS). Ima dvanajst stopenj, ki se določajo glede na potresne učinke na po- vršju. Potres tretje stopnje MCS ljudje komaj zaznajo. Pri šesti stopnji se začenjajo resnejše poškodbe.

*Prirejen članek po prispevku istega avtorja iz Jadranskega koledarja 1977 pod naslovom Furlanski potresi 1976 kot naravoslovci pojav.

(14)

Pr.Ldfiyeti stopnji te potresne lestvice (MCS) se zruši skoraj polovica kamnitih in opečnih stavb, večina ostalih pa je neuporabna. To stopnjo imenujejo " d e l n o u n i č u j o č i potres". Pri dvanajsti ytopnji se ne porušijo samo stavbe,ampak je močno deformirano tudi zemeljsko površje samo.

Po sedaj znanih podatkih je majski potres z n a j v e č j i m i porušitvami med k r a j i A r t e g n a - O s o p p o - V e n z o - ne dosegel stopnjo 9 , 5 po MCS. Za primerjavo: v l e t i h 1900-1974 je b i l o po svetu letno 20 v e č j i h in v e l i k i h potresov (z jakostjo 7 stopnje po R a l i v e č ) . Letni povpreček v e l i k i h potresov (8 po R) je 1 - 2. Furlanski potres torej ne spada med v e č j e . Več vzrokov j e , da je zahteval t o l i k o ruševin in ž r t e v . Spadal je med p l i t v e (20-30 km). G l o b i n e hipocentra med 60 in 300 km označujejo za zmerne, globoki potresi pa imajo središče še n i ž e . Precejšnja rušenja in številne žrtve pa gre pripisati tudi go- sti naseljenosti, slabi v e z a v i kamnitih hiš in potresno slabim legam n a s e l i j , o čemer bo govora kasneje.

Po številu žrtev (teh je b i l o o k o l i t i s o č ) , furlanski potresi zaostajajo za n a j v e č j i m i v I t a l i j i . Poglejmo samo to s t o l e t j e : potres v Messini in Regio Calabria je I. 1908 zahteval 7 5 - 1 2 3 . 0 0 0 žrtev (viri niso e d i n i ) , I. 1910 pa je potres v mestu A v e z z a n u zahteval 30 000 ž r t e v . Svetovna kronika potresov pa seveda b e l e ž i še mnogo hujše katastrofe. Spomnimo se samo potresa I. 1920 v k i t a j s k i provinci Kansu s 180 000 žrtvami in tokijskega potresa I. 1923 s 145 000 ž r t v a m i . Se v letu 1976 je več potresov v t u j i n i preseglo furlanskega. Februarski potres v G u a t e m a l i je prinssel smrt 23 000 osebam. Ob potresu

(8. stopnje po R) avgusta 1976 z epicentrom na morju pri južnofilipinskem mestu Zamboange je umrlo več tisoč l j u d i . To leto so b i l i do jeseni po svetu kar t r i j e v e l i k i potresi, n a j v e č j i 28. j u l i j a 1976 v severnokitajskem mestu Tang-šanu (po časopisnih vesteh 8 , 2 po R), še neznanim številom ž r t e v . Ob preseženem popvprečku tega stoletja ( t r i j e , namesto enega a l i dveh na leto) iščejo n e k a t e r i , tako kot za druge naravne katastrofe tudi pri potresih krivdo pri č l o v e k u . To se zdi glede na ogromno energi- j o , ki se sprošča pri potresih malo v e r j e t n o . Pri v e l i k e m potresu se sprosti energija z o k o l i 10^5^er—

g o v , kar je t o l i k o kot o k o l i 12 000 bomb tipa Hirošime. Upoštevati je treba, da tudi v preteklosti v e - l i k i potresi niso b i l i razporejeni enakomerno. Med leti 1974 in 1970 ni b i l o na primer nobenega potresa z magnitudo nad 8. Če bi leto 1976 hoteli proglasiti za potresno l e t o , bi morali zbrati podatke o vseh potresih na svetu, teh pa ljudje zaznajo več kot m i l i j o n na leto a l i povprečno dva na minuto.

Seizmografi z a b e l e ž i j o o k o l i 5 m i l i j o n o v potresov letno. K sreči prizadenejo v v e č i n i primerov ocea- n e , morja in nenaseljena p o d r o č j a , sicer bi b i l potresni delež med naravnimi katastrofami še v e č j i . Za razdobje 1947-1967 so i z r a č u n a l i , da so potresi zahtevali 56 000 žrtev a l i 1 2 , 7 odstotkov vseh u- mrlih zaradi naravnih katastrof-takoj za p o p l a v a m i . (V Jugoslaviji so potresi na v r h u , zlasti po skop- skem potresu 26. j u l i j a 1963 z o k o l i 1 100 mrtvimi in po potresu 26. in 27. okotobra 1969 v Banja- l u k i , ki se je z le malo manjšo močjo obnovil 31. decembra 1969, kar v z b u j a vzporejanje s f u r l a n - skim potresom.)

Furlanski potresi so p o t r d i l i izkušnje po svetu, da sunki tem bolj psihično prizadenejo prebivalstvo, čim d a l j t r a j a j o . Dolgotrajno ponavljanje zmernih potresov ljudje t e ž j e prenašajo kot močne sunke v krajšem razdobju. Ljudje se sprašujejo, a l i se sploh splača o b n a v l j a t i porušene domove. Kaj jim lahko odgovori znanost ? N i č trdnega, ker mehanizmi potresne dejavnosti še niso z n a n i .

Razlage potresov so b i l e v zgodovini vedno skladne z razvojem znanosti in pojmovanjem o sestavi z e - meljske notranjosti in procesi v n j e j . Se pred nekaj d e s e t l e t j i ' so imeli mnogi g l a v n i vzrok za zemeljski nemir v krčenju zemeljske s k o r j e , ki naj bi zaradi ohlajajočega se jedrc postala preohlapna. Z a č e t k i sedanjega pojmovanja i z v i r a j o iz spoznanja, da vrhnja plast Z e m l j e , tako imenovana s k o r j a , bolj a l i manj lebdi na l a b i l n i p o d l a g i . Seizmologi so tudi u g o t o v i l i , da se v d o l o č e n i h g l o b i n a h , ob stiku ne- enako gostih p l a s t i , potresni v a l o v i o d k l a n j a j o in spremenijo hitrost. N a j b o l j značilno tako mejnico so imenovali po jugoslovanskem znanstveniku M o h o r o v i č i č u (skrajšano M O H O ) . Bistveni skok v r a z v o j u znanosti so pomenila povojna oceanografska g e o f i z i k a l n a , gravitacijska in d r u g a m e r j e n j a , u g o t a v l j a - nja izvorov t o p l o t e , zajemanje globoko-morski h sedimentov i t d . Ko so z modernimi napravami snemali oceanska dna, so d o b i l i predstavo o tako imenovanem oceanskem hrbtu, ki je t r e t j i najpomembnejši e-

lement zemeljskega r e l i e f a . To je niz strmih, kot najvišja gorovja visokih hrbtov, ki so tektonsko premaknjeni in prepreženi z globokimi j a r k i . U g o t o v i l i so, da je v n j i h zemeljska skorja razpokana in da se d v i g u j e . Razvoj nuklearne f i z i k e je omogočil r a z l a g o , da je vzrok dviganja v nuklearnih proce- sih oziroma v d v i g a j o č i h se t o k o v i h magme, ki si I i skozi razpoke zemeljske skorje na površje. Sistem oceanskih hrbtov, katerih skupna d o l ž i n a v vseh treh oceanih znaša o k o l i 80 000 km, je n a j v e č j e potresno in vulkansko področje sveta. Ko so z v r t i n a m i u g o t a v l j a l i starost globokomorskih sedimentov, so s p o z n a l i , da se starost veča z oddaljenostjo od hrbta. Tako je zrasla predstava o rasti oceanskega dna . ki se razmika ob razpoki v z d o l ž oceanskega hrbta. Strnjena magma pa razpoko sproti maši. Nastala je t e o r i j a o razširjanju oceanov. Ce bi d r ž a l a , bi se moralo zemeljsko površje r a z š i r j a t i . N a d a l j n j i r a z - v o j te t e o r i j e ni p o t r d i l . U g o t o v i l i so, da oceanska s k o r j a , ki raste, tone pod robne k o n t i n e n t e . Pre-

(15)

deri pa si bomo pogledali procese, ki spremljajo to g i b a n j e , se moramo poglobiti v znanje o sestavi zemeljske skorje.

Že dolgo je b i l o znano, da je vrhnji del zemeljske skorje l a ž j i . Sestavljen je v glavnem iz gnajsa in granita feiaI) in ima gostoto 2^7. N i ž e je težja (3) plast iz bazalta o z . andezita Jsima), ki seže pod kontinenti do 25 km globoko, pod oceani pa mnogo manj. Pod skorjo se začenja plašč, ki je labilen in t e ž j i (nad 3). Skraja so domnevali, da so glavni premiki na stiku skorje in plGšča. Potem pa so ugotovili premike v samem plašču. G i b l j i v i d e l , ki zajema zemeljsko skorjo in v r h n j i del p l a - šča, so p r i č e l i imenovati litosfera, n i ž j i del plašča pa astenosfera. Zaradi procesov, ki še niso enotno pojasnjeni, litosfera na labilni podlagi ne miruje. Ker njeno gibanje po vsej Z e m l j i ni e n a k o , p r i - haja do razlomov i n d o nastanka tako imenovanih plošč oziroma razlomljenih delov litosfere. Poeno- stavljeno slojih lahko predstavljamo kot plošče ledu, ki se pri neenakem toku vode medsebojno tarejo, narivajo na sosednje a l i tonejo pod njihove robove. To je poenostavljeno zasnovana teorija o t e k t o n i - k i [ p l o š č L ki je hitro osvojila svet, zlasti anglosaško znanost, in ki bo v bodočih geoloških raziskova- n j i h gotovo še doživela popravke in dopolnitve. Najprej so g o v o r i l i o oceanskih in kontinentalnih p l o - ščah, kjer so nemirni stiki najbolj z n a č i l n i . Na takem stiku se ocean ^gT6HT~V~gtobDfe^mdrške jarke.

Po domnevi se kontinentalna plošča zaradi trenja na robu drobi in drobci se skupno s tonečo oceansko ploščo v v e č j i globini r a z t a p l j a j o . Nad narivom se kontinentalna plošča guba. Rastejo gorovja in ob v u l - kanskem loku se skozi razpoke na površje a l i v podzemeljske v o t l i n e (plutoniti) i z l i v a magma. Ves ta širok rob kontinentalne plošče je potresno a k t i v e n , s hipocentri ob stiku litosfere in astenosfere,ki t o - ne pod kotom 1 5 - 7 5 ° .

Razpoke zemeljske skorje (glej skico) segajo ponekod iz oceanov v kontinente, od katerih so nekateri sestavljeni iz več plošč. Že pred leti so tako poročali o o k o l i dvajsetih ploščah, njihovo število v l i - teraturi še vedno raste. Stjke med ploščami d e l i j o na konstruktivne, kjer se plošče razmikajo in se ši- r i j o , destruktivne in na konservativne. Pri slednjih drsijo plošče lateralno, kot je primer v A n a t o l i j i , k j e r se ob horizontalnih drsah j a v l j a j o pogosti potresi, rušilni zlasti tam, kjer so na površju n a p l a v i - ne.

Teoriji o t e k t o n i k i plošč je v kratkem času uspelo pojasniti v e l i k o večino vulkanskih in potresnih ob- močij na svetu. Pojavi, ki spremljajo stike plošč, se z d i j o tako preučeni, da lahko že po n j i h skle- pamo na obstoj stikov plošč in plošč samih.

Za potresno in paleogeografsko dogajanje v sredozemskem prostoru je najvažnejši stik afriške in e v r a z i j - ske plošče, ki ju je še v mezozoiku l o č i l dolg ocean Tethis. Z b l i ž e v a n j e pa menda ni potekalo Tstosmer- noT~T5~hekih navedbah se je afriška plošča od srednjega triasa (to je od o k o l i 200 m i l . let) do z g o r - nje krede (130 m i l j . ) premikala glede na Evropo proti_ vzhodu. Nato je do konca eocena (okoli 140 m i l j . let) sledilo drsenje proti zahodu-severozahodu. Od takrat pa do danes naj bi ta plošča po istih v i r i h pritiskala proti severozahodu. Skladno s temi premiki naj bi se nagubala južnoevropska gorovja.

Znanje o premikih plošč v geološki zgodovini so v Sredozemlju kot povsod po svetu obogatila paleo- magnetska merjenja. Odkladnina se pri usedanju namagneti glede na trenutno magnetno polje na Zem- l j i . Slabo magnetenost obdrži tudi v naslednjih geoloških r a z d o b j i h , ko so se magnetni poli že spreme- n i l i a l i se je spremenila lega plošče. Ker so magnetna nihanja v preteklosti bolj a l i manj znana, so mogli u g o t o v i t i , da so imeli južnoevropski polotoki v geološki preteklosti drugačen položaj glede na ostalo Evropo, kot ga imajo danes. Iberski polotok se je zavrtel za 3 5 ° , Korzika za 2 1 ° in Apenini za o k o l i 4 0 ° v nasprotni smeri urnega kazalca (glej skico). Ti d e l i skorje so se torej premikali samo- stojno. Od n j i h nas najbolj zanima apeninski d e l . Če nanj prenesemo že omenjeno shemo o pojavih ob a k t i v n i h robovih plošč, uvidimo, da tvori enoto s sosednjim Jonskim in Jadranskim morjem, Padsko nižino in Beneško-Furlansko n i ž i n o . Te nižine so danes kopno samo po zaslugi intenzivnega nasipava- nja alpskih rek v hladnih kvartarnih r a z d o b j i h , ko ni bilo gozda do dna dolin in ko so j i h v znatnem delu p r e k r i v a l i l e d e n i k i . Pri v r t a n j i h so u g o t o v i l i , da sega predkvartarna osnova večidel pod morsko g l a d i n o , mestoma celo globje od dna v Jadranskem a l i Jonskem morju. Če bi torej postrgali kvartarne sedimente, bi segalo morje od A l b a n i j e do prvih obronkov A l p na severni in Apeninov na južni strani Padske n i ž i n e . Iz njega bi gledalo le nekaj otokov. Zato tu govorim o apeninsko-jadranski plošči, katere skupna reliefna značilnost je v i š j i in d v i g a j o č i se jugozahodni rob v Apeninih in toneči severo- vzhodni stik ob Dinarskem gorstvu. Poglejmo si podrobneje te stike.

Na jugu omejuje našo ploščo globok morski j a r e k , ki sega od S i c i l i j e mimo Kalabrijskega polotoka

13

(16)

proti _v z hodu v Grški jarek in ki pomeni stik z afriško ploščo. Manj jasen je jugozahodni stik naše plošče z afriško po drugih mnenjih korziško ploščo, kjer so globoke morske k o š n j e v Tirenskem morju, manpjasrro pa v Ligurskem morju. Oba stika naše plošče sta v znamenju p o j a v o v , ki so t i p i č n i za jao- drivanje ene plošče pod drugo.^flišno gorovje v obalnem področju in seizmična, v južni I t a l i j i tudi vulkanska dejavnost. N a j i z r a z i t e j š i so ti pojavT ob jugozahodnem oglu apeninsko-jadranske plošče,kjer gre verjetno za trojno stičišče plošč: iz globin morfa se "strmo dvigajo obalna gorovja i n ' t u ' s o a k t i v - ni v u l k a n i Etna in na Liparskih o t o k i h . Tudi bočni stiki južnega dela plošče so i z r a z i t i : a k t i v n i v u l - kan Vezuv in ob vzhodu globok jarek Jonskega morja, ki doseže gladino 1 330 m. Ob njem se izza toneče obale dviga albansko in črnogorsko gorovje. V Črni gori so z vrtinami dokazani n a r i v i . Vzdolž obale se j a v l j a j o močni potresi, od katerih je najbolj znan potres iz I. 1667_, ki je v razrušenem Du- brovniku zahteval kakih 5 000 žrtev. V severnem delu apneninske Italije je v geotektonski zgradbi po-

lotoka viden pritisk korziške plošče proti vzhodu-severovzhodu. Zgradbene enote, prelomnice in narivi so polkrožno razporejeni vstran od Korzike in so glavni r e l i e f n i element med Genovo in pokrajino La z i o , kjer je b i l v starejšem kvartarju živahen vulkanizem. V srednji I t a l i j i ni znakov močnejšega p r i - tiska od zahoda v sedanjosti in morda je to v z r o k , da ob vzhodnem Jadranu, med Splitom in Zadrom, a k t i v n i stik plošče ne pride do t o l i k e reliefne in potresne v e l j a v e . Grezanje obale je manj napredovalo in v z a l e d j u , v območju zahodnobosanskih kraških p o l j , je hribovje v območju Zunanjih Dinari^- dov n a j n i ž j e . Verjetno je bil tukaj dvig gorovja najmlajši v D i n a r i d i h , saj je bil še v srednjem p l i o c e - nu nizek relief z razsežnimi terciarnimi sedimenti. To je menda tudi v z r o k , da najdejo biospeleologi severozahodno in jugovzhodno od tod dokaj različne vrste jamskih ž i v a l i . Tukajšna orogeneza je bila v smislu tektonike plošč najbolj aktivna v starejšem kvartarju ob vulkanizmu v Laziu. Severozahodne- je je ugrezanje Jadranske obale najbolj napredovalo v Kvarnerj^ in v "jVžaškem z a l i v u . Tu obala še da nes tone, kot govori tudi najnovejša karta recentnih dviganj zemeljske skorje, nastala z mednarodnim sodelovanjem geologov in geodetov (redaktor prof. Lilienberg).

Vzhodni stik apeninsko-jadranske plošče bo še dalj časa sporen. Na srednji skici podobe 1, ki je povzeta iz geološke literature, zajema tudi Dinaride. Tak stik na severnem robu D i n a r i d o v , ki segajo po novem pojmovanju na sever Slovenije do Centralnih A l p in ki jim skrcjneži prištevajo še slavonsko o- z e m l j e , po potresni karti sicer ni i z k l j u č e n . Vekakor pa ima stik ob vnanjih Dinaridih znatno več po- j a v o v , ki so z n a č i l n i za aktivne stike plošč. V tem smislu je na skici št. 2 povzeta jugozahodna meja D i n a r i d o v , ki v Jadranu m e j i j o s conami, ki j i h geologi imenujejo dolnje-albansko-epirska cona, osrednje-sredozemsko-morska semioceanska plošča v Jonskem morju na sever do črte Gargano-Palagruž, jadranski predgorski lok i t d .

V zaledju najbolj proti severu napredujočega grezanja, to je ob Kvarnerju in izza Tržaškega zaliva oziroma Furlanske n i ž i n e , je potresna cona preko V i n o d o l a , Reke in Kastava-Ilirske Bistrice obenem tudi narivni pas ter strmo se dvigajoče gorovje V e l e b i t , Gorski kotar, N. Snežnik, Trnovski gozd, Julijske A l p e .

Ob Dinaridih v Jadranskem morju in na obali ni miocenskih a l i pliocenskih sedimentov, k L s o obilno zastopani v I t a l i j i . To dokazuje istočasen dvig Apeninov in napredovanja Jadranskega morja j j r o t i v z - hodu. V tem oziru sta Padska in Furlanska nižina nekoliko i z j e m n i . Eocenski f l i š , ki gradi furlansko in beneškoslovensko predalpsko gričevje i r T h r i b o v j a , t a k o T<ot drugod tone proti jugu, tu pod debele kvartarne naplavine, toda ugreznino iz starejših sedimentov do neke mere polnijo miocenski skladi.

Stara podlaga se spet približa površju ob jadranski obali pri Gradežu. Toda glede pliocenskega grezanja nižina ni izjema. Da se to grezanje nadaljuje do današnjih d n i , pričajo naslednja geomorfološka opažanja.

V haldnih razdobjih pleistocena (1-2 m i l . let) so alpske reke močno nasipavale prod zaradi močnega mehaničnega preperevanja sten v gorah. Ko so te v medledenih dobah prerasli g o z d o v i , so reke v svojo naplavino poglabljale struge in pustile obakraj prodne terase. Marsikje se je prod sprijel v kon- glomerat, ki pomeni trdnejšo podlago naseljem. Teh v i š j i h teras v spodnji d o l i n i Tilmenta in v Furlan- ski n i ž i n i n i , ker akumulacija ni n i k o l i presegla grezanja. Tak razvoj je bil usoden za potresne po- škodbe. Nesprijeta nasipina, kot je prod, pesek, i l o v i c a a l i grušč, ne nudi trdne podlage za stavbe.

Če pa je p l i t v a in leži na nagnjenem zemljišču, so potresni učinki še t o l i k o hujši. Tamkaj se nasipina že sama po sebi poseda zaradi spiranja po v o d i . V severni Furlanski n i ž i n i in ob spodnji d o l i n i Tilmenta se naselja niso mogla zasidrati na terasah, kar je običaj drugod, temveč so se morala zado- v o l j i t i z vršaji gorskih potokov in s podgorskimi melišči, ki so potresno najslabši tereni klasičen p r i -

(17)

mer: Gemona-Humin in Venzone-Pušja vas). Samega prodnega dna so se morala o g n i t i zaradi nevarno- sti poplav. Le nekatera so si tam poiskala mesto na nekoliko višjem stiku z osamelimi g r i č i , kjer so vode s strmih bregov naplavile vršaj. Na teh vršajih in meliščih so bile poškodbe prav tako najhujše

(primer: Trasaghis). Zanimivo pa j e , da je posebno na severni strani gore San Simeone malo melišč, ker j i h tudi pod strmimi pobočji Tilment sproti pokriva s svojo naplavino. Kot na vzhodni strani gore, tako je tudi na severnem podnožju po delno zatrpanih temeljih mostov v i d e t i , da pri Tilmentu akumula- c i j a močno presega e r o z i j o .

Trditev o grezanju severnega roba Furlanske nižine in dna spodnje doline Tilmenta ni v i d e t i usklajena z izredno strmino okoliških gora, ki je mogla nastati ob tektonskem d v i g a n j u . To novidezno nasprotje

*si je mogoče r a z l o ž i t i s polpréteklim dviganjem predalpskega gorovja, ki je v sedanji f a z i napredovanja apeninsko-jadranske plošče zašlo v območje grezanja, medtem ko se Alpe severneje od tod d v i g a - j o . Grezanje plošče je ob Tilmentu najbolj napredovalo proti severu v Alpe in vtis j e , da je i z z v a l o nastajanje tektonskega jarka v d o l i n i Tilmenta med Gemono in krajptn Portis. Na levi strani reke je vrsta holmov iz istih kamenin, ki so na obeh straneh doline dvignjene do višin tisoč in več metrov.

Pcdolžne prelomnice se odražajo tudi v raznosmernem vpadu skladov. .Mlado in intenzivno grezanje Furlanske nižine in Goriške ravnine se odraža tudi v jugovzhodnem obrobju. Semkaj se znižuje V i p a v - ska dolina in relief na obeh straneh.

Ob pregledu potresnih območij (glej skico 2) v i d i m o , da močnejši potresi manjkajo samo na severni strani predvidene apeninsko-jadranske plošče, kjer se iznad ugreznjene Padske nižine dvigajo A l p e . Dru- god je močno potresno območje domala sklenjeno. Furlansko potresno območje leži na nasprotnem koncu plošče, kot je vulkansko in seizmično najbolj a k t i v e n jugozahodni rob ob K a l a b r i j i , kar ima more- biti* Vzročno z v e z o . Istočasno pa leži furlansko potresno območje na nasprotnem koncu aktivnega stika s korziško ploščo, ki drsi proti severovzhodu.

Na severnem obrobju Kvarnerskega in Tržaškega z a l i v a nekateri pojavi pričajo o pritiskih iz dveh sme- r i , jugovzhodne do vzhodne (to je lateralne smeri glede na našo ploščo) in jugozahodne. Istrska p l o - šča je naJBófí nagubana ob vzhodnem, dokaj premočrtnem robu, kjer ozka In visoka a n t i k l i n a l a Učke nakazuje pritisk od v z h o d a - j u g o v z h o d a . Tektonski in potresni l i n i j i Senj-Reka-llirska Bistrica je vzpo- redna perijadranska prelomnica, ki je med izvirom Kolpe in Gemone (Huminom) marsikje dobro vidna v r e l i e f u . VAHotedrskem podolju so ob njej mezozoiski skladi lateralno premaknjeni za več kilometrov.

Nove geološke raziskave idrijskega ozemlja so ugotovile tektonsko zgradbo v o b l i k i pokrovov, ki so se na prostoru med Žirovskim hribom in Vipavsko dolino na paleozojski podlagi premaknili skupno do 29 km, obenem pa so b i l i ob perijadranski prelomnici lateralno premaknjeni za več kilometrov. O nari- v i h ob tej prelomnici na sosednjem italijanskem ozemlju lahko beremo v geološkem opisu Furlanije in Julijske Krajine v prvi k n j i g i Enciclopedia monográfico del Friuli Venezia G i u l i a . Pri beneškosloven- ski vasi Z a v r h , ki je b l i z u te prelomnice, lahko obiskovalec Završke jame opazuje v stropu starejše apnence, ki so narinjeni na mlajše, eocenske f l i š e . Iz n j i h je dno in večina jamskih sten. Kaže, da so imeli furlanski potresi 1976 svoj izvor prav pod to prelomnico in da se je potresno drhtenje zemlje ob njej glede na epicenter č u t i l o d l j e kot v prečni smeri.

Potresi 1976 so spodbudili geotektonske raziskave, ki bodo skušale pojasniti nemirno podzemlje v Fur- l a n i j i . Takrat bo lažje iskati zvezo med geotektonsko sestavo in pojavi širokih d o l i n , ki j i h na obeh bokih spremljata dve tektonski l i n i j i in imajo značaj stinjene sinklinale a l i celo tektonskega jarka. Na koncu enega je navadno epicenter katastrofalnih potresov. Tak primer je z dolino med kraji Most na Soči-Kobarid-Breginj s potresnim središčem pri Tolminu, z dolino Tilmenta med izlivom Bele in krajem Enemonza, s potresnim središčem pri Tolmezzu in široko dolino Piave med krajema Bel luno in Feltre s potresi pri Belluno. Vse te doline so vzporedne z robom Furlanske nižine in od njega oddaljene 20 km. Nova " t e k t o n i k a plošč" je najbolj spodbudila t i s t e , ki so že doslej zagovarjali v Alpah obsežne native in pokrove. Ob bočnih p r i t i s k i h , ki so 600-800 km široko območje Tethisa v Vzhodnih Alpah stisnili na 150 km široko g o r o v j e , je prišlo na južnem robu (Idrije) mestoma do gostotne inverzije (tež- je plasti zgoraj, kot so spodaj) v globinah o k o l i 20 km, kjer predvidevajo narivno ploskev v večjem delu Južnih Apneniških A l p . Približno v tej globini so b i l i tudi furlanski potresi 1976.

Če d r ž i j o predvidevanja oapeninsko-jadranski plošči in njenem aktivnem severnovzhodnem stiku, so za nas pomembne izkušnje s potresi ob stikih drugih plošč. O p a ž a j o , da se seizmična aktivnost v zgodo-

15