2 3

KAZALO

UVOD ... 5

I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2017 VSEBUJE ... 6

II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2017 ... 7

1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ... 7

2. ZAKONSKE PODLAGE ... 8

3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2017 ... 9

3.1. STRATEŠKEUSMERITVEINSTRATEŠKICILJIZAVODA ... 9

4. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2017 ... 13

4.1. LETNICILJI ... 13

4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev ... 13

4.1.2. Finančni vidik... 18

4.1.3. Vidik poslovnih procesov ... 22

4.1.4. Vidik učenja in rasti ... 24

4.2. POROČANJEONOTRANJEMNADZORUJAVNIHFINANC ... 25

4.2.1. Opredelitev poslovnih ciljev na področju NNJF ... 25

4.2.2. Register obvladovanja poslovnih tveganj ... 25

4.2.3. Aktivnosti na področju NNJF ... 26

5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE CILJE ... 27

5.1. SEZNAMBSCKAZALNIKOV ... 27

5.2. SEZNAMKAZALNIKOVPOSLOVNEUČINKOVITOSTI ... 27

5.3. SEZNAMKAZALNIKOVKAKOVOSTI ... 27

6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA ... 28

6.1. DELOVNIPROGRAMZAZZZS ... 28

6.2. DELOVNIPROGRAMZADRUGEPLAČNIKE ... 40

6.3. PLANTERCIARNEDEJAVNOSTI ... 40

7. ČAKALNE DOBE ... 43

8. NAČRT IZVAJANJA SLUŽBE NMP ... 44

9. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV ... 45

9.1. FINANČNINAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOV ... 46

9.1.1. Načrtovani prihodki ... 46

9.1.2. Načrtovani odhodki ... 48

9.1.3. Načrtovan poslovni izid ... 52

9.2. NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOVPOVRSTAHDEJAVNOSTI ... 52

9.3. NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVPONAČELUDENARNEGATOKA ... 52

10. PLAN KADROV ... 53

10.1. ZAPOSLENOST ... 53

10.2. OSTALEOBLIKEDELA ... 55

10.3. DEJAVNOSTI,ODDANEZUNANJIMIZVAJALCEM ... 55

10.4. IZOBRAŽEVANJE,SPECIALIZACIJEINPRIPRAVNIŠTVA ... 56

10.4.1. Strokovno izobraževanje ... 56

10.4.2. Specializacije ... 57

10.4.3. Pripravništvo ... 58

11. PLAN INVESTICIJ IN VZDRŽEVALNIH DEL V LETU 2017 ... 59

11.1. PLANINVESTICIJ ... 59

11.1.1. Plan investicij v infrastrukturo in objekte... 60

11.1.2. Plan nabav opreme ... 62

11.2. PLANVZDRŽEVALNIHDEL ... 65

11.2.1. Plan investicijskega vzdrževanja ... 65

12. SANACIJSKI NAČRT ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA UKC LJUBLJANA ... 69 13. POSEBNI DEL S PRILOGAMI ... 73

UVOD

Finančni načrt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2017 je pripravljen na podlagi prvih (28.12.2016) in končnih (2.6.2017) izhodišč za pripravo finančnih načrtov ter programov dela, vključno s kadrovskimi načrti, javnih zdravstvenih zavodov za leto 2017.

V finančnem načrtu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2017 načrtujemo:

 skupne prioritete,

 skupne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot,

 kazalnike uspešnosti, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja načrtovanih ciljev (na nivoju UKC Ljubljana in posameznih klinik in kliničnih oddelkov),

 delovne programe UKC Ljubljana in posameznih klinik,

 obseg sredstev, v katerih bo UKC Ljubljana posloval v letu 2017,

 ukrepe in usmeritve za uravnoteženo poslovanje,

 kadrovski načrt,

 plan investicij in investicijskega vzdrževanja.

Na podlagi zastavljenih ciljev bo UKC Ljubljana v letu 2017 nadaljeval z izpolnjevanjem svojega poslanstva. Državljanom Republike Slovenije – zavarovanim osebam ZZZS – smo dolžni zagotavljati najkvalitetnejše in strokovno najzahtevnejše zdravstvene storitve. Delovni program bomo skušali izvesti v dogovorjenem obsegu in v okviru omejenih sredstev.

Prioritetno se bomo zavzemali za popolno zdravstveno oskrbo bolnikov napotenih v UKC Ljubljana, za nadaljnji razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov ter za skrajševanje čakalnih dob.

Pri finančnem načrtu za leto 2017 je potrebno še posebej izpostaviti naslednja dejstva, ki so bila podana z izhodišči Ministrstva za zdravje in pomembno vplivajo na oblikovanje finančnega načrta za leto 2017:

 povišanje cen zdravstvenih storitev za 3,6% v letu 2016 je bilo omejeno na obdobje od 1.6.2016 do 31.12.2016, tako, da v letu 2017 ni predvidenega dviga cen zdravstvenih storitev,



I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2017 VSEBUJE

a) SPLOŠNI DEL:

Finančni načrt za leto 2017 na obrazcih po Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10-popr., 104/10, 104/11):

1. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2017

2. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2017 3. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2017

b) POSEBNI DEL z obveznimi prilogami:

- Obrazec 1: Delovni program 2017 (I., II. in III. del) - Obrazec 2: Načrt prihodkov in odhodkov 2017 - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2017 (I. in II. del) - Obrazec 4: Načrt investicijskih vlaganj 2017

- Obrazec 5: Načrt investicijsko vzdrževalnih del 2017 - Obrazec 6: Načrt terciarne dejavnosti 2017

- Priloga – AJPES bilančni izkazi

II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2017 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU

Logotip

Ime Univerzitetni klinični center Ljubljana

Okrajšava UKC Ljubljana

Naziv za poslovanje s tujino Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana

Sedež Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Matična številka 5057272

Identifikacijska številka za DDV SI52111776 Šifra proračunskega uporabnika 27782

Št. transakcijskega računa SI56 0110 0603 0277 894 Telefon (uprava) 01 522 22 90

Telefaks (uprava) 01 522 24 82 Spletna stran http://www.kclj.si Ustanovitelj Republika Slovenija

Datum ustanovitve Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) Temeljna dejavnost  zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,

 izobraževalna dejavnost,

 raziskovalna dejavnost.

Organi upravljanja in vodenje

 Svet UKC Ljubljana,

 Strokovni svet UKC Ljubljana,

 generalni direktor UKC Ljubljana,

 strokovni direktor UKC Ljubljana.

Vodstvo zavoda  generalni direktor: mag. Andraž Kopač,

 strokovna direktorica: prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.,

 glavna medicinska sestra: Nevenka Brolih, viš. med. sestra, dipl. ekon.

2. ZAKONSKE PODLAGE

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:

 Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP),

 Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF in 14/13),

 Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 58/08, 107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF),

 Določila Splošnega dogovora za leto 2016 in sprejeti Aneks 1 k Splošnem dogovoru 2016

 Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2016 z ZZZS, Aneksa št. 1, 2 in 3 k Pogodbi 2016.

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo finančnega načrta:

 Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr. in 101/13 in 55/15 – ZFisP in 96/15- ZIPRS1617),

 Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE),

 Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11),

 Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št.

91/00 in 122/00),

 Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10-popr., 104/10 in 104/11),

 Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12 in 108/13, 94/14 in 100/15),

 Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12 in 100/15),

 Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15),

 Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),

 Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (Št. 012-11/2010-20 z dne 15. 12. 2010)

c) Interni akti zavoda:

Interni akti zavoda UKC Ljubljana so navedeni v Prilogi 1.

3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2017

Pri sestavi finančnega načrta za leto 2017 smo upoštevali naslednja izhodišča:

 dopis Ministrstva za zdravje št. 410-105/2016/1– Prva izhodišča za pripravo finančnih načrtov in programov dela, vključno s kadrovskimi načrti, javnih zdravstvenih zavodov za leto2017 z dne 28. 12. 2016 in Končna izhodišča za pripravo finančnih načrtov za leto 2017, z dne 02.06.2017, 410-105/2016/9

 Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) (Uradni list RS, št. 96/15),

 Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016,

 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15),

 Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017,

 Kolektivno pogodbo za javni sektor s spremembami v aneksih,

 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11-ORZSPJS49a, 27/12-odl. US, 40/12-ZUJF, 46/13, 25/14-ZFU 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).

Pri pripravi finančnega načrta smo iz vsebinskih navodil upoštevali, da:

 obseg delovnega programa ostaja na načrtovani ravni leta 2016, z upoštevanjem prestrukturiranja programov med posameznimi dejavnostmi v okviru enakih sredstev in povečanje dodatno financiranih programov v letu 2017,

 vrednotenje in način obračuna zdravstvenih storitev za plačnika ZZZS ostaja na ravni leta 2016, s predvidenimi spremembami navedenimi v izhodiščih za pripravo finančnih načrtov in programov dela Ministrstva za zdravje,

o dvig cen zdravstvenih storitev za cca. 2 odstotka na letni ravni v letu 2017 ni predviden, o predvidena je revalorizacija cen zdravstvenih storitev v višini 1,4%

o se v načrtovani višini stroškov dela upoštevajo povečana sredstva za povečan strošek regresa, o načrtovana višina odhodkov enaka načrtovani višini prihodkov,

 so načrtovani stroški materiala in storitev oblikovani do višine izravnanega poslovnega izida. Upoštevali smo priporočilo, da mora biti poslovni izid najmanj uravnotežen. To pomeni, da načrtovani odhodki ne smejo preseči načrtovane prihodke. V višini načrtovanih prihodkov smo načrtovali stroške po posameznih vrstah,

 se zaradi prevzema internega transporta zmanjšajo stroški zunanjih storitev in povečajo stroški dela za povečano število delavcev, ki se bodo zaposlili za izvajanje tega programa,

 je načrtovana višina sredstev, ki jo bomo porabili za izvedbo investicij in vzdrževalnih del določena na podlagi višine vkalkuliranih sredstev za amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev. Glede na višino razpoložljivih sredstev smo načrtovali nabavo le najnujnejše opreme in vlaganja v stavbe, ki jih zahteva akreditacija bolnišnice.

3.1. STRATEŠKE USMERITVE IN STRATEŠKI CILJI ZAVODA

Poslanstvo UKC Ljubljana izhaja iz javnih pooblastil in pristojnosti ter odgovornosti, zaradi katerih ga je država ustanovila - doprinos k boljšemu, socialno učinkovitemu in pravičnemu zdravstvenemu varstvu za vse državljane RS.

UKCL je pomemben subjekt v sistemu zdravstvenega varstva Slovenije in pomembno vpliva na razvoj in uspešnost delovanja sistema zdravstvenega varstva RS, celotne slovenske družbe ter širšega mednarodnega okolja.

Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom.

Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi

Vizija UKC Ljubljana je ostati v elitnem EFQM klubu najodličnejših evropskih univerzitetnih kliničnih centrov in trajno izpolnjevati EFQM standarde za mednarodno veljavni certifikat »Prepoznani v odličnosti – 5 zvezdic«. To zahteva zagotavljanje:

 mednarodno odličnih izidov zdravljenja;

 mednarodno odlične kakovosti in varnosti obravnave pacientov;

 zadovoljnih pacientov (želeno mesto zdravljenja za bolnike) in drugih odjemalcev storitev UKCL;

 mednarodno primernih (primerljivih) in dolgoročno stabilnih virov (finančnih, kadrovskih, infrastrukturnih, opreme...);

 odlične organiziranosti in informacijske podpore;

 odlično usposobljenih in motiviranih zaposlenih UKCL, ki so sposobni zagotavljati mednarodno odlične rezultate na področju obravnave pacientov, pedagoškem in razvojno-raziskovalnem področju;

 odličnega voditeljstva in jasne strategije.

Ključne vrednote UKC Ljubljana so: osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce; mednarodna odličnost; osebna integriteta zaposlenih; v sodelovanju z okoljem poslujemo družbeno odgovorno; dosegamo in presegamo pričakovanja udeleženih strani (globalne, nacionalne in lokalne skupnosti) ter razvijamo partnerstva; voditeljstvo - vodstvo se zaveda pomembnosti pregleda vodenja poslovanja, delegiranja, potrebne procesne organiziranosti in izboljševanja kakovosti na vseh ravneh poslovanja. Vrednote voditeljev se osredotočajo tudi na spodbujanje ustvarjalnosti za razvijanje usposobljenosti.

Ključni dejavniki uspeha zunanjega okolja, ki vplivajo na poslovanje in nadaljnji razvoj UKC Ljubljana, so:

 jasna in stabilna zdravstvena politika, integrirano delovanje vseh nivojev zdravstvenega varstva, celovita in integrirana nacionalna informacijska podpora vseh subjektov zdravstvenega varstva; stabilni in korektni pogoji poslovanja;

 zagotavljanje primernega obsega sredstev za potreben obseg in vrste zdravstvenih programov v skladu s potrebami prebivalstva RS - plačevanje vseh opravljenih storitev, ki so bile za paciente nujno potrebne;

 ustrezno vrednotenje in plačevanje zdravstvenih programov (odprava podcenjenosti programov…), pedagoških, razvojno-raziskovalnih storitev in drugih storitev UKC Ljubljana;

 ustrezen obseg sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost, razvoj in uvajanje novih metod (npr. zamenjava starih invazivnih tehnik operacij z novimi, skrajševanje ležalne dobe, zmanjševanje med in pooperativnih (perioperativnih) zapletov, skrajševanje rehabilitacije…);

 ustrezen obseg sredstev za investicije ter sodobne tehnologije in drago medicinsko opremo...

V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) uvedli uravnotežen sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC¹) po štirih vidikih:

 Vidik pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL: uspešna obravnava pacientov, varna in kakovostna obravnava pacientov, dostopnost in enakopravna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev - zadovoljni pacienti in drugi odjemalci, partnerski odnos z odjemalci in dobavitelji, status in ugled UKCL v širšem okolju;

 Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati dolgoročno finančno stabilno in uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem vseh odhodkov in prihodkov;

 Vidik poslovnih procesov: klinična učinkovitost in produktivnost, poslovna odličnost, učinkovita organizacija dela in korporativno upravljanje, notranja učinkovitost ter uspešnost procesov, izdelava in uvajanje protokolov oz.

kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol...;

 Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja spodbujanje inovativnosti, hiter prenos znanj v prakso…

1 BSC - BalancedScorecard

Usposobljeni in motivirani zaposleni UKC Ljubljana skupaj z učinkovito organiziranimi in izvajanimi procesi ter informacijsko podporo zagotavljajo uspešno in varno obravnavo pacientov (izidi zdravljenje, obvladovanje zapletov, zadovoljstvo pacientov) ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem času in ustrezni kakovosti, kar se odraža v uspešnih izidih zdravljenj in zadovoljstvu pacientov. To velja tudi za zadovoljstvo ostalih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (pedagoške storitve, razvojno raziskovalne storitve). V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili strateško mapo. Strateški cilji so razgrajeni v letnih ciljih tako na nivoju UKC Ljubljana kot tudi po nižjih organizacijskih nivojih (klinike, KO). V letnih planih (letni Finančni načrt in program dela) opredelimo letne ciljne vrednosti. Za cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti. Z kazalniki spremljamo uspešnost uresničevanja ciljev. V okviru procesa letnega samoocenjevanja ter zunanje presoje po modelu EFQM analiziramo in merimo uspešnost poslovanja in razvoja UKCL v skladu z evropskimi standardi odličnosti. Izvajamo notranje primerjave oz. »benchmarking« med klinikami ter zunanje primerjave s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju - odličnimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri.

UKC Ljubljana redno spremlja uresničevanje ciljev, o rezultatih poslovanja informira Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje ter druge organizacije in sprotno ukrepa v primerih odstopanj. Sestavni del Finančnega načrta UKC Ljubljana so Sanacijski programi klinik. Kazalnike uspešnosti dograjujemo in razgrajujemo tako na nivoju UKC Ljubljana, na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot.

Slika 1: Strateška mapa in UKCL.

V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 letnih ciljev UKC Ljubljana:

1. Uspešna in celovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana (doseganje želenih – z odličnimi zdravstvenimi ustanovami mednarodno primerljivih izidov zdravljenja);

2. Varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana (obvladovanje incidentov in neželenih dogodkov);

3. Zagotavljanje dostopnosti (obvladovanje čakalnih dob) in enakopravne obravnave pacientov UKC Ljubljana;

4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (ankete, pohvale, pritožbe…);

5. Uravnoteženo finančno poslovanje (obvladovanje prihodkov; obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela);

6. Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov (klinična učinkovitost, produktivnost…);

7. Poslovna odličnost (EFQM), upravljanje in informacijska podpora;

8. Varno fizično okolje (sistem upravljanja infrastrukture, požarne varnosti, ravnanja z nevarnimi snovmi, izrednih razmer…);

9. Motiviran in usposobljen kader;

10. Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso.

Poslanstvo UKCL: Doprinos k boljšemu zdravstvenemu varstvi vsem državljanom RS – socialno učinkovit in pravičen sistem zdravstvenega varstva

Socialni vidik

5. Dolgoročno uravnoteženo in stabilno finančno poslovanje UKCL:

Obvladovanje prihodkov:

obvladovanje obsega in cene obstoječih in novih programov OZZ, rast prihodkov iz tržne dejavnosti in drugih virov.

Obvladovanje odhodkov: stroški dela, stroški storitev, materialni stroški.

4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL

Vidik odjemalcev

2. Varna in kakovostna obravnava pacientov 1. Uspešna in

celovita zdravstvena obravnava pacientov pacientov

8. Varno fizično okolje 7. Poslovna odličnost,

upravljanje in informacijska podpora

Vidik procesov

6. Klinična učinkovitost in produktivnost

9. Usposobljenost in motiviranost zaposlenih UKCL

10. Raziskovalno dejavnost in obvladovanje novih idej

Kadri, inovacije, potenciali

3. Zagotavljanje dostopnosti in enakopravne obravnave pacientovv

4. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2017 4.1. LETNI CILJI

V skladu s strateškimi usmeritvami UKC Ljubljana smo vzpostavili 10 ključnih letnih ciljev, ki so povezani v uravnotežen sistemom kazalnikov »BSC«, s katerim spremljamo uspešnost uresničevanja letnih ciljev. Za posamezne kazalnike imamo določene ciljne vrednosti za leto 2017 in so razgrajeni po posameznih organizacijskih ravneh (UKCL-klinike- klinični oddelki…). Kazalnike analiziramo mesečno in sprejemamo ustrezne ukrepe za uresničevanje letnih ciljev. Redno izvajamo primerjave »benchmarking« med posameznimi organizacijskimi enotami UKCL kot tudi s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Uravnotežen sistem kazalnikov ima štiri vidike v katere so razvrščeni posamezni strateški cilji UKCL.

4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev

Cilj 1: Zagotavljanje uspešne zdravstvene obravnave pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja

Ključni cilji UKC Ljubljana so:

 uspešna zdravstvena obravnava pacientov,

 stalno izboljševanje uspešnosti zdravstvene obravnave pacientov,

 doseganje primerljivih izidov zdravljenja s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju razpoložljivih virov UKC Ljubljana.

Za proces stalnega izboljševanja in razvoja novih metod zdravljenja je pomembna primerljivost uspešnosti in kakovosti zdravstvenih storitev UKCL v širšem okolju, predvsem s tujimi odličnimi univerzitetnimi kličnimi centri. UKCL spremlja število in uspešnost izidov zdravljenja po metodologiji mednarodnega združenja bolnišnic »Initiative Qualitätsmedizin«

IQM, ki iz rutinskih podatkov sistema SPP (kodiranje diagnoz in kliničnih postopkov) primerja delež umrljivosti za pogosta bolezenska stanja in operacije.

Združenje IQM bolnišnic se zavzema za:

 transparentne podatke o izidih zdravljenja z javno objavo,

 stalno izboljševanje kakovosti s pomočjo zunanjih presoj - celostna analiza procesov zdravstvene obravnave in iskanja priložnosti za izboljšanje kakovosti in varnosti,

 prenos dobrih praks med bolnišnicami.

Merjenje kakovosti zdravstvene obravnave na osnovi rutinskih podatkov iz obračunskega sistema (skupine primerljivih primerov - SPP) omogoča objektivnost ocenjevanja uspešnosti izidov zdravljenja. Na ravni celotnega zavoda spremljamo bolnišnično umrljivost za pogosta bolezenska stanja in operativne posege, na katere lahko vplivamo s strokovnim in kakovostnim delovanjem. Izbrani kazalniki omogočajo ciljano analizo kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave sledečih bolezenskih stanj: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, pljučnica, kot tudi pogostih in kompleksnih operacij (operacije žolčnika, velike abdominalne operacije, ortopedske operacije, travmatološke operacije, urološke operacije).

Na področju intenzivne medicine UKCL spremlja zahtevne zdravstvene obravnave z umetnim predihavanjem in sepso.

Transparenten prikaz števila obravnav in uspešnosti izida zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, operacije in diagnostične postopke omogoča primerjavo z bolnišnicami na mednarodni ravni in predstavlja izhodišče za ukrepe in projekte za stalno izboljševanje uspešnosti in varnosti obravnav pacientov.

Kazalnik bolnišnične umrljivosti IQM spremljamo zgolj na ravni UKCL, ker zajema integrirano obravnavo pacientov in odraža uspešnost in učinkovitost sodelovanja posameznih organizacijskih enot.

Z analizo rezultatov in rednimi strokovnimi nadzori učinkovito odkrivamo pomanjkljive strukture, procese in

Tabela 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov v primerjavi z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) – doseganje želenih izidov zdravljenja.

V letu 2017 bodo potekali strateški projekti za izboljšanje zdravstvene obravnave pacientov z možgansko kapjo in septičnimi stanji. Posamezne delovne skupine bodo pripravile načrt aktivnosti za optimizacijo zdravstvene obravnave in spremljajo realizacijo in učinkovitost sistemskih ukrepov.

V UKC Ljubljana spremljamo na ravni klinik in kliničnih oddelkov kazalnike uspešnosti zdravstvene obravnave, prav tako poročamo obvezne nacionalne kazalnike kakovosti in varnosti Ministrstva za zdravje, ki so dostopni na naši spletni strani.

Cilj 2. Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov Med ključne cilje UKCL sodi:

 zagotavljanje varne in kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih pri diagnostičnih postopkih, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji pacientov) v skladu z internimi (UKCL, klinike - protokoli, SOP…), nacionalnimi in mednarodnimi (DNV DIAS) standardi;

 stalno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov;

 doseganje primerljivega nivoja varnosti in kakovosti s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju razpoložljivih virov.

Podatki o prepoznanih tveganjih, številu in obliki varnostnih zapletov ter ugotovitve analiz varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere bodo zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število sporočil o varnostnih zapletih se povečuje, kar je odraz rastočega zavedanja o pomenu varnostne kulture in zavedanja o koristi obravnav varnostnih zapletov za paciente in za zaposlene. Iz preteklega obdobja se nadaljuje kontinuirano izobraževanje zaposlenih o izboljševanju varnostne kulture. Znanje in uveljavljanje varnostne kulture zagotavlja kakovostnejšo in varnejšo obravnavo pacientov, tudi večjo varnost zaposlenih, boljše medsebojne odnose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov pa pomeni tudi racionalnejšo porabo finančnih sredstev.

Cilj UKCL 2017

% % % %

umrli obravnave umr. umrli obravnave umr. umrljivosti umrljivosti

srčni infarkt - glavna diagnoza srčni infarkt starost nad 19 let 49 1.254 3,91 23 1.240 1,85 3,90 8,20

starost 20 d0 44 let 2 54 3,70 0 48 0,00 3,70 3,30

starost 45 do 64 let 2 503 0,40 3 491 0,61 0,40 4,50

starost 65 do 84 let 25 579 4,32 12 580 2,07 4,32 8,60

starost nad 84 let 20 118 16,95 8 121 6,61 16,95 17,80

srčna odpoved - glavna diagnoza srčna odpoved starost nad 19 let 104 1.307 7,96 106 1.270 8,35 7, 40 7,20

starost 20 d0 44 let 0 23 0,00 0 20 0,00 0,00 2,10

starost 45 do 64 let 5 205 2,44 6 208 2,88 2,44 3,00

starost 65 do 84 let 48 733 6,55 38 685 5,55 6,55 6,00

starost nad 84 let 51 346 14,74 62 357 17,37 14,74 12,00

možganska kap - glavna diagnoza možganska kap starost nad 19 let 176 1.133 15,53 210 1.164 18,04 9,00 8,90

starost 20 d0 44 let 3 37 8,11 4 53 7,55 4,50 3,90

starost 45 do 64 let 15 221 6,79 21 252 8,33 4,80 4,50

starost 65 do 84 let 92 662 13,90 114 619 18,42 8,50 8,60

starost nad 84 let 66 213 30,99 71 240 29,58 16,30 16,50

pljučnica - glavna diagnoza pljučnica vse starosti 215 2.149 10,00 203 1.914 10,61 8,40 8,10

starost pod 15 let 0 605 0,00 0 458 0,00 0,19 0,16

starost 15 do 44 let 2 118 1,69 1 105 0,95 1,20 1,10

starost 45 do 64 let 20 236 8,47 4 200 2,00 5,10 5,00

starost 65 do 84 let 84 774 10,85 98 700 14,00 10,50 10,20

starost nad 84 let 109 416 26,20 100 451 22,17 16,70 16,20

mehanična ventilacija >24 ur delež umrlih brez novorojenčkov 477 1.242 38,41 483 1.310 36,87 32,10 31,90

sepsa (glavna diagnoza) delež umrlih 218 778 28,02 203 737 27,54 16,40 16,40

sepsa (glavna ali dodatna diagnoza) delež umrlih 324 1.314 24,66 360 1.443 24,95 14,85 32,80

holecistektomija zaradi žolčnih kamnov delež umrlih 9 939 0,96 9 903 1,00 0,44 0,47

resekcije pankreasa delež umrlih 14 206 6,80 8 225 3,56 6,80 8,80

kompleksni posegi na požiralniku delež umrlih 1 20 5,00 4 30 13,33 7,30 6,90

operacija anevrizme abdominalne aorte (nerupturirana) delež operacij anevrizme 0 28 0,00 0 25 0,00 7,30 6,60

zlom vratu stegnenice delež umrlih 52 1.133 4,59 40 1.134 3,53 4,50 5,30

starost pod 60 let 1 166 0,60 0 163 0,00 0,60 0,60

starost 60 do 69 let 1 132 0,76 1 117 0,85 0,76 1,80

starost 70 do 79 let 10 241 4,15 6 236 2,54 4,15 2,90

starost 80 do 84 let 13 238 5,46 7 228 3,07 5,46 5,40

starost 85 do 89 let 16 230 6,96 15 222 6,76 6,96 7,20

starost nad 90 let 11 126 8,73 11 168 6,55 8,73 11,40

vstavitev kolčne proteze delež umrlih 0 428 0,00 0 432 0,00 0,00 0,24

radikalna prostatektomija delež umrlih 0 113 0,00 0 86 0,00 0,00 0,23

število porodov in delež maternalne umrljivosti 0 5.878 0,00 0 5.884 0,00 0,00 0,01

IQM bolnišnice 2016 1.1. Uspešna zdravstvena obravnava pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja

- delež umrlih v bolnišnici

Število Število

K A Z A L N I K Bolnišnična umrljivost Bolnišnična umrljivost

2015 2016

Sistem za obvladovanje varnostnih zapletov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj, poučevanju zdravstvenih delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela.

Obravnava varnostnih zapletov je usmerjana na dogodke in ne na osebe. V okviru sistema za obvladovanje varnostnih zapletov UKCL zagotavlja:

 poročanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic;

 spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki so dopustile incident in odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov.

Sistem pomaga nenehnemu izboljševanju varnosti pacientov in zaposlenih. V ta namen UKCL uvaja:

 centralno bazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih zapletov na enem mestu;

 dograditev metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne kulture;

 dodatna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in seznanjanje pacientov ter njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture;

 dodatno vključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje varne zdravstvene obravnave;

 izboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici itd.

Odbor za varnost, ki deluje v okviru Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor, je odgovoren za izdelavo in vzdrževanje centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ter nadzorom izvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov ter varnostnih politik v UKC Ljubljana. Cilji odbora so:

 zagotoviti celovit in učinkovit sistem upravljanja s tveganji, ki lahko vplivajo na varnost pacientov, osebja ali ostale obiskovalce bolnišnice. Ocena tveganja je definirana ob upoštevanju obsega, narave in časovnih dejavnikov tveganja ter da je proaktivna.

 nadzor nad izvajanjem sistema upravljanja s tveganji – poročila o učinkovitosti omenjenega sistema služijo kot osnova za nenehne izboljšave.

 poznati zahteve glede potrebnih virov in zagotoviti ustrezne vire za upravljanje tveganj (po prioritetah in v skladu z zmožnostmi), vključno z dodeljevanjem usposobljenega osebja za vodenje, izvedbo del ter preverjanje, vključno z notranjo presojo.

Tabela 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov.

Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave padcev od leta 2001.

Vzroki za padce: zmanjševanje ekip zaradi omejevanje nadurnega dela, krajša ležalna doba v enotah za intenzivno nego, uporaba zasilnih postelj, kjer pacienti nimajo klicnih naprav, stare postelje brez možnosti nastavitve višine in veliko število visoko ogroženih za padec (dvig II kategorije zahtevnosti zdravstvene nege).

Cilj 3: Zagotavljanje enakopravne dostopnosti do zdravstvenih storitev in obvladovanje čakalnih dob Cilj 3.1.: Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev - obvladovanje čakalnih dob

Pravočasna obravnava oz. zdravljenje pacientov glede na strokovne indikacije je zelo pomembna. Na dolžino čakalnih Cilj

2015 2016 2017

število vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1.000 oskrbnih dni 1,98 1,88 < 2,2 razjede zaradi pritiska - pacienti, ki so pridobili RZP v bolnišnici na 100 pacientov 1,47 1,38 < 1,5 število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1000 pacientov 5,1 5,86 * število pacientov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na 1.000 pacientov 3,47 4,60 * število pacientov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi na 1.000 pacientov 1,26 1,26 <1,30

Realizacija

*na prevalenco nimamo vpliva K A Z A L N I K

Ljubljana si bo v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za znižanje oz. obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob (dodatna sredstva od ZZZS, povečanje produktivnosti kadra, optimizacija procesov in izrabe obstoječih virov (kadra, opreme in prostora)). Realni cilji UKC Ljubljana za skrajševanje predolgih čakalnih dob so postavljeni na podlagi stanja čakalnih dob konec leta 2016, števila čakajočih in preseganja programov v letu 2016.

Zaradi izredno težke finančne situacije bi moral UKC Ljubljana preseganje s strani neplačanih programov omejiti. UKC Ljubljana je v letu 2017 za nekatere programe uspel pridobiti s strani ZZZS dodatna sredstva oz. plačilo vseh opravljenih storitev zaradi česar bo obvladovanje čakalnih dob učinkovitejše. Čakalne dobe bomo še naprej spremljali mesečno na nivoju UKC Ljubljana, klinik, objavljali na spletni strani, ter o njih redno poročali NIJZ, MZ, ZZZS in Svetu zavoda.

Na dan 31.12. 2016 smo vodili 320 čakalnih seznamov. Za spremljanje kazalnika smo si izbrali čakalne sezname za zdravstvene storitve, kjer je čakalna doba daljša od dopustne določene s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah.

Tabela 3: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana.

Cilj 3.2.: Zagotavljanje enakopravne obravnave pacientov

UKC Ljubljana opravi letno več kot 1,2 mio različnih zdravstvenih obravnav in vodi 320 čakalnih seznamov (stanje na dan 31. 12. 2016), v katere je bilo ob koncu leta 2016 uvrščenih 78.312 čakajočih pacientov za specialistične ambulantne storitve, storitve funkcionalne diagnostike in hospitalne storitve. UKC Ljubljana permanentno dograjuje sistem celovite informacijske varnostne politike, učinkovit sistem notranjih kontrol in informacijsko podporo za obvladovanje enakopravne obravnave pacientov (postopki vodenja čakalnih seznamov; poročanja v primeru odklonov in učinkovit nadzor; obvladovanje tveganj za neenakopravno obravnavo pacientov, politiko gesel). Letos pričakujemo spremembo tako Zakona o pacientovih pravicah, kot Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov za odpravo sistemskih motenj pri zagotavljanju enakopravne obravnave pacientov na katere je UKC Ljubljana že predlagal dopolnitve Ministrstvu za zdravje.

2015 2016 FN 2017 FN 2017

31.12.2015 31.12.2016 v skladu s Pravilnikom**

realna pričakovana ČD

Int. klinika- KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli H 365 425 180 420

Int. klinika- KO za revmatologijo revmatološka ambulanta A 517 710 180 600

Kirurška klinika- KO za krg srca in ožilja operacije na ožilju H 360 370 180 370

Kirurška klinika- KO za krg srca in ožilja katetrska ablacija - odrasli H 300 300 180 300

Kirurška klinika- KO za plastično, rek. In estetsko krg in opeklineprvi specialistični pregled A *** 268 180 320

Kirurška klinika- KO za maksilof.in oralno krg maksilofacialna amb II.in III. A 261 171 180 180

Kirurška klinika- KO za maksilof.in oralno krg amb za OP-oralna kirurgija posegi A 276 424 180 400

Kirurška klinika- KO za urologijo malignom prostate* H 210 310 30 270

Kirurška klinika- KO za urologijo tumor ledvice* H 150 175 30 280

Kirurška klinika- KO za urologijo ostali posegi na ledvici H 550 785 180 800

Kirurška klinika- KO za urologijo posegi na sečevodu H 590 740 180 800

Kirurška klinika- KO za urologijo posegi na mehurju (drobljenje kamnov) H 600 745 180 800

Kirurška klinika- KO za urologijo posegi na sečnici H 600 765 180 800

Kirurška klinika- KO za urologijo posegi na penisu H 400 850 180 850

Kirurška klinika- KO za urologijo posegi na moških spolnih organih - druga mesta (hidrokele, spermatokele, H 400 893 180 900

Kirurška klinika- KO za urologijo BHP (s katetrom) - benigna hiperplazija prostate H 600 825 180 900

Kirurška klinika- KO za abdominalno kirurgijo operacija kile - odrasli H 343 440 180 445

Kirurška klinika- KO za abdominalno kirurgijo operacije žolčnih kamnov H 300 393 180 360

Dermatovenerološka klinika splošne dermatološke ambulante A 260 360 180 360

Očesna klinika okuloplastične op.,lokalna anest.,večji posegi H 920 1.100 180 1.100

Očesna klinika očesne ambulante A 200 510 180 432

Očesna klinika amb.za okuloplastično kirurgijo A 170 755 180 659

Očesna klinika amb.za vitreoretinalno kirurgijo A 243 333 180 684

Ortopedska klinika OP nožnega palca - HALLUX VALGUS H - 900 365 900

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo operacije mandljev in žrelnice pri otrocih H 365 379 180 365

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo ušesne operacije v splošni anesteziji H 400 451 180 730

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo ušesne operacije v lokalni anesteziji H 210 370 180 365

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo OP benigne patologije grla in žrela-tonzilektomije v splošni anesteziji H 460 488 180 460

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo OP na področju nosu - splošna anestezija H 365 345 180 430

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo audiovestibuloška ambulanta A 240 300 180 270

Kl. za nuklearno medicino perf.scint.miokarda - farmak.obremenitev FD 240 210 180 200

Kl. za nuklearno medicino PET/CT možgan FD 420 510 180 450

Kl. za nuklearno medicino DAT SCAN FD 720 790 180 900

Kl. Inštitut za radiologijo MR nevra (glava, vrat)* FD 195 179 180 222

Kl. Inštitut za radiologijo MR skelet* FD 256 161 180 196

* stopnja nujnosti hitro, vsi ostali programi redno.

** Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov

*** koža 469 dni, roka 340 dni, ostalo 180 dni KLINIKA, KLINIČNI INŠTITUT/KLINIČNI

ODDELEK NAZIV ČAKALNEGA SEZNAMA

A/

H/

FD

Pričakovana čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled/poseg (na zadnji dan v letu)

V UKC Ljubljana spremljamo uresničevanje cilja zagotavljanja enakopravne obravnave pacientov z naslednjimi kazalniki:

 delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so prišli na pregled brez vpisa na čakalni seznam;

 delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili vpisani na čakalni seznam in prišli prej kot večina drugih;

 delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili obravnavani kot kontrole, čeprav je šlo za prvi pregled.

Cilj UKC Ljubljana je odprava neupravičenih odstopanj - deležev pri predhodno navedenih kazalnikih vseh čakalnih seznamov. UKC Ljubljana bo izvajal nadzor nad delovanjem notranjih kontrol in izvajal ustrezno izobraževanje zaposlenih za izboljšave.

Cilj 4: Povečati zadovoljstvo odjemalcev storitev UKCL Cilj 4.1.: Povečati zadovoljstvo pacientov (izboljšati izkušnje)

UKC Ljubljana si bo tudi v letu 2017 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva obravnavanih pacientov. Spremljali bomo tudi pritožbe in pohvale pacientov oz. njihovih svojcev oziroma sorodnikov. Meritve bomo izvajali na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov.

Tabela 4: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana.

Cilj 4.2.: Povečati zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev

Cilj UKC Ljubljana je zagotavljanje kakovostnih izobraževalnih storitev vsem odjemalcem izobraževalnih storitev oz.

zagotoviti ustrezno usposobljene zdravstvene delavce. Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev spremljamo preko neposrednih stikov in z anketami.

UKC Ljubljana si v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami prizadeva za izvajanje čim bolj kakovostnih strokovnih programov in praktičnih usposabljanj za študente. Le ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci lahko zagotavljajo kakovostne in varne zdravstvene storitve. UKC Ljubljana izvaja izobraževalno dejavnost za potrebe Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru, Fakultete za farmacijo, Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, Srednje zdravstvene šole v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Sodeluje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in daje pobude za dograjevanje teh programov. Izvaja podiplomsko izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikuje in izvaja delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce. UKC Ljubljana izvaja tudi izobraževanje zaposlenih za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela. Zaposleni UKC Ljubljana tudi sodelujejo v obliki dopolnilnega delovnega razmerja na Medicinski fakulteti Ljubljana (MF) sodelujejo v pedagoškem procesu, v nekaterih primerih so tudi predstojniki katedre.

Cilj

2015 2016 2017

skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo 4,71 4,69 >4,69

skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo 4,25 4,18 >4,18 čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika) 88,4 85,7 <85,7

število prvih zahtev na 100.000 pacientov* / 14,15 <14,15

število pohval na 100.000 pacientov / 19 >19

K A Z A L N I K Realizacija

*v letu 2016 so pritožbe obravnavane kot prve zahteve in se je spremenila tudi metodologija poročanja, da je mednarodno primerljiva. Tako je namesto "število pritožb na 100 hospitaliziranih pacientov" (kot je bilo prej) zdaj prikazan izračun "število prvih zahtev na 100.000 obravnavanih pacientov" (vseh, amb + hospital - namreč prve zahteve prihajajo tudi iz ambulantnih obravnav).

Tabela 5: Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev - povprečna ocena zadovoljstva študentov z vajami v UKCL po posameznih sklopih.

4.1.2. Finančni vidik

Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje (prihodki = odhodki)

Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje UKC Ljubljana ob uresničevanju osnovnega poslanstva UKC Ljubljana – izpolnjevanje načrtovanega delovnega programa po mednarodnih standardih odlične in varne oskrbe pacientov (EFQM, DNV DIAS). Varčevalni ukrepi, ki sta jih izvajala ZZZS in Ministrstvo za zdravje od leta 2009, močno vplivajo na prihodke preteklih let, v letu 2015 pa se je začela finančna osnova poslovanja postopno vračati na nivo pred uvajanjem stabilizacijskih ukrepov. S strani ZZZS odobreni obsegi programov zdravstvenih storitev niso usklajeni s potrebami prebivalstva Republike Slovenije po zdravstvenih storitvah.

Večanje potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah UKC Ljubljana vpliva na preseganje obsega izvedenih programov dogovorjenih in plačanih s strani ZZZS in čakalne dobe UKC Ljubljana. Povečuje se tudi število premeščenih bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic. UKC Ljubljana kot terciarna bolnišnica teh bolnikov ne more odklanjati oziroma jih premeščati v druge bolnišnice, so pa to najdražji bolniki.

Na predhodno naštete dejavnike UKC Ljubljana težko vpliva, njihovi učinki pa otežujejo oz. onemogočajo uravnoteženo poslovanje, saj negativno vplivajo na prihodke in odhodke. Prav tako je zelo otežen nadaljnji razvoj odličnosti UKC Ljubljana in izpolnjevanje zahtevnih mednarodnih standardov DNV DIAS in EFQM (razvoj UKCL, posodabljanje infrastrukture in medicinske opreme, zagotavljanje varnega fizičnega okolja…). Na finančno poslovanje močno vpliva tudi podcenjenost nekaterih programov UKC Ljubljana. Učinki teh dejavnikov bodo večinoma vplivali tudi na poslovanje v letu 2017. UKC Ljubljana bi moral zaradi zaostrene finančne situacije, kljub večjim potrebam prebivalcev, izvajati delovni program zdravstvenih storitev financiran s strani ZZZS največ v načrtovanem in plačanem obsegu (čim manjše odstopanje od 100% realizacije celotnega programa ZZZS). Za doseganje planiranih pogodbenih prihodkov je zelo pomembno, da so vsi programi doseženi čim bližje planiranemu obsegu. Vsako odstopanje navzgor ali navzdol ima za UKC Ljubljana negativne finančne posledice. Ker pa gre pri preseganju programov dostikrat za najtežje bolnike, ki so jih v UKC Ljubljana napotili drugi izvajalci zdravstvenih storitev (bodisi zaradi zahtevnosti ali pa zaradi izpolnjevanja svojega delovnega programa do planiranega in plačanega obsega s strani ZZZS) je obvladovanje preseganja programov v UKC Ljubljana težje obvladovati kot v drugih slovenskih bolnišnicah, ker bi lahko ogrožalo zdravje oz. življenje določenih pacientov.

Tabela 6: Gospodarnost poslovanja.

Cilj

2015 2016 2017

Klinični mentor 92% 95% > 90%

Odnos zaposlenih 89% 93% > 90%

Informiranost na šoli 75% 76% > 75%

K A Z A L N I K Realizacija

Cilj

2015 2016 2017

koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki) 0,986 0,948 1,000 odstopanje realiziranega programa ZZZS od planiranega bolnišnična dejavnost 1,7% 0,1% ± < 0,5%

ambulantna dejavnost -0,8% 0,6% ± < 0,5%

ostale dejavnosti -0,3% 0,1% + < 0,5%

K A Z A L N I K Realizacija

Cilj 5.1.: Rast - obvladovanje prihodkov

Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana zahteva:

 zagotavljanje ustreznega obsega, vrste in vrednosti programov (obvladovanje oz. povečanje obsega obstoječih programov, pridobivanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva in razvojnimi trendi, pravočasno prestrukturiranje programov);

 čim manjše odstopanje realizacije od programa dogovorjenega z ZZZS: za hospitalno dejavnost (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), ambulantna dejavnost (točke, obiski), operativna dejavnost (št.

operacij);

 povečevanje programov ZZZS, ki so plačani v celoti oz. do dogovorjene višine nad planom;

 zagotavljanje ustreznega financiranja (zagotavljanje ustreznih cen zdravstvenih storitev, ki v celoti pokrivajo sprejemljive stroške zdravljenja, odprava podcenjenosti določenih programov);

 ustrezno evidentiranje izvedenih zdravstvenih storitev, optimizacija kodiranja SPP (prihodki na SPP, število diagnoz /SPP – povprečno število diagnoz evropskih odličnih bolnišnic (IQM) na SSP znaša 5) in pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov;

 črpanje sredstev iz javnih razpisov za projekte novih zdravstvenih tehnologij in raziskovalne projekte;

 povečanje prihodkov tržnih storitev;

 pridobivanje donacij.

UKC Ljubljana večino prihodkov ustvarja z izvajanjem zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za tekoče leto (pogodba), v kateri UKC Ljubljana z ZZZS dogovarja vrste programov, obseg storitev in plačilo za opravljene storitve. Za večino programov velja načelo, da je plačan realiziran obseg opravljenih storitev največ do planiranega obsega storitev.

Na področju pridobivanja prihodkov se UKC Ljubljana udeležuje tudi raznih razpisov (npr. javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov, javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja…).

UKC Ljubljana si prizadeva za uvajanje novih programov zdravstvenih storitev in širitev obstoječih programov, ki izkazujejo preseženo realizacijo in so omejeni s plačilom do plana.

Tabela 7: Obvladovanje prihodkov.

Cilj 5.2.: Obvladovanje odhodkov

Ukrepi za obvladovanje odhodkov so razdeljeni v skupine:

 obvladovanje stroškov materiala (zdravstvenega, nezdravstvenega) in storitev (zdravstvenih, nezdravstvenih),

 obvladovanje stroškov dela (produktivnost),

 obvladovanje stroškov vzdrževanja…

Ključnega pomena za učinkovito obvladovanje stroškov je racionalna raba virov (finančnih; človeških; materialnih - medicinska oprema in tehnologija; prostorov, infrastrukture, zgradb, operacijskih dvoran, zdravstvenih in

Cilj

2015 2016 2017

skupaj vsi prihodki v evrih 453.677.304 467.984.920 492.488.400

prihodki po pogodbi ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti (z lekarniškimi storitvami) 421.287.681 433.096.286 458.277.400 Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve (vključno s tržno dejavnostjo) v evrih 19.387.851 21.745.011 20.842.600

prihodki ostalih dejavnosti 13.001.771 13.143.624 13.368.400

prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene, nezdravstvene storitve in blago) 12.540.069 13.028.138 12.945.600

odstotek prihodka iz tržne dejavnosti v vseh prihodkih 2,8% 2,8% 2,6%

K A Z A L N I K Realizacija

 obvladovanje nabavnih cen materiala ter storitev,

 obvladovanje sprejema in pretočnosti pacientov (ležalna doba, predoperativna ležalna doba, upravičenost sprejema, zasedenost postelj…),

 obvladovanje zalog,

 optimizacijo in ustrezno informacijsko podporo procesov,

 obvladovanje produktivnosti zaposlenih,

 uvedba oz. delovanje kliničnih poti ter SOP za posamezne procese (strokovna, kakovostna in varna obravnava pacientov)…

Prav tako dvig kakovosti storitev zmanjša število zapletov, podvajanje postopkov, zdravljenja zapletov in s tem stroškov.

Na stroškovno odgovorno ravnanje zaposlenih vpliva tudi: načrtno vodenje, informiranje in usmerjanje pozornosti zaposlenih pri vsakodnevnem delu; beleženje stroškov po pacientih, zdravnikih, timih, oddelkih; spremljanje izkoriščenosti medicinske opreme, operacijskih dvoran, prostorov,...

Cilj 5.2.1. Obvladovanje stroškov materiala in storitev

V letu 2017 bomo nadaljevali z aktivnostmi za obvladovanje odhodkov za material in storitve, in sicer:

 obvladovanje odhodkov za zdravila;

 obvladovanje odhodkov za ostali zdravstveni material;

 obvladovanje odhodkov za nezdravstveni material;

 obvladovanje stroškov za storitve.

Vse organizacijske enote UKC Ljubljana bodo prejemale enotna redna mesečna poročila o porabi vseh skupin materiala, stroških storitev in dela ter poročilo o realizaciji delovnega programa. Na teh podlagah se nato analizira razmerje med stroški in številom pacientov na posameznih organizacijskih enotah do nivoja kliničnih oddelkov.

Obvladovanje stroškov za zdravila: V UKC Ljubljana deluje komisija za zdravila v smeri učinkovite, varne in kakovostne oskrbe bolnikov, z upoštevanjem vseh farmakoekonomskih parametrov s ciljem racionalnejše in stroškovno učinkovitejše terapije. V UKC Ljubljana bomo nadalje širili redno sodelovanje kliničnih farmacevtov z zdravniki Posebna pozornost je posvečena dragim zdravilom, za katera je ZZZS namenil sredstva in zanje terja dosledno poročanje o porabi. S ciljem obvladovanja in zmanjševanja stroškov morajo klinični oddelki izdelati oz. dosledno upoštevati terapevtske smernice, klinične poti oziroma protokole za uporabo bioloških in ostalih zdravil na pacienta. V ta namen je potrebno pospešeno nadaljevati z izdelovanjem kliničnih poti z vključevanjem kliničnih farmacevtov. V UKC Ljubljana bomo preverjali možnosti za obvladovanje zaloge zdravil po oddelčnih lekarnah in na oddelkih. Nabavo in zaloge zdravil bomo natančno spremljali preko Komisije za zdravila, Centralne lekarne in Komercialne službe.

Obvladovanje stroškov za ostali zdravstveni material: Stroški uporabljenega zdravstvenega materiala pri obravnavi pacienta se spremljajo tudi s ciljem preverjanja protokolov, lastnih cen oz. kalkulacij storitev in primerjave ovrednotenega doseženega SPP primera z dejanskimi stroški. Analizirali bomo vsako potrebo po novih materialih medicinskega in nemedicinskega materiala in obvladovali naročanje v okviru odobrenih mesečnih kvot za posamezna področja oz.

organizacijske enote. Ne bomo uvajali novih dražjih materialov, v kolikor ti iz medicinskih indikacij ne bodo nujno potrebni. To velja tudi za področje medicinskih in nemedicinskih storitev. Vsi predstojniki in glavne medicinske sestre kliničnih oddelkov bodo vsakodnevno iskali vse razpoložljive rezerve znotraj same porabe, skrbno načrtovali porabo materiala in obvladovali porabo v okviru planiranih mesečnih kvot. Za učinkovito obvladovanje stroškov bomo poostrili kontrolo pred izdajo internega zahtevka. V razgovorih s predstavniki medicinske stroke, ki so člani strokovnih komisij za vodenje postopkov priprave javnega naročila, bomo ponovno preverili razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom zagotavljanja čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali bomo primerjalne analize na širšem evropskem trgu, tako na področju cen kot tudi strokovnih kriterijev. S ciljem zmanjševanja zalog na oddelkih (predvsem za dražje materiale na področju ortopedije, kardiologije in rentgenologije; ortopedske endoproteze, katerih asortiment je zaradi dimenzij in oblik zelo velik) se bomo z dobavitelji dogovorili, da imajo določen asortiment materiala na zalogi.

Obvladovanje stroškov nezdravstvenega materiala: Nadaljevali bomo z ozaveščanjem končnih porabnikov pri porabi čistilnih in pralnih sredstev ter režijskega in pisarniškega materiala. Pri pisarniškem materialu glavnino stroška predstavljajo tiskovine in tonerji za tiskalnike.