KAZALO
UVOD ... 5
I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2018 VSEBUJE ... 6
II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2018 ... 7
1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ... 7
2. ZAKONSKE PODLAGE ... 8
3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2018 ... 9
3.1. STRATEŠKEUSMERITVEINSTRATEŠKICILJIZAVODA ... 9
4. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2018 ... 12
4.1. LETNICILJI ... 12
4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev ... 12
4.1.2. Finančni vidik... 18
4.1.3. Vidik poslovnih procesov ... 22
4.1.4. Vidik učenja in rasti ... 24
4.2. POROČANJEONOTRANJEMNADZORUJAVNIHFINANC ... 25
4.2.1. Opredelitev poslovnih ciljev na področju NNJF ... 25
4.2.2. Register obvladovanja poslovnih tveganj ... 25
4.2.3. Aktivnosti na področju NNJF ... 26
5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE CILJE ... 27
5.1. SEZNAMBSCKAZALNIKOV ... 27
5.2. SEZNAMKAZALNIKOVPOSLOVNEUČINKOVITOSTI ... 27
5.3. SEZNAMKAZALNIKOVKAKOVOSTI ... 27
6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA ... 28
6.1. DELOVNIPROGRAMZAZZZS ... 29
6.2. DELOVNIPROGRAMZADRUGEPLAČNIKE ... 42
6.3. PLANTERCIARNEDEJAVNOSTI ... 42
7. ČAKALNE DOBE ... 45
8. NAČRT IZVAJANJA SLUŽBE NMP ... 46
9. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV ... 47
9.1. FINANČNINAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOV ... 48
9.1.1. Načrtovani prihodki ... 48
9.1.2. Načrtovani odhodki ... 50
9.1.3. Načrtovan poslovni izid ... 54
9.2. NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOVPOVRSTAHDEJAVNOSTI ... 54
9.3. NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVPONAČELUDENARNEGATOKA ... 54
10. PLAN KADROV ... 55
10.1. ZAPOSLENOST ... 55
10.2. OSTALEOBLIKEDELA ... 58
10.3. DEJAVNOSTI,ODDANEZUNANJIMIZVAJALCEM ... 59
10.4. IZOBRAŽEVANJE,SPECIALIZACIJEINPRIPRAVNIŠTVA ... 60
10.4.1. Strokovno izobraževanje ... 60
10.4.2. Specializacije ... 61
10.4.3. Pripravništvo ... 61
11. PLAN INVESTICIJ IN VZDRŽEVALNIH DEL V LETU 2018 ... 63
11.1. PLANINVESTICIJ ... 63
11.1.1. Plan investicij v infrastrukturo/gradnje ... 64
11.1.2. Plan nabav opreme ... 69
11.2. PLANVZDRŽEVALNIHDEL ... 71
12. POSEBNI DEL S PRILOGAMI ... 75
UVOD
Na osnovi Prvih izhodišč za pripravo finančnih načrtov in programov dela, vključno s kadrovskimi načrti, za leto 2018 (21.12.2017) ter Končnimi izhodišči za pripravo finančnih načrtov in programov dela, vključno s kadrovskimi načrti javnih zdravstvenih zavodov za leto 2018 (1.3.2018), smo pripravili Finančni načrt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2018. Hkrati pa pripravljen Finančni načrt UKC Ljubljana sledi tudi usmeritvam Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.
Državni zbor je namreč na svoji seji v septembru 2017 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. V okviru omenjenega zakona je Vlada RS 16.11.2017 sprejela sklep, da se UKC Ljubljana nameni 79.879.210 evrov za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let iz naslova javne službe. Hkrati je 30.11.2017 sprejela tudi sklep o uvedbi sanacije v javnih zdravstvenih zavodih, katerih ustanovitelj je RS in opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter na dan 31.12.2016 v bilanci stanja izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki.
Vlada RS je tako UKC Ljubljana in še nekaterim drugim JZZ podala nalogo priprave sanacijskih programov za zagotovitev poslovne in plačilne sposobnosti na podlagi izhodišč in rokov za pripravo sanacijskih programov, ki jih je pripravil sanacijski odbor.
UKC Ljubljana je v okviru sanacije z vso odgovornostjo pristopil k pripravi tako analize stanja kot tudi k pripravi sanacijskih ukrepov za naslednja štiri leta. Ukrepi, ki se nanašajo na leto 2018, so upoštevani v pripravljenem načrtu.
Sanacijski ukrepi so bili pripravljeni tako po posameznih klinikah v okviru UKC Ljubljana kot tudi po posameznih področjih.
Med pripravo programa smo na nivoju UKC Ljubljana kot celote izluščili ukrepe, ki so najpomembnejši za celoten zavod tako po vsebini kot tudi po svojem prispevku v finančnem smislu, hkrati pa pripravili tudi ukrepe, ki se nanašajo na posamezne klinike oz. področja. Skušali smo tudi maksimalno slediti izhodiščem, ki določajo, da je ključni cilj sanacije ekonomsko vzdržno in samostojno delovanje bolnišnice ob sočasni zadostni kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave.
Verjamemo, da se bomo skozi izvedbo zastavljenih ukrepov srečali z raznovrstnimi ovirami, ki pa jih bomo skušali preudarno, racionalno in predvsem timsko reševati, s poudarkom, da zagotovimo ustrezno kakovost in varnost za naše paciente.
V Finančnem načrtu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2018 načrtujemo:
- skupne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot,
- kazalnike uspešnosti, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja načrtovanih ciljev (na nivoju UKC Ljubljana in posameznih klinik in kliničnih oddelkov),
- delovne programe UKC Ljubljana in posameznih klinik,
- obseg sredstev, v katerih bo UKC Ljubljana posloval v letu 2018, - ukrepe in usmeritve za uravnoteženo poslovanje,
- kadrovski načrt,
- investicije in investicijsko vzdrževanje.
Pri presoji Finančnega načrta za leto 2018 je potrebno še posebej izpostaviti naslednja dejstva, ki pomembno vplivajo na oblikovanje Finančnega načrta za leto 2018:
- sprejetje Aneksa k Splošnemu dogovoru za leto 2017, - sprejetje Splošnega dogovora za leto 2018,
- potrjen EDP za leto 2018 ter
- povišanje cen zdravstvenih storitev za 5% na letni ravni.
Na podlagi zastavljenih ciljev bo UKC Ljubljana v letu 2018 nadaljeval z izpolnjevanjem svojega poslanstva. Prioritetno se bomo zavzemali za popolno zdravstveno oskrbo bolnikov napotenih v UKC Ljubljana, za nadaljnji razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov ter za skrajševanje čakalnih dob.
Strokovna direktorica UKC Ljubljana Generalni direktor UKC Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.
I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2018 VSEBUJE
a) SPLOŠNI DEL: Finančni načrt za leto 2018 na obrazcih po Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10-popr., 104/10, 104/11 in 86/16):
- Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2018
- Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2018 - Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2018 b) POSEBNI DEL z obveznimi prilogami:
- Obrazec 1: Delovni program 2018, I., II. in III. del - Obrazec 2: Načrt prihodkov in odhodkov 2018 - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2018, I. in II. del - Obrazec 4: Načrt investicijskih vlaganj 2018
- Obrazec 5: Načrt investicijsko vzdrževalnih del 2018 - Obrazec 6: Načrt terciarne dejavnosti 2018
- Priloga – AJPES bilančni izkazi
II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2018 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU
Logotip
Ime Univerzitetni klinični center Ljubljana
Okrajšava UKC Ljubljana
Naziv za poslovanje s tujino Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana
Sedež Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
Matična številka 5057272
Identifikacijska številka za DDV SI52111776 Šifra proračunskega uporabnika 27782
Št. transakcijskega računa SI56 0110 0603 0277 894 Telefon (uprava) 01 522 22 90
Telefaks (uprava) 01 522 24 82 Spletna stran http://www.kclj.si Ustanovitelj Republika Slovenija
Datum ustanovitve Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) Temeljna dejavnost zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni
izobraževalna dejavnost
raziskovalna dejavnost
Organi upravljanja in vodenje
Svet UKC Ljubljana
Strokovni svet UKC Ljubljana
generalni direktor UKC Ljubljana
strokovni direktor UKC Ljubljana
Vodstvo zavoda generalni direktor: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.
strokovna direktorica: prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica
glavna medicinska sestra: Nevenka Brolih, viš. med. sestra, dipl. ekon.
2. ZAKONSKE PODLAGE
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 58/08, 107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF, 88/16 – ZdZPZD in 40/17),
- Določila Splošnega dogovora za leto 2017 z aneksi in določila Splošnega dogovora za leto 2018, - Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2017 ter 2018 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo finančnega načrta:
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr. in 101/13 in 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617),
- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE),
- Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), - Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št.
91/00 in 122/00),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10, 104/11 in 86/16),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14 in 100/15 in 84/16),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12 in 100/15),
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št.
45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15),
- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03), - Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva
za zdravje (Št. 012-11/2010-20 z dne 15. 12. 2010).
c) Interni akti zavoda:
Interni akti zavoda UKC Ljubljana so navedeni v Prilogi 1.
3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2018
Pri sestavi finančnega načrta za leto 2018 smo upoštevali naslednja izhodišča:
- dopis Ministrstva za zdravje – Izhodišča za pripravo finančnih načrtov za leto 2018,
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) (Uradni list RS, št. 71/17), - Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list
RS, št. 88/16),
- Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019,
- Kolektivna pogodba za javni sektor s spremembami v aneksih, - Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarsko dejavnost v RS,
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17).
Pri pripravi finančnega načrta smo iz vsebinskih navodil upoštevali, da:
- obseg delovnega programa ostaja na načrtovani ravni leta 2017, z upoštevanjem prestrukturiranja programov med posameznimi dejavnostmi v okviru enakih sredstev in povečanjem dodatno financiranih programov v letu 2017, - vrednotenje in način obračuna zdravstvenih storitev za plačnika ZZZS ostaja na ravni leta 2017, s predvidenimi
spremembami navedenimi v izhodiščih za pripravo finančnih načrtov in programov dela Ministrstva za zdravje, - dvig cen zdravstvenih storitev za cca. 5% na letni ravni (razen za preiskave MR in CT, kjer se cene znižane
v letu 2017 vrnejo na raven pred znižanjem; cene dializ so dodatno znižane za 2%), - v letu 2018 ni revalorizacije cen zdravstvenih storitev,
- načrtovana višina odhodkov ni nujno enaka načrtovani višini prihodkov za zavode v prvem letu postopka sanacije,
- je načrtovana višina sredstev, ki jo bomo porabili za izvedbo investicij in vzdrževalnih del določena na podlagi višine vkalkuliranih sredstev za amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev. Glede na višino razpoložljivih sredstev smo načrtovali nabavo le najnujnejše opreme in vlaganja v stavbe, ki jih zahteva akreditacija bolnišnice.
3.1. STRATEŠKE USMERITVE IN STRATEŠKI CILJI ZAVODA
Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja ter posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom.
Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, učinkovite, dostopne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, osredotočene na paciente, ki zagotavlja boljšo kakovost življenja in zadovoljstvo pacientov.
Vizija UKC Ljubljana je biti najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce.
Vizija UKC Ljubljana je biti v družbi vodilnih evropskih univerzitetnih kliničnih centrov kar pomeni doseganje mednarodno odličnih izidov zdravljenja, mednarodno odlične kakovosti in varnosti obravnave pacientov, pomembne rezultate na razvojno raziskovalnem področju ter doseganje visoke stopnje zadovoljstva pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana.
Ključne vrednote UKC Ljubljana so: osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce; mednarodna odličnost; osebna
vseh ravneh poslovanja. Vrednote voditeljev se osredotočajo tudi na spodbujanje ustvarjalnosti za razvijanje usposobljenosti.
Ključni dejavniki uspeha zunanjega okolja, ki vplivajo na poslovanje in nadaljnji razvoj UKC Ljubljana, so:
- jasna in stabilna zdravstvena politika, integrirano delovanje vseh nivojev zdravstvenega varstva, celovita in integrirana nacionalna informacijska podpora vseh subjektov zdravstvenega varstva, stabilni in korektni pogoji poslovanja;
- zagotavljanje primernega obsega sredstev za potreben obseg in vrste zdravstvenih programov v skladu s potrebami prebivalstva RS – plačevanje vseh opravljenih storitev, ki so bile za paciente nujno potrebne;
- ustrezno vrednotenje in plačevanje zdravstvenih programov (odprava podcenjenosti programov…), pedagoških, razvojno-raziskovalnih storitev in drugih storitev UKC Ljubljana;
- ustrezen obseg sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost, razvoj in uvajanje novih metod (npr. zamenjava starih invazivnih tehnik operacij z novimi, skrajševanje ležalne dobe, zmanjševanje med- in pooperativnih (perioperativnih) zapletov, skrajševanje rehabilitacije…);
- ustrezen obseg sredstev za investicije ter sodobne tehnologije in drago medicinsko opremo...
V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) uvedli uravnotežen sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC1) po štirih vidikih:
- Vidik pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana: uspešna obravnava pacientov, varna in kakovostna obravnava pacientov, dostopnost in enakopravna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev – zadovoljni pacienti in drugi odjemalci, partnerski odnos z odjemalci in dobavitelji, status in ugled UKC Ljubljana v širšem okolju;
- Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati dolgoročno finančno stabilno in uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem vseh odhodkov in prihodkov;
- Vidik poslovnih procesov: klinična učinkovitost in produktivnost, poslovna odličnost, učinkovita organizacija dela in korporativno upravljanje, notranja učinkovitost ter uspešnost procesov, izdelava in uvajanje protokolov oz. kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol...;
- Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja spodbujanje inovativnosti, hiter prenos znanj v prakso…
Usposobljeni in motivirani zaposleni UKC Ljubljana skupaj z učinkovito organiziranimi in izvajanimi procesi ter informacijsko podporo zagotavljajo uspešno in varno obravnavo pacientov (izidi zdravljenja, obvladovanje zapletov, zadovoljstvo pacientov) ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem času in ustrezni kakovosti, kar se odraža v uspešnih izidih zdravljenj in zadovoljstvu pacientov. To velja tudi za zadovoljstvo ostalih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (pedagoške storitve, razvojno-raziskovalne storitve). V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili strateško mapo. Strateški cilji so razgrajeni v letnih ciljih tako na nivoju UKC Ljubljana kot tudi po nižjih organizacijskih nivojih (klinike, klinični oddelki).
V letnih planih (letni Program dela in finančni načrt) opredelimo letne ciljne vrednosti. Za cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti. S kazalniki spremljamo uspešnost uresničevanja ciljev. V okviru procesa letnega samoocenjevanja ter zunanje presoje po modelu EFQM analiziramo in merimo uspešnost poslovanja in razvoja UKC Ljubljana v skladu z evropskimi standardi odličnosti. Izvajamo notranje primerjave oz. »benchmarking« med klinikami ter zunanje primerjave s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju – odličnimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri.
UKC Ljubljana redno spremlja uresničevanje ciljev, o rezultatih poslovanja informira Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje ter druge organizacije in sprotno ukrepa v primerih odstopanj. Kazalnike uspešnosti dograjujemo in razgrajujemo tako na nivoju UKC Ljubljana, na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot.
1 BSC - BalancedScorecard
Slika 1: Strateška mapa in UKC Ljubljana.
V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 letnih ciljev UKC Ljubljana:
1. Uspešna in celovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana (doseganje želenih – z odličnimi zdravstvenimi ustanovami mednarodno primerljivih izidov zdravljenja);
2. Varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana (obvladovanje incidentov in neželenih dogodkov);
3. Zagotavljanje dostopnosti (obvladovanje čakalnih dob) in enakopravne obravnave pacientov UKC Ljubljana;
4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (ankete, pohvale, pritožbe…);
5. Uravnoteženo finančno poslovanje (obvladovanje prihodkov; obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela));
6. Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov (klinična učinkovitost, produktivnost…);
7. Poslovna odličnost (EFQM), upravljanje in informacijska podpora;
8. Varno fizično okolje (sistem upravljanja infrastrukture, požarne varnosti, ravnanja z nevarnimi snovmi, izrednih razmer…);
9. Motiviran in usposobljen kader;
10. Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso.
Poslanstvo UKCL: Doprinos k boljšemu zdravstvenemu varstvi vsem državljanom RS – socialno učinkovit in pravičen sistem zdravstvenega varstva
Socialni vidik
5. Dolgoročno uravnoteženo in stabilno finančno poslovanje UKCL:
Obvladovanje prihodkov:
obvladovanje obsega in cene obstoječih in novih programov OZZ, rast prihodkov iz tržne dejavnosti in drugih virov.
Obvladovanje odhodkov: stroški dela, stroški storitev, materialni stroški.
4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL
Vidik odjemalcev
2. Varna in kakovostna obravnava pacientov 1. Uspešna in
celovita zdravstvena obravnava pacientov pacientov
8. Varno fizično okolje 7. Poslovna odličnost,
upravljanje in informacijska podpora
Vidik procesov
6. Klinična učinkovitost in produktivnost
9. Usposobljenost in motiviranost zaposlenih UKCL
10. Raziskovalno dejavnost in obvladovanje novih idej
Kadri, inovacije, potenciali
3. Zagotavljanje dostopnosti in enakopravne obravnave pacientovv
4. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2018 4.1. LETNI CILJI
V skladu s strateškimi usmeritvami UKC Ljubljana smo vzpostavili 10 ključnih letnih ciljev, ki so povezani v uravnotežen sistem kazalnikov »BSC«, s katerim spremljamo uspešnost uresničevanja letnih ciljev. Za posamezne kazalnike imamo določene ciljne vrednosti za leto 2018 in so razgrajeni po posameznih organizacijskih ravneh (UKC Ljubljana-klinike- klinični oddelki…). Kazalnike analiziramo mesečno in sprejemamo ustrezne ukrepe za uresničevanje letnih ciljev. Redno izvajamo primerjave »benchmarking« med posameznimi organizacijskimi enotami UKC Ljubljana kot tudi s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Uravnotežen sistem kazalnikov ima štiri vidike, v katere so razvrščeni posamezni strateški cilji UKC Ljubljana.
4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev
Cilj 1: Zagotavljanje uspešne zdravstvene obravnave pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja Ključni cilji UKC Ljubljana so:
- uspešna zdravstvena obravnava pacientov,
- stalno izboljševanje uspešnosti zdravstvene obravnave pacientov,
- doseganje primerljivih izidov zdravljenja s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju razpoložljivih virov UKC Ljubljana.
Za proces stalnega izboljševanja in razvoja novih metod zdravljenja je pomembna primerljivost uspešnosti in kakovosti zdravstvenih storitev UKC Ljubljana v širšem okolju, predvsem s tujimi odličnimi univerzitetnimi kličnimi centri. UKC Ljubljana spremlja število in uspešnost izidov zdravljenja po metodologiji mednarodnega združenja bolnišnic »Initiative Qualitätsmedizin« IQM, ki iz rutinskih podatkov sistema SPP (kodiranje diagnoz in kliničnih postopkov) primerja delež umrljivosti za pogosta bolezenska stanja in operacije.
Združenje IQM bolnišnic se zavzema za:
- transparentne podatke o izidih zdravljenja z javno objavo,
- stalno izboljševanje kakovosti s pomočjo zunanjih presoj – celostna analiza procesov zdravstvene obravnave in iskanja priložnosti za izboljšanje kakovosti in varnosti,
- prenos dobrih praks med bolnišnicami.
Merjenje kakovosti zdravstvene obravnave na osnovi rutinskih podatkov iz obračunskega sistema (skupine primerljivih primerov – SPP) omogoča objektivnost ocenjevanja uspešnosti izidov zdravljenja. Na ravni celotnega zavoda spremljamo bolnišnično umrljivost za pogosta bolezenska stanja in operativne posege, na katere lahko vplivamo s strokovnim in kakovostnim delovanjem. Izbrani kazalniki omogočajo ciljano analizo kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave sledečih bolezenskih stanj: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, pljučnica, kot tudi pogostih in kompleksnih operacij (operacije žolčnika, velike abdominalne operacije, ortopedske operacije, travmatološke operacije, urološke operacije).
Na področju intenzivne medicine UKC Ljubljana spremlja zahtevne zdravstvene obravnave z umetnim predihavanjem in sepso. Transparenten prikaz števila obravnav in uspešnosti izida zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, operacije in diagnostične postopke omogoča primerjavo z bolnišnicami na mednarodni ravni in predstavlja izhodišče za ukrepe in projekte za stalno izboljševanje uspešnosti in varnosti obravnav pacientov.
Kazalnik bolnišnične umrljivosti IQM spremljamo zgolj na ravni UKC Ljubljana, ker zajema integrirano obravnavo pacientov in odraža uspešnost in učinkovitost sodelovanja posameznih organizacijskih enot.
Z analizo rezultatov in rednimi strokovnimi nadzori učinkovito odkrivamo pomanjkljive strukture, procese in kompetentnost zdravstvenega osebja. Spremljanje rezultatov in primerjave predstavljajo osnovno orodje za stalno izboljševanje kakovosti bolnišnične obravnave in izidov zdravljenja.
Tabela 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov v primerjavi z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) – doseganje želenih izidov zdravljenja.
V UKC Ljubljana spremljamo na ravni klinik in kliničnih oddelkov kazalnike uspešnosti zdravstvene obravnave, prav tako poročamo obvezne nacionalne kazalnike kakovosti in varnosti Ministrstvu za zdravje, ki so dostopni na naši spletni strani.
Cilj 2. Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov Med ključne cilje UKC Ljubljana sodi:
- zagotavljanje varne in kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih pri diagnostičnih postopkih, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji pacientov) v skladu z internimi (UKC Ljubljana, klinike - protokoli, SOP…), nacionalnimi in mednarodnimi (DNV DIAS) standardi;
- stalno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov;
- doseganje primerljivega nivoja varnosti in kakovosti s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju razpoložljivih virov.
Podatki o prepoznanih tveganjih, številu in obliki varnostnih zapletov ter ugotovitve analiz varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere bodo zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število sporočil o varnostnih zapletih se povečuje, kar je odraz rastočega zavedanja o pomenu varnostne kulture in zavedanja o koristi
Cilj UKCL IQM bolnišnice 2018 primerjava
% % % %
umrli obravnave umr. umrli obravnave umr. umrljivosti umrljivosti
srčni infarkt - glavna diagnoza srčni infarkt starost nad 19 let 23 1.240 1,85 35 1.254 2,79 2,60 8,20
starost 20 d0 44 let 0 48 0,00 0 52 0,00 3,30 3,30
starost 45 do 64 let 3 491 0,61 3 507 0,59 0,40 4,50
starost 65 do 84 let 12 580 2,07 19 555 3,42 3,30 8,60
starost nad 84 let 8 121 6,61 13 140 9,29 9,25 17,80
srčna odpoved - glavna diagnoza srčna odpoved starost nad 19 let 106 1.270 8,35 89 1.188 7,49 7,20 7,20
starost 20 d0 44 let 0 20 0,00 0 14 0,00 0,00 2,10
starost 45 do 64 let 6 208 2,88 4 174 2,30 2,28 3,00
starost 65 do 84 let 38 685 5,55 47 664 7,08 7,00 6,00
starost nad 84 let 62 357 17,37 38 336 11,31 11,30 12,00
možganska kap - glavna diagnoza možganska kap starost nad 19 let 210 1.164 18,04 137 1.169 11,72 11,00 8,90
starost 20 d0 44 let 4 53 7,55 1 47 2,13 2,10 3,90
starost 45 do 64 let 21 252 8,33 13 237 5,49 4,80 4,50
starost 65 do 84 let 114 619 18,42 76 643 11,82 8,50 8,60
starost nad 84 let 71 240 29,58 47 242 19,42 16,30 16,50
pljučnica - glavna diagnoza pljučnica vse starosti 203 1.914 10,61 227 1.979 11,47 8,40 8,10
starost pod 15 let 0 458 0,00 0 414 0,00 0,00 0,16
starost 15 do 44 let 1 105 0,95 3 90 3,33 3,00 1,10
starost 45 do 64 let 4 200 2,00 7 182 3,85 3,80 5,00
starost 65 do 84 let 98 700 14,00 101 821 12,30 10,50 10,20
starost nad 84 let 100 451 22,17 116 472 24,58 16,70 16,20
mehanična ventilacija >24 ur delež umrlih brez novorojenčkov 483 1.310 36,87 437 1.317 33,18 32,10 31,90
sepsa (glavna diagnoza) delež umrlih 203 737 27,54 177 710 24,93 16,40 16,40
sepsa (glavna ali dodatna diagnoza) delež umrlih 360 1.443 24,95 348 1.421 24,49 24,00 32,80
holecistektomija zaradi žolčnih kamnov delež umrlih 9 903 1,00 8 1.088 0,74 0,44 0,47
resekcije pankreasa delež umrlih 8 225 3,56 10 216 4,63 6,80 8,80
kompleksni posegi na požiralniku delež umrlih 4 30 13,33 1 20 5,00 6,90 6,90
operacija anevrizme abdominalne aorte (nerupturirana) delež operacij anevrizme 0 25 0,00 2 26 7,69 6,60 6,60
zlom vratu stegnenice delež umrlih 40 1.134 3,53 56 1.177 4,76 4,50 5,30
starost pod 60 let 0 163 0,00 0 149 0,00 0,60 0,60
starost 60 do 69 let 1 117 0,85 3 130 2,31 0,76 1,80
starost 70 do 79 let 6 236 2,54 6 236 2,54 2,50 2,90
starost 80 do 84 let 7 228 3,07 17 194 8,76 5,46 5,40
starost 85 do 89 let 15 222 6,76 21 277 7,58 6,96 7,20
starost nad 90 let 11 168 6,55 9 191 4,71 4,60 11,40
vstavitev kolčne proteze delež umrlih 0 432 0,00 0 536 0,00 0,00 0,24
radikalna prostatektomija delež umrlih 0 86 0,00 1 127 0,79 0,00 0,23
število porodov in delež maternalne umrljivosti 0 5.884 0,00 0 5.871 0,00 0,00 0,01
2016 2017
1.1. Uspešna zdravstvena obravnava pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja - delež umrlih v bolnišnici
Število Število
Bolnišnična umrljivost Bolnišnična umrljivost
Sistem za obvladovanje varnostnih zapletov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj, poučevanju zdravstvenih delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela. Obravnava varnostnih zapletov je usmerjana na dogodke in ne na osebe. V okviru sistema za obvladovanje varnostnih zapletov UKC Ljubljana zagotavlja:
- poročanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic;
- spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki so dopustile incident in odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov.
Sistem pomaga nenehnemu izboljševanju varnosti pacientov in zaposlenih. V ta namen UKC Ljubljana uvaja:
- centralno bazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih zapletov na enem mestu;
- dograditev metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne kulture;
- dodatna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in seznanjanje pacientov ter njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture;
- dodatno vključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje varne zdravstvene obravnave;
- izboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici itd.
Odbor za varnost, ki deluje v okviru Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor, je odgovoren za izdelavo in vzdrževanje centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ter nadzorom izvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov ter varnostnih politik v UKC Ljubljana. Cilji odbora so:
- zagotoviti celovit in učinkovit sistem upravljanja s tveganji, ki lahko vplivajo na varnost pacientov, osebja ali ostale obiskovalce bolnišnice. Ocena tveganja je definirana ob upoštevanju obsega, narave in časovnih dejavnikov tveganja ter da je proaktivna.
- nadzor nad izvajanjem sistema upravljanja s tveganji – poročila o učinkovitosti omenjenega sistema služijo kot osnova za nenehne izboljšave.
- poznati zahteve glede potrebnih virov in zagotoviti ustrezne vire za upravljanje tveganj (po prioritetah in v skladu z zmožnostmi), vključno z dodeljevanjem usposobljenega osebja za vodenje, izvedbo del ter preverjanje, vključno z notranjo presojo.
Tabela 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov.
Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave padcev od leta 2001.
Vzroki za padce: zmanjševanje ekip zaradi omejevanje nadurnega dela, krajša ležalna doba v enotah za intenzivno nego, uporaba zasilnih postelj, kjer pacienti nimajo klicnih naprav, stare postelje brez možnosti nastavitve višine in veliko število visoko ogroženih za padec (dvig II kategorije zahtevnosti zdravstvene nege).
Cilj
2016 2017 2018
število vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1.000 oskrbnih dni 1,88 1,82 < 2,2 razjede zaradi pritiska - pacienti, ki so pridobili RZP v bolnišnici na 100 pacientov 1,38 1,13 < 1,1 število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1000 pacientov 5,86 5,02 * število pacientov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na 1.000 pacientov 4,60 3,23 * število pacientov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi na 1.000 pacientov 1,26 0,3 <1,30
K A Z A L N I K Realizacija
*na prevalenco nimamo vpliva
Cilj 3: Zagotavljanje enakopravne dostopnosti do zdravstvenih storitev in obvladovanje čakalnih dob Cilj 3.1.: Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev – obvladovanje čakalnih dob
Pravočasna obravnava oz. zdravljenje pacientov glede na strokovne kriterije je zelo pomembno. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem s strani ZZZS razpoložljivi finančni viri za delovne programe (obseg posameznih delovnih programov, dodatni oz. novi programi), potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, ter razpoložljivost in učinkovitost izrabe virov UKC Ljubljana (kadrovski viri, izkoriščenost medicinske opreme, izkoriščenost operacijskih dvoran…). UKC Ljubljana si bo v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za znižanje oz. obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob (dodatna sredstva od ZZZS, povečanje produktivnosti kadra, optimizacija procesov in izrabe obstoječih virov (kadra, opreme in prostora)). Realni cilji UKC Ljubljana za skrajševanje predolgih čakalnih dob so postavljeni na podlagi stanja čakalnih dob konec leta 2017, števila čakajočih in preseganja programov v letu 2017. Zaradi izredno težke finančne situacije bi moral UKC Ljubljana preseganje s strani neplačanih programov omejiti. UKC Ljubljana je v letu 2018 za nekatere programe uspel pridobiti s strani ZZZS dodatna sredstva oz. plačilo vseh opravljenih storitev, zaradi česar bo obvladovanje čakalnih dob učinkovitejše. Čakalne dobe bomo še naprej spremljali mesečno na nivoju UKC Ljubljana, klinik, objavljali na spletni strani, ter o njih redno poročali NIJZ, MZ, ZZZS in Svetu zavoda.
Na dan 31.12. 2017 smo vodili 343 čakalnih seznamov. Za spremljanje kazalnika smo si izbrali čakalne sezname za zdravstvene storitve, kjer je čakalna doba daljša od dopustne določene v Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Ur.l.RS, št. 3/2018).
Tabela 3: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana.
2016 2017 FN 2018 FN 2018
31.12.2016 31.12.2017 v skladu s Pravilnikom**
realna pričakovana ČD
Interna klinika - KO za žilne bolezni ambulanta za motnje presnove maščob A 200 420 180 450
Interna klinika - KO za kardiologijo UZ srca FD 271 291 180 310
Interna klinika - KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli H 425 420 180 420
Interna klinika - KO za revmatologijo revmatološka ambulanta A 710 540 365 490
Kirurška klinika - KO za krg srca in ožilja operacije na ožilju H 370 570 180 420
Kirurška klinika - KO za krg srca in ožilja katetrska ablacija - odrasli H 300 180 180 300
Kirurška klinika - KO za plast., rek., estet. krg in opekline prvi specialistični pregled*** A 268 160 180 200
Kirurška klinika - KO za maksilof.in oralno krg maksilofacialna amb II.in III. A 171 129 365 200
Kirurška klinika - KO za maksilof.in oralno krg amb za OP-oralna kirurgija posegi A 424 324 365 374
Kirurška klinika - KO za torakalno krg operacija golše H 230 720 180 1.095
Kirurška klinika - KO za urologijo tumor mehurja* H 90 60 30 45
Kirurška klinika - KO za urologijo malignom prostate* H 310 95 30 60
Kirurška klinika - KO za urologijo tumor ledvice* H 175 210 30 30
Kirurška klinika - KO za urologijo ostali posegi na ledvici H 785 890 180 540
Kirurška klinika - KO za urologijo posegi na sečevodu H 740 900 180 600
Kirurška klinika - KO za urologijo posegi na mehurju (drobljenje kamnov) H 745 785 180 600
Kirurška klinika - KO za urologijo posegi na sečnici H 765 360 180 250
Kirurška klinika - KO za urologijo posegi na penisu H 850 1.200 180 720
Kirurška klinika - KO za urologijo posegi na moških spolnih organih - druga mesta (hidrokele,
spermatokele, varikokele) H 893 1.155 180 720
Kirurška klinika - KO za urologijo BHP (s katetrom) - benigna hiperplazija prostate H 825 930 180 360
Kirurška klinika - KO za abdominalno kirurgijo operacija kile - odrasli H 440 494 180 512
Kirurška klinika - KO za abdominalno kirurgijo operacije žolčnih kamnov H 393 506 180 493
Kirurška klinika - KO za anesteziologijo in IT oper.strok ambulanta za terapijo bolečine - akupunkturna terapija A 590 365 180 400
Nevrološka klinika - Klinični inštitut za nevrofiziologijo ambulanta za motnje spanja A 180 353 180 390
Nevrološka klinika - Služba za nevrorehabilitacijo prvi pregled pri kliničnem psihologu A 149 267 180 230
Dermatovenerološka klinika splošne dermatološke ambulante *** A 360 551 180 561
Dermatovenerološka klinika flebološka ambulanta A 335 424 180 400
Očesna klinika okuloplastične op., lokalna anest., večji posegi H 1.100 1.190 180 1.100
Očesna klinika operacija sive mrene v lokalni anesteziji A 180 250 180 240
Očesna klinika očesne ambulante A 510 559 180 590
Očesna klinika amb. za okuloplastično kirurgijo A 755 1.101 180 1.100
Očesna klinika amb. za vitreoretinalno kirurgijo A 333 356 180 340
Ortopedska klinika operacija hrbtenice H 530 730 365 -
Ortopedska klinika spondilodeze/stabilizacije H - - 365 850
Ortopedska klinika dekompre./OP spinalne stenoze H - - 365 200
Ortopedska klinika end. kolena H 375 460 365 550
Ortopedska klinika artroskopija kolka H 854 650 365 730
Ortopedska klinika deformacije stopal odraslih H 498 1.050 365 1.550
Ortopedska klinika OP nožnega palca - hallux valgus H 900 1.400 365 1.500
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo operacije mandljev in žrelnice pri otrocih H 379 413 180 480
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo ušesne operacije v splošni anesteziji H 451 570 180 500
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo ušesne operacije v lokalni anesteziji H 370 330 180 245
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo OP benigne patologije grla in žrela-tonzilektomije v splošni
anesteziji H 488 510 180 365
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo OP na področju nosu - splošna anestezija H 345 407 180 390
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo audiovestibuloška ambulanta A 300 348 180 480
Klinika za nuklearno medicino ambulanta za bolezni ščitnice A 230 296 180 240
Klinika za nuklearno medicino perf. scint. miokarda - farmak. obremenitev FD 210 210 180 180
Klinika za nuklearno medicino PET/CT možgan FD 510 660 180 660
Klinika za nuklearno medicino DAT SCAN FD 790 780 180 780
Klinični inštitut za radiologijo CT srca* FD 153 151 90 190
Klinični inštitut za radiologijo MR srca* FD 110 97 90 150
Klinični inštitut za radiologijo MR nevra (glava, vrat)* FD 179 168 90 200
Klinični inštitut za radiologijo MR skelet* FD 161 88 90 150
* stopnja nujnosti hitro, vsi ostali programi redno.
** Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov
*** upoštevana je povprečna čakalna doba
Klinika / Klinični inštitut / Klinični oddelek Naziv čakalnega seznama
A/
H/
FD
Pričakovana čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled/poseg (na zadnji dan v letu)
Cilj 3.2.: Zagotavljanje enakopravne obravnave pacientov
UKC Ljubljana opravi letno več kot 1,2 mio različnih zdravstvenih obravnav. Na dan 31.12.2017 je UKC Ljubljana vodil 343 čakalnih seznamov na katere je bilo uvrščenih 86.051 pacientov za specialistične ambulantne storitve, storitve funkcionalne diagnostike in hospitalne storitve. UKC Ljubljana permanentno dograjuje sistem celovite informacijske varnostne politike, učinkovit sistem notranjih kontrol in informacijsko podporo za obvladovanje enakopravne obravnave pacientov (postopki vodenja čakalnih seznamov; poročanja v primeru odklonov in učinkovit nadzor; obvladovanje tveganj za neenakopravno obravnavo pacientov, politiko gesel). Konec leta je bil spremenjen in dopolnjen Zakona o pacientovih pravicah (Ur.l.RS, št. 15/2008 in 55/17; v nadaljevanju: ZPacP), ki je skupaj s Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Ur.l.RS, št. 3/2018; v nadaljevanju: Pravilnik) prišel v rabo 21.01.2018. Na podlagi sprememb pravnih podlag se v sistem čakalnih seznamov uvajata indikatorja merjenja ustreznosti napotitev oz. določitve stopenj nujnosti. Dodana je bila tudi nova stopnja nujnosti zelo hitro, s katero se bodo razbremenile specialistične urgentne ambulante.
V UKC Ljubljana spremljamo uresničevanje cilja zagotavljanja enakopravne obravnave pacientov z naslednjimi kazalniki:
- delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so prišli na pregled brez vpisa na čakalni seznam;
- delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili vpisani na čakalni seznam in prišli prej kot večina drugih;
Cilj UKC Ljubljana je odpraviti deleže odklonov pri predhodno navedenih kazalnikih, kar zadeva vse čakalne sezname in funkcionalno uvesti nove indikatorje, ki bodo izvajani kot je predvideno s pravnimi podlagami oz. na podlagi določenih kriterijev na nacionalni ravni za korektno določitev stopnje nujnosti in indikacije za napotitev. UKC Ljubljana bo izvajal nadzor nad delovanjem notranjih kontrol in izvajal ustrezno izobraževanje zaposlenih za izboljšave.
Cilj 4: Povečati zadovoljstvo odjemalcev storitev UKC Ljubljana Cilj 4.1.: Povečati zadovoljstvo pacientov (izboljšati izkušnje)
UKC Ljubljana si bo tudi v letu 2018 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva obravnavanih pacientov. Spremljali bomo tudi pritožbe in pohvale pacientov oz. njihovih svojcev oziroma sorodnikov. Meritve bomo izvajali na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov.
Tabela 4: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana.
Cilj 4.2.: Povečati zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev
Cilj UKC Ljubljana je zagotavljanje kakovostnih izobraževalnih storitev vsem odjemalcem izobraževalnih storitev oz.
zagotoviti ustrezno usposobljene zdravstvene delavce. Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev spremljamo preko neposrednih stikov in z anketami.
UKC Ljubljana si v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami prizadeva za izvajanje čim bolj kakovostnih strokovnih programov in praktičnih usposabljanj za študente. Le ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci lahko zagotavljajo kakovostne in varne zdravstvene storitve. UKC Ljubljana izvaja izobraževalno dejavnost za potrebe Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru, Fakultete za farmacijo, Zdravstvene fakultete v Ljubljani, Srednje zdravstvene šole v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Sodeluje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja
Cilj
2016 2017 2018
skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo * 91,68% 90,00%
skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo * 89,86% 90,00%
čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika) 85,70% 84,76% 90,00%
* vprašalniki o zadovoljstvu pacientov z zdravstveno obravnavo so bili s 1.3.2017 prenovljeni, uporabljena je nova metodologija analize rezultatov.
K A Z A L N I K Realizacija
Cilj
2016 2017 2018
koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki) 0,948 1,090 0,971 odstopanje realiziranega programa ZZZS od planiranega bolnišnična dejavnost 0,1% 3,0% ± < 0,5%
ambulantna 0,6% 1,6% ± < 0,5%
ostale dejavnosti 0,1% 1,5% + < 0,5%
K A Z A L N I K Realizacija
4.1.2. Finančni vidik
Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje
Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje UKC Ljubljana ob uresničevanju osnovnega poslanstva UKC Ljubljana – izpolnjevanje načrtovanega delovnega programa po mednarodnih standardih odlične in varne oskrbe pacientov (EFQM, DNV DIAS). Varčevalni ukrepi, ki sta jih izvajala ZZZS in Ministrstvo za zdravje od leta 2009, močno vplivajo na prihodke preteklih let, v letu 2015 pa se je začela finančna osnova poslovanja postopno vračati na nivo pred uvajanjem stabilizacijskih ukrepov. S strani ZZZS odobreni obsegi programov zdravstvenih storitev niso usklajeni s potrebami prebivalstva Republike Slovenije po zdravstvenih storitvah. Večanje potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah UKC Ljubljana vpliva na preseganje obsega izvedenih programov dogovorjenih in plačanih s strani ZZZS in čakalne dobe UKC Ljubljana. Povečuje se tudi število premeščenih bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic.
UKC Ljubljana kot terciarna bolnišnica teh bolnikov ne more odklanjati oziroma jih premeščati v druge bolnišnice, so pa to najdražji bolniki.
Na predhodno naštete dejavnike UKC Ljubljana težko vpliva, njihovi učinki pa otežujejo oz. onemogočajo uravnoteženo poslovanje, saj negativno vplivajo na prihodke in odhodke. Prav tako je zelo otežen nadaljnji razvoj odličnosti UKC Ljubljana in izpolnjevanje zahtevnih mednarodnih standardov DNV DIAS in EFQM (razvoj UKC Ljubljana, posodabljanje infrastrukture in medicinske opreme, zagotavljanje varnega fizičnega okolja…). Na finančno poslovanje močno vpliva tudi podcenjenost nekaterih programov UKC Ljubljana. Učinki teh dejavnikov bodo večinoma vplivali tudi na poslovanje v letu 2018. UKC Ljubljana bi moral zaradi zaostrene finančne situacije, kljub večjim potrebam prebivalcev, izvajati delovni program zdravstvenih storitev financiran s strani ZZZS največ v načrtovanem in plačanem obsegu (čim manjše odstopanje od 100% realizacije celotnega programa ZZZS). Za doseganje planiranih pogodbenih prihodkov je zelo pomembno, da so vsi programi doseženi čim bližje planiranemu obsegu. Vsako odstopanje navzgor ali navzdol ima za UKC Ljubljana negativne finančne posledice. Ker pa gre pri preseganju programov dostikrat za najtežje bolnike, ki so jih v UKC Ljubljana napotili drugi izvajalci zdravstvenih storitev (bodisi zaradi zahtevnosti ali pa zaradi izpolnjevanja svojega delovnega programa do planiranega in plačanega obsega s strani ZZZS) je obvladovanje preseganja programov v UKC Ljubljana težje obvladovati kot v drugih slovenskih bolnišnicah, ker bi lahko ogrožalo zdravje oz. življenje določenih pacientov.
Za leto 2018 načrtujemo koeficient celotne gospodarnosti pod vrednostjo 1. Sanacijske ukrepe bomo izvajali postopoma skozi več let, zato ne načrtujemo uravnoteženega poslovanja že v prvem letu.
Tabela 5: Gospodarnost poslovanja.
Cilj 5.1.: Rast – obvladovanje prihodkov Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana zahteva:
- zagotavljanje ustreznega obsega, vrste in vrednosti programov (obvladovanje oz. povečanje obsega obstoječih programov, pridobivanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva in razvojnimi trendi, pravočasno prestrukturiranje programov);
- čim manjše odstopanje realizacije od programa dogovorjenega z ZZZS: za hospitalno dejavnost (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), ambulantna dejavnost (točke, prvi pregledi), operativna dejavnost (št. operacij);
- povečevanje programov ZZZS, ki so plačani po realizaciji oz. do dogovorjene višine nad planom;
- zagotavljanje ustreznega financiranja (zagotavljanje ustreznih cen zdravstvenih storitev, ki v celoti pokrivajo sprejemljive stroške zdravljenja, odprava podcenjenosti določenih programov);
- ustrezno evidentiranje izvedenih zdravstvenih storitev, optimizacija kodiranja SPP (prihodki na SPP, število diagnoz /SPP – povprečno število diagnoz evropskih odličnih bolnišnic (IQM) na SSP znaša 5) in pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov;
- črpanje sredstev iz javnih razpisov za projekte novih zdravstvenih tehnologij in raziskovalne projekte;
- povečanje prihodkov tržnih storitev;
- pridobivanje donacij.
UKC Ljubljana večino prihodkov ustvarja z izvajanjem zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za tekoče leto, v kateri UKC Ljubljana z ZZZS dogovarja vrste programov, obseg storitev in plačilo za opravljene storitve. Za večino programov velja načelo, da je plačan realiziran obseg opravljenih storitev največ do planiranega obsega storitev. V zadnjih letih pa se povečuje tudi delež programov, ki so plačani po realizaciji.
Na področju pridobivanja prihodkov se UKC Ljubljana udeležuje tudi raznih razpisov (npr. javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov, javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja…).
UKC Ljubljana si prizadeva za uvajanje novih programov zdravstvenih storitev in širitev obstoječih programov, ki izkazujejo preseženo realizacijo in so omejeni s plačilom do plana.
Tabela 6: Obvladovanje prihodkov.
Cilj 5.2.: Obvladovanje odhodkov
Ukrepi za obvladovanje odhodkov so razdeljeni v skupine:
- obvladovanje stroškov materiala (zdravstvenega, nezdravstvenega) in storitev (zdravstvenih, nezdravstvenih), - obvladovanje stroškov dela (produktivnost),…
Ključnega pomena za učinkovito obvladovanje stroškov je racionalna raba virov (finančnih; človeških; materialnih - medicinska oprema in tehnologija; prostorov, infrastrukture, zgradb, operacijskih dvoran, zdravstvenih in nezdravstvenih materialov; storitev…). To zahteva standardizacijo bolnišnične in ambulantne obravnave oz.:
- obvladovanje variabilnosti (različna zdravila, material, preiskave),
- obvladovanje porabe – količine materiala in storitev (strokovna upravičenost porabe materiala oz. storitev ob
Cilj
2016 2017 2018
skupaj vsi prihodki v evrih 467.984.920 562.943.858 509.109.560
prihodki po pogodbi ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti (z lekarniškimi storitvami) 433.096.286 445.069.407 471.070.660 Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve (vključno s tržno dejavnostjo) v evrih 21.745.011 23.663.685 23.690.800
prihodki ostalih dejavnosti 13.143.624 94.210.766 14.348.100
prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene, nezdravstvene storitve in blago) 13.028.138 14.638.532 14.652.900
odstotek prihodka iz tržne dejavnosti v vseh prihodkih 2,8% 2,6% 2,9%
K A Z A L N I K Realizacija
