KAZALO
UVOD ... 5
I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2016 VSEBUJE ... 6
II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2016 ... 7
1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ... 7
2. ZAKONSKE PODLAGE ... 8
3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2016 ... 9
3.1. STRATEŠKEUSMERITVEINSTRATEŠKICILJIZAVODA ... 10
4. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2016 ... 13
4.1. LETNICILJI ... 13
4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev ... 13
4.1.2. Finančni vidik... 19
4.1.3. Vidik poslovnih procesov ... 23
4.1.4. Vidik učenja in rasti ... 25
4.2. POROČANJEONOTRANJEMNADZORUJAVNIHFINANC ... 27
4.2.1. Opredelitev poslovnih ciljev na področju NNJF ... 27
4.2.2. Register obvladovanja poslovnih tveganj ... 27
4.2.3. Aktivnosti na področju NNJF ... 28
5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE CILJE ... 29
5.1. SEZNAMBSCKAZALNIKOV ... 29
5.2. SEZNAMKAZALNIKOVPOSLOVNEUČINKOVITOSTI ... 29
5.3. SEZNAMKAZALNIKOVKAKOVOSTI ... 29
6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA ... 30
6.1. DELOVNIPROGRAMZAZZZS ... 30
6.2. DELOVNIPROGRAMZADRUGEPLAČNIKE ... 41
6.3. PLANTERCIARNEDEJAVNOSTI ... 42
7. ČAKALNE DOBE ... 45
8. NAČRT IZVAJANJA SLUŽBE NMP ... 46
9. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV ... 47
9.1. FINANČNINAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOV ... 48
9.1.1. Načrtovani prihodki ... 48
9.1.2. Načrtovani odhodki ... 50
9.1.3. Načrtovan poslovni izid ... 55
9.2. NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOVPOVRSTAHDEJAVNOSTI ... 58
9.3. NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVPONAČELUDENARNEGATOKA ... 58
10. PLAN KADROV ... 59
10.1. ZAPOSLENOST ... 59
10.2. OSTALEOBLIKEDELA ... 61
10.3. DEJAVNOSTI,ODDANEZUNANJIMIZVAJALCEM ... 62
10.4. IZOBRAŽEVANJE,SPECIALIZACIJEINPRIPRAVNIŠTVA ... 63
10.4.1. Strokovno izobraževanje ... 63
10.4.2. Specializacije ... 64
10.4.3. Pripravništvo ... 64
11. PLAN INVESTICIJ IN VZDRŽEVALNIH DEL V LETU 2016 ... 66
12. SANACIJSKI NAČRT ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA UKC LJUBLJANA ... 77 13. POSEBNI DEL S PRILOGAMI ... 81
UVOD
Finančni načrt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2016 je pripravljen na podlagi znanih priporočil in zakonskih izhodišč, ki veljajo za pripravo finančnih načrtov.
V finančnem načrtu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2016 načrtujemo:
• skupne prioritete,
• skupne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot,
• kazalnike uspešnosti, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja načrtovanih ciljev (na nivoju UKC Ljubljana in posameznih klinik in kliničnih oddelkov),
• delovne programe UKC Ljubljana in posameznih klinik,
• obseg sredstev, v katerih bo UKC Ljubljana posloval v letu 2016,
• ukrepe in usmeritve za uravnoteženo poslovanje,
• kadrovski načrt,
• plan investicij in investicijskega vzdrževanja.
Na podlagi zastavljenih ciljev bo UKC Ljubljana v letu 2016 nadaljeval z izpolnjevanjem svojega poslanstva.
Državljanom Republike Slovenije – zavarovanim osebam ZZZS smo dolžni zagotavljati najkvalitetnejše in strokovno najzahtevnejše zdravstvene storitve. Delovni program bomo izvedli v najmanj dogovorjenem obsegu in kljub omejenim sredstvom bomo poskrbeli za popolno zdravstveno oskrbo bolnikov napotenih v UKC Ljubljana, za nadaljnji razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov ter za skrajševanje čakalnih dob.
I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2016 VSEBUJE
a) SPLOŠNI DEL:
Finančni načrt za leto 2016 na obrazcih po Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10-popr., 104/10, 104/11):
1. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2016
2. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2016 3. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2016
b) POSEBNI DEL z obveznimi prilogami:
-Obrazec 1: Delovni program 2016 (I., II. in III. del) - Obrazec 2: Načrt prihodkov in odhodkov 2016 - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2016 (I. in II. del)
-Obrazec 4: Načrt investicijskih vlaganj 2016
- Obrazec 5: Načrt investicijsko vzdrževalnih del 2016 -Obrazec 6: Načrt terciarne dejavnosti 2016
- Priloga – AJPES bilančni izkazi
II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2016 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU
Logotip
Ime Univerzitetni klinični center Ljubljana
Okrajšava UKC Ljubljana
Naziv za poslovanje s tujino Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana
Sedež Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
Matična številka 5057272
Identifikacijska številka za DDV SI52111776 Šifra proračunskega uporabnika 27782
Št. transakcijskega računa SI56 0110 0603 0277 894 Telefon (uprava) 01 522 22 90
Telefaks (uprava) 01 522 24 82 Spletna stran http://www.kclj.si Ustanovitelj Republika Slovenija
Datum ustanovitve Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana)
Temeljna dejavnost • zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,
• izobraževalna dejavnost,
• raziskovalna dejavnost.
Organi upravljanja in vodenje
• Svet UKC Ljubljana,
• Strokovni svet UKC Ljubljana,
• generalni direktor UKC Ljubljana,
• strokovni direktor UKC Ljubljana.
Vodstvo zavoda • v. d. generalne direktorice: Brigita Čokl, univ. dipl. ekon.,
• strokovna direktorica: prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.,
• glavna medicinska sestra: Nevenka Brolih, viš. med. sestra, dipl. ekon.
2. ZAKONSKE PODLAGE
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP),
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF in 14/13),
• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 58/08, 107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF),
• Določila Splošnega dogovora za leto 2015 z aneksi in določila Splošnega dogovora za leto 2016
• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2015 ter 2016 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo finančnega načrta:
• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr. in 101/13 in 55/15 – ZFisP),
• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE),
• Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11),
• Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št.
91/00 in 122/00),
• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10 in 104/11),
• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12 in 108/13 in 94/14),
• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10 in 97/12),
• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št.
45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10 in 108/13),
• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),
• Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (Št. 012-11/2010-20 z dne 15. 12. 2010)
c) Interni akti zavoda:
Interni akti zavoda UKC Ljubljana so navedeni v Prilogi 1.
3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2016
Pri sestavi finančnega načrta za leto 2016 smo upoštevali naslednja izhodišča:
• dopis Ministrstva za zdravje – Izhodišča za pripravo finančnih načrtov za leto 2016, z dne 24. 12. 2015 in 15.3.2016,
• Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) (Uradni list RS, št. 96/15),
• Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016,
• Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15),
• Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017,
• Kolektivno pogodbo za javni sektor s spremembami v aneksih,
• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11-ORZSPJS49a, 27/12-odl. US, 40/12-ZUJF, 46/13, 25/14-ZFU 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).
Pri pripravi finančnega načrta smo iz vsebinskih navodil upoštevali, da:
• obseg delovnega programa ostaja na načrtovani ravni leta 2015, z upoštevanjem prestrukturiranja programov med posameznimi dejavnostmi v okviru enakih sredstev in povečanje dodatno financiranih programov v letu 2016,
• vrednotenje in način obračuna zdravstvenih storitev za plačnika ZZZS ostaja na ravni leta 2015, s predvidenimi spremembami navedenimi v izhodiščih za pripravo finančnih načrtov in programov dela Ministrstva za zdravje,
o se bo izvedel dvig cen zdravstvenih storitev za cca. 2 odstotka na letni ravni,
o se v načrtovani višini stroškov dela upošteva povečanje vrednosti plačnih razredov s 1.9.2016 in povečana sredstva za povečan strošek regresa,
o načrtovana višina odhodkov enaka načrtovani višini prihodkov,
• so načrtovani stroški materiala in storitev oblikovani do višine izravnanega poslovnega izida. Upoštevali smo priporočilo, da mora biti poslovni izid najmanj uravnotežen. To pomeni, da načrtovani odhodki ne smejo preseči načrtovane prihodke. V višini načrtovanih prihodkov smo načrtovali stroške po posameznih vrstah. Stroški materiala in storitev so glede na razpoložljive prihodke načrtovani v nižji višini, kot je bila realizacija leta 2015,
• se zaradi prevzema internega transporta zmanjšajo stroški zunanjih storitev in povečajo stroški dela za povečano število delavcev, ki se bodo zaposlili za izvajanje tega programa,
• je načrtovana višina sredstev, ki jo bomo porabili za izvedbo investicij in vzdrževalnih del v letu 2016 določena na podlagi višine vkalkuliranih sredstev za amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev. Glede na višino razpoložljivih sredstev smo načrtovali nabavo le najnujnejše opreme in vlaganja v stavbe, ki jih zahteva akreditacija bolnišnice.
3.1. STRATEŠKE USMERITVE IN STRATEŠKI CILJI ZAVODA
Poslanstvo UKC Ljubljana izhaja iz javnih pooblastil in pristojnosti ter odgovornosti, zaradi katerih ga je država ustanovila - doprinos k boljšemu, socialno učinkovitemu in pravičnemu zdravstvenemu varstvu za vse državljane RS. UKCL je pomemben subjekt v sistemu zdravstvenega varstva Slovenije in pomembno vpliva na razvoj in uspešnost delovanja sistema zdravstvenega varstva RS, celotne slovenske družbe ter širšega mednarodnega okolja.
Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom.
Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe. To dosegamo z dobro klinično prakso, ki temelji na stalnem učenju in utrjevanju veščin, raziskovalni dejavnosti in uvajanju vseh dokazano koristnih novih dognanj v medicinski znanosti in tehnologiji v skladu z razpoložljivimi viri.
Vizija UKC Ljubljana je ostati v elitnem EFQM klubu najodličnejših evropskih univerzitetnih kliničnih centrov in trajno izpolnjevati EFQM standarde za mednarodno veljavni certifikat »Prepoznani v odličnosti – 5 zvezdic«. To zahteva zagotavljanje:
• mednarodno odličnih izidov zdravljenja;
• mednarodno odlične kakovosti in varnosti obravnave pacientov;
• zadovoljnih pacientov (želeno mesto zdravljenja za bolnike) in drugih odjemalcev storitev UKCL;
• mednarodno primernih (primerljivih) in dolgoročno stabilnih virov (finančnih, kadrovskih, infrastrukturnih, opreme...);
• odlične organiziranosti in informacijske podpore;
• odlično usposobljenih in motiviranih zaposlenih UKCL, ki so sposobni zagotavljati mednarodno odlične rezultate na področju obravnave pacientov, pedagoškem in razvojno-raziskovalnem področju;
• odličnega voditeljstva in jasne strategije.
Ključne vrednote UKC Ljubljana so: osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce; mednarodna odličnost; osebna integriteta zaposlenih; v sodelovanju z okoljem poslujemo družbeno odgovorno; dosegamo in presegamo pričakovanja udeleženih strani (globalne, nacionalne in lokalne skupnosti) ter razvijamo partnerstva; voditeljstvo - vodstvo se zaveda pomembnosti pregleda vodenja poslovanja, delegiranja, potrebne procesne organiziranosti in izboljševanja kakovosti na vseh ravneh poslovanja. Vrednote voditeljev se osredotočajo tudi na spodbujanje ustvarjalnosti za razvijanje usposobljenosti.
Ključni dejavniki uspeha zunanjega okolja, ki vplivajo na poslovanje in nadaljnji razvoj UKC Ljubljana, so:
• jasna in stabilna zdravstvena politika, integrirano delovanje vseh nivojev zdravstvenega varstva, celovita in integrirana nacionalna informacijska podpora vseh subjektov zdravstvenega varstva; stabilni in korektni pogoji poslovanja;
• zagotavljanje primernega obsega sredstev za potreben obseg in vrste zdravstvenih programov v skladu s potrebami prebivalstva RS - plačevanje vseh opravljenih storitev, ki so bile za paciente nujno potrebne;
• ustrezno vrednotenje in plačevanje zdravstvenih programov (odprava podcenjenosti programov…), pedagoških, razvojno-raziskovalnih storitev in drugih storitev UKC Ljubljana;
• ustrezen obseg sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost, razvoj in uvajanje novih metod (npr. zamenjava starih invazivnih tehnik operacij z novimi, skrajševanje ležalne dobe, zmanjševanje med in pooperativnih (perioperativnih) zapletov, skrajševanje rehabilitacije…);
• ustrezen obseg sredstev za investicije ter sodobne tehnologije in drago medicinsko opremo...
V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) uvedli uravnotežen sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC1) po štirih vidikih:
• Vidik pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL: uspešna obravnava pacientov, varna in kakovostna obravnava pacientov, dostopnost in enakopravna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev - zadovoljni pacienti in drugi odjemalci, partnerski odnos z odjemalci in dobavitelji, status in ugled UKCL v širšem okolju;
• Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati dolgoročno finančno stabilno in uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem vseh odhodkov in prihodkov;
• Vidik poslovnih procesov: klinična učinkovitost in produktivnost, poslovna odličnost, učinkovita organizacija dela in korporativno upravljanje, notranja učinkovitost ter uspešnost procesov, izdelava in uvajanje protokolov oz. kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol..;
• Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja spodbujanje inovativnosti, hiter prenos znanj v prakso…
Usposobljeni in motivirani zaposleni UKC Ljubljana skupaj z učinkovito organiziranimi in izvajanimi procesi ter informacijsko podporo zagotavljajo uspešno in varno obravnavo pacientov (izidi zdravljenje, obvladovanje zapletov, zadovoljstvo pacientov) ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem času in ustrezni kakovosti, kar se odraža v uspešnih izidih zdravljenj in zadovoljstvu pacientov. To velja tudi za zadovoljstvo ostalih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (pedagoške storitve, razvojno raziskovalne storitve). V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili strateško mapo. Strateški cilji so razgrajeni v letnih ciljih tako na nivoju UKC Ljubljana kot tudi po nižjih organizacijskih nivojih (klinike, KO). V letnih planih (letni Finančni načrt in program dela) opredelimo letne ciljne vrednosti. Za cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti.
Z kazalniki spremljamo uspešnost uresničevanja ciljev. V okviru procesa letnega samoocenjevanja ter zunanje presoje po modelu EFQM analiziramo in merimo uspešnost poslovanja in razvoja UKCL v skladu z evropskimi standardi odličnosti. V l. 2014 smo dosegli interval točk med 451 in 500. Gre za mednarodno veljavno oceno. Izvajamo notranje primerjave oz.
»benchmarking« med klinikami ter zunanje primerjave s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju - odličnimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri.
UKC Ljubljana redno spremlja uresničevanje ciljev, o rezultatih poslovanja informira Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje ter druge organizacije in sprotno ukrepa v primerih odstopanj. Sestavni del Finančnega načrta UKC Ljubljana so Sanacijski programi klinik. Kazalnike uspešnosti dograjujemo in razgrajujemo tako na nivoju UKC Ljubljana, na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot.
Slika 1: Strateška mapa in UKCL.
V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 letnih ciljev UKC Ljubljana:
1. Uspešna in celovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana (doseganje želenih – z odličnimi zdravstvenimi ustanovami mednarodno primerljivih izidov zdravljenja);
2. Varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana (obvladovanje incidentov in neželenih dogodkov);
3. Zagotavljanje dostopnosti (obvladovanje čakalnih dob) in enakopravne obravnave pacientov UKC Ljubljana;
4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (ankete, pohvale, pritožbe…);
5. Uravnoteženo finančno poslovanje (obvladovanje prihodkov; obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela);
6. Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov (klinična učinkovitost, produktivnost…);
7. Poslovna odličnost (EFQM), upravljanje in informacijska podpora;
8. Varno fizično okolje (sistem upravljanja infrastrukture, požarne varnosti, ravnanja z nevarnimi snovmi, izrednih razmer…);
9. Motiviran in usposobljen kader;
10. Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso.
Poslanstvo UKCL: Doprinos k boljšemu zdravstvenemu varstvi vsem državljanom RS – socialno učinkovit in pravičen sistem zdravstvenega varstva
Socialni vidik
5. Dolgoročno uravnoteženo in stabilno finančno poslovanje UKCL:
Obvladovanje prihodkov:
obvladovanje obsega in cene obstoječih in novih programov OZZ, rast prihodkov iz tržne dejavnosti in drugih virov.
Obvladovanje odhodkov: stroški dela, stroški storitev, materialni stroški.
4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL
Vidik odjemalcev
2. Varna in kakovostna obravnava pacientov 1. Uspešna in
celovita zdravstvena obravnava pacientov
8. Varno fizično okolje 7. Poslovna odličnost,
upravljanje in informacijska podpora
Vidik procesov
6. Klinična učinkovitost in produktivnost
9. Usposobljenost in motiviranost zaposlenih UKCL
10. Raziskovalno dejavnost in obvladovanje novih idej
Kadri, inovacije,
3. Zagotavljanje dostopnosti in enakopravne obravnave pacientovv
4. PRIKAZ LETNIH CILJEV ZAVODA V LETU 2016 4.1. LETNI CILJI
V skladu s strateškimi cilji in usmeritvami BSC smo postavili 10 ključnih letnih ciljev UKC Ljubljana, vključno s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za leto 2016, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja ciljev. Cilji in kazalniki so razgrajeni tudi po nižjih organizacijskih nivojih UKC Ljubljana (klinike, KO). Kazalnike bomo spremljali mesečno oz. letno in na nivoju UKC Ljubljana, klinik in KO. Izvajali bomo tudi primerjave oz. »benchmarking« med klinikami in s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju.
4.1.1. Vidik pacientov in drugih odjemalcev
Cilj 1: Zagotavljanje uspešne zdravstvene obravnave pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja
Zelo pomembni cilji UKC Ljubljana so:
• uspešna obravnava pacientov (bolnišnična umrljivost, izboljšanje zdravstvenega stanja…);
• stalno izboljševanje uspešnosti obravnave pacientov UKC Ljubljana;
• doseganje želenih izidov zdravljenja primerljivih s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju razpoložljivih virov UKC Ljubljana.
Za proces stalnega izboljševanja in razvoja novih metod zdravljenja je pomembna primerljivost uspešnosti in kakovosti zdravstvenih storitev UKCL v širšem okolju, predvsem s tujimi odličnimi univerzitetnimi kličnimi centri. UKCL spremlja število in uspešnost izidov zdravljenja po mednarodni metodologiji »IQM« zbiranja rutinskih podatkov (kodiranje diagnoz in kliničnih postopkov) in primerja število obravnav in umrljivost za pogosta bolezenska stanja in operacije z mednarodnim združenjem IQM bolnišnic (Iniciativa kakovostna medicina). Združenje IQM bolnišnic se zavzema za:
• transparente podatke o izidih zdravljenja (bolnišnična umrljivost),
• stalno izboljševanje kakovosti s pomočjo zunanjih presoj (Peer Review, analiza celotnega procesa in iskanja priložnosti za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave),
• prenos dobrih praks med bolnišnicami.
Merjenje kakovosti zdravstvene obravnave na osnovi rutinskih podatkov iz obračunskega sistema (skupine primerljivih primerov - SPP) omogoča objektivnost ocenjevanja uspešnosti izidov zdravljenja. UKCL spremlja bolnišnično umrljivost na nivoju UKCL predvsem za tista bolezenska stanja oziroma posege, na katero lahko vpliva s strokovnim in kakovostnim delovanjem. Izbrani kazalniki odražajo kakovost zdravstvene obravnave pogostih bolezenskih stanj: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, pljučnica, kot tudi pogostih in kompleksnih operacij (operacije žolčnika, velike abdominalne operacije, ortopedske operacije, travmatološke operacije, urološke operacije). Na področju intenzivne medicine UKCL spremlja kompleksne zdravstvene obravnave pri mehanični ventilaciji in sepsi.
Transparenten prikaz števila obravnav in uspešnosti izida zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, operacije in diagnostične postopke omogoča primerjavo s ciljnimi - pričakovanimi izidi, primerljivih bolnišnic na mednarodni ravni in predstavlja izhodišča za ukrepe in projekte za stalno izboljševanje uspešnosti in varnosti obravnav pacientov.
Kazalnik bolnišnične umrljivosti IQM spremljamo zgolj na nivoju UKCL, ker zajema celostno obravnavo pacientov od sprejema do odpusta in odraža uspešnost in učinkovitost sodelovanja posameznih organizacijskih enot pri zdravstveni obravnavi.
Z analizo rezultatov in rednimi strokovnimi nadzori učinkovito odkrivamo suboptimalne strukture in procese in kompetentnost zdravstvenega oseba. Spremljanje rezultatov in primerjave predstavljajo osnovno orodje za stalno izboljševanje kakovosti bolnišnične obravnave in izidov zdravljenja.
IQM bolnišnice
cilj 2016
% % %
umrli obravnav umr. umrli obravnav umr. umrljivosti
srčni infarkt - glavna diagnoza srčni infakt starost nad 19 let 43 1.311 3,28 49 1.254 3,91 8,20
starost 20 d0 44 let 0 47 0,00 2 54 3,70 3,30
starost 45 do 64 let 7 509 1,38 2 503 0,40 4,50
starost 65 do 84 let 20 630 3,17 25 579 4,32 8,60
starost nad 84 let 16 125 12,80 20 118 16,95 17,80
srčna odpoved - glavna diagnoza srčna odpoved starost nad 19 let 91 1.278 7,12 104 1.307 7,96 7,20
starost 20 d0 44 let 1 29 3,45 0 23 0,00 2,10
starost 45 do 64 let 2 144 1,39 5 205 2,44 3.0
starost 65 do 84 let 44 752 5,85 48 733 6,55 6,00
starost nad 84 let 44 353 12,46 51 346 14,74 12,00
možganska kap - glavna diagnoza možganska kap starost nad 19 let 208 1.067 19,49 176 1.133 15,53 8,90
starost 20 d0 44 let 2 42 4,76 3 37 8,11 3,90
starost 45 do 64 let 27 228 11,84 15 221 6,79 4,50
starost 65 do 84 let 120 610 19,67 92 662 13,90 8,60
starost nad 84 let 59 187 31,55 66 213 30,99 16,50
pljučnica - glavna diagnoza pljučnica vse starosti 166 1.925 8,62 215 2.149 10,00 8,10
starost pod 15 let 1 739 0,14 0 605 0,00 0,16
starost 15 do 44 let 1 123 0,81 2 118 1,69 1,10
starost 45 do 64 let 10 184 5,43 20 236 8,47 5,00
starost 65 do 84 let 73 562 12,99 84 774 10,85 10,20
starost nad 84 let 81 317 25,55 109 416 26,20 16,20
mehanična ventilacija >24 ur delež umrlih brez novorojenčkov 401 1.162 34,51 477 1.242 38,41 31,90
sepsa delež umrlih 194 737 26,32 218 778 28,02 16,40
holecistektomija zaradi žolčnih kamnov delež umrlih 6 862 0,70 9 939 0,96 0,47
resekcije pankreasa delež umrlih 9 177 5,08 14 206 6,80 8,80
kompleksni posegi na požiralniku delež umrlih 3 24 12,50 1 20 5,00 6,90
operacija anevrizme abdominalne aorte (nerupturirana) delež operacij anevrizme 13 93 13,98 0 28 0,00 6,60
zlom vratu stegnenice delež umrlih 41 1.070 3,83 52 1.133 4,59 5,30
starost pod 60 let 1 156 0,64 1 166 0,60 0,60
starost 60 do 69 let 1 104 0,96 1 132 0,76 1,80
starost 70 do 79 let 8 216 3,70 10 241 4,15 2,90
starost 80 do 84 let 9 227 3,96 13 238 5,46 5,40
starost 85 do 89 let 12 224 5,36 16 230 6,96 7,20
starost nad 90 let 10 143 6,99 11 126 8,73 11,40
vstavitev kolčne proteze delež umrlih 1 447 0,22 0 428 0,00 0,24
radikalna prostatektomija delež umrlih 0 105 0,00 0 113 0,00 0,23
število porodov in delež maternalne umrljivosti 0 6.093 0,00 0 5.878 0,00 0,006
1.1. Uspešna zdravstvena obravnava pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja - delež umrlih v bolnišnici
K A Z A L N I K I N C I L J N A V R E D N O S T Bolnišnična umrljivost
2015 Število Bolnišnična umrljivost
2014 Število
Tabela 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov v primerjavi z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) – doseganje želenih izidov zdravljenja.
UKC Ljubljana dosega pri izbranih kazalnikih izidov zdravljenja – pacientih obravnavanih zaradi srčnega infarkta in večini pogostih operativnih posegov nižjo umrljivost kot je povprečje v evropskih odličnih bolnišnicah.
UKC Ljubljana je tudi na podlagi primerjav s tujimi odličnimi bolnišnicami zaznal priložnosti za izboljšanje optimizacije zdravstvene obravnave pacientov z možgansko kapjo, sepso in pacientov z mehanično ventilacijo > 24 ur. Vzpostavili smo delovne skupine za analizo razlogov in pripravo predlogov za optimizacijo zdravstvene obravnave omenjenih bolezenskih stanj.
V UKC Ljubljana bomo nadaljevali s spremljanjem ostalih kazalnikov uspešnosti zdravstvene obravnave na nivoju klinik in kliničnih oddelkov. UKC Ljubljana bo še naprej zbiral, analiziral in izboljševal kazalnike kakovosti zdravstvenih obravnav Zdravniške zbornica Slovenije (program »Kakovost v zdravstvu Slovenije«) in Ministrstva za zdravje.
Cilj 2. Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov Prav tako so pomembni cilji UKCL:
• zagotavljanje varne in kakovostne obravnave pacientov UKCL (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) v skladu z internimi (UKCL, klinike - protokoli, SOP…), nacionalnimi in mednarodnimi (DNV DIAS) standardi;
• stalno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov UKCL;
V obdobju januar – december 2015 smo prejeli skupno 3.888 obvestil o varnostnih zapletih. Od teh smo 67 varnostnih zapletov opredelili kot opozorilni nevarni dogodek (OND) ali skorajšnji opozorilni dogodek. V 511 primerih je bil opravljen varnostni pogovor, v 17 primerih smo sprožili postopek vzročno posledične analize (VPA) oz. analize osnovnih vzrokov, od tega jih je nekaj v teku. Navedeni podatki se nanašajo na postopke, ki so evidentirani v Sistemu upravljanja z odkloni.
Podatki o prepoznanih tveganjih, številu in obliki varnostnih zapletov ter ugotovitve analiz varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere bodo zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število sporočil o varnostnih zapletih se povečuje, kar je odraz rastočega zavedanja o pomenu varnostne kulture in zavedanja o koristi obravnav varnostnih zapletov za paciente in za zaposlene. Iz preteklega obdobja se nadaljuje kontinuirano izobraževanje zaposlenih o izboljševanju varnostne kulture. Aktivno so nadaljevale z delom naslednje skupine za izboljševanje delovnih procesov: Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili, Delovna skupina za padce, Delovna skupina za preprečevanje razjed zaradi pritiska, Delovna skupina za pogrešane paciente, Projektna skupina za pripravo protokolov o oviranju pacientov v njihovo korist in druge. Odbor za varnost, ki ga vodi pooblaščenka za varnost pacientov, zaposlenih in drugih je pripravil Strategijo obvladovanja tveganj v UKCL in Organizacijski predpis Obvladovanje tveganj, centralni register tveganj, ki sta podlaga za oceno in vrednotenje tveganj. Znanje in uveljavljanje varnostne kulture zagotavlja kakovostnejšo in varnejšo obravnavo pacientov, tudi večjo varnost zaposlenih, boljše medsebojne odnose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov pa pomeni tudi racionalnejšo porabo finančnih sredstev.
Sistem za obvladovanje varnostnih zapletov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj, poučevanju zdravstvenih delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela. Obravnava varnostnih zapletov je usmerjana na dogodke in ne na osebe. V okviru sistema za obvladovanje varnostnih zapletov UKCL zagotavlja:
• poročanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic;
• spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki so dopustile incident in odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov.
Sistem pomaga nenehnemu izboljševanju varnosti pacientov in zaposlenih. V ta namen UKCL uvaja:
• centralno bazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih zapletov na enem mestu;
• dograditev metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne kulture;
• dodatna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in seznanjanje pacientov ter njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture;
• dodatno vključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje varne zdravstvene obravnave;
• izboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici itd.
Odbor za varnost, ki deluje v okviru Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor, je odgovoren za izdelavo in vzdrževanje centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ter nadzorom izvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov ter varnostnih politik v UKC Ljubljana. Cilji odbora so:
• zagotoviti celovit in učinkovit sistem upravljanja s tveganji, ki lahko vplivajo na varnost pacientov, osebja ali ostale obiskovalce bolnišnice. Ocena tveganja je definirana ob upoštevanju obsega, narave in časovnih dejavnikov tveganja ter da je proaktivna.
• nadzor nad izvajanjem sistema upravljanja s tveganji – poročila o učinkovitosti omenjenega sistema služijo kot osnova za nenehne izboljšave.
• poznati zahteve glede potrebnih virov in zagotoviti ustrezne vire za upravljanje tveganj (po prioritetah in v skladu z zmožnostmi), vključno z dodeljevanjem usposobljenega osebja za vodenje, izvedbo del ter preverjanje, vključno z notranjo presojo.
Tabela 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov.
K A Z A L N I K Cilj
2014 2015 2016
Realizacija
Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave padcev od leta 2001. V letu 2015 so prijave padcev nekoliko porasle glede na leto 2014 - pojavnost vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1000 bolniško oskrbnih dni je bila 2,02. Pojavnost padcev s postelje hospitaliziranih pacientov na 1000 bolniško oskrbnih dni je bila 1,01. Delež pacientov, ki so utrpeli posledice je 35,9%, od tega je bilo težjih posledic 4,3%. Podatki kažejo, da se večina padcev zgodi v prvih štirih dneh hospitalizacije, padejo največkrat pacienti starejši od 60 let, predvsem v nočni izmeni, več kot polovica vseh padcev, med 21.00 in 7.00 uro (51,1%), izdelanih je bilo 202 (18,9%
glede na vse padce) varnostnih pogovorov.
Med vzroki za večjo pojavnost padcev smo prepoznali naslednje vzroke: zmanjševanje ekip zaradi omejevanje nadurnega dela, krajša ležalna doba v enotah za intenzivno nego, uporaba zasilnih postelj, kjer pacienti nimajo klicnih naprav, stare postelje brez možnosti nastavitve višine in veliko število visoko ogroženih za padec (dvig II kategorije zahtevnosti zdravstvene nege).
Ministrstvo za zdravje je v začetku leta 2013 spremenil metodologijo spremljanja kazalnika kakovosti – razjeda zaradi pritiska (RZP), zato primerjava s podatki preteklih let ni verodostojna. Po novi metodologiji je kazalnik definiran kot število pacientov, ki so pridobili RZP (vključene so vse razjede od I. do IV. stopnje po razvrstitvi EPUAP) v bolnišnici na 100 hospitaliziranih pacientov. Pri številu hospitaliziranih pacientov so upoštevani izključitveni kriteriji, ki so: pacienti mlajši od 18 let; porodnice po normalnem (vaginalnem) porodu; spremljevalci, doječe matere; pacienti v dnevni in enodnevni obravnavi; pacienti, ki se zdravijo na oddelkih okulistike. V letu 2015 smo v UKC Ljubljana zabeležili 1300 pacientov z RZP in med temi je bilo 840 (64,6%) pacientov, ki so RZP pridobili v bolnišnici. Ob upoštevanju izključitvenih kriterijev je incidenca RZP v UKC Ljubljana v letu 2015 1,47 RZP na 100 sprejetih pacientov, kar je nekoliko več glede na preteklo leto.
V letu 2015 se je nekoliko zvišalo število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1.000 pacientov, medtem ko se je znižalo število pacientov, ki so MRSA pridobili v UKC Ljubljana.
Cilj 3: Zagotavljanje enakopravne dostopnosti do zdravstvenih storitev in obvladovanje čakalnih dob
Cilj 3.1.: Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev - obvladovanje čakalnih dob
Pravočasna obravnava oz. zdravljenje pacientov glede na strokovne indikacije je zelo pomembna. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem s strani ZZZS razpoložljivi finančni viri za delovne programe (obseg posameznih delovnih programov, dodatni oz. novi programi), potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, ter razpoložljivost in učinkovitost izrabe virov UKC Ljubljana (kadrovski viri, izkoriščenost medicinske opreme, izkoriščenost operacijskih dvoran…). UKC Ljubljana si bo v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za znižanje oz. obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob (dodatna sredstva od ZZZS, povečanje produktivnosti kadra, optimizacija procesov in izrabe obstoječih virov (kadra, opreme in prostora). Realni cilji UKC Ljubljana so postavljeni na podlagi čakalnih dob v letu 2015, števila čakajočih in preseganja programov v letu 2015. Zaradi izredno težke finančne situacije bi moral UKC Ljubljana preseganje s strani neplačanih programov omejiti. V kolikor bo UKC Ljubljana uspel pridobiti s strani ZZZS dodatne programe oz. plačane vse opravljene storitve, bo obvladovanje čakalnih dob učinkovitejše. Čakalne dobe bomo še naprej spremljali mesečno na nivoju UKC Ljubljana, klinik, objavljali na spletni strani, ter o njih redno poročali NIJZ, MZ, ZZZS in Svetu zavoda.
Na dan 31.12. 2015 smo vodili 318 čakalnih seznamov. Za spremljanje kazalnika smo si izbrali čakalne sezname za zdravstvene storitve, kjer je čakalna doba daljša od dopustne določene s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah.
Tabela 3: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana.
Cilj 3.2.: Zagotavljanje enakopravne obravnave pacientov
UKC Ljubljana opravi letno več kot 1,2 mio različnih zdravstvenih obravnav in vodi 318 čakalnih seznamov (stanje na 31.12.2015), v katere je bilo ob koncu leta 2015 uvrščenih 73.110 čakajočih bolnikov za specialistične ambulantne storitve, storitve funkcionalne diagnostike in hospitalne storitve. UKC Ljubljana je dogradil oz. dograjuje sistem celovite informacijske varnostne politike, učinkovit sistem notranjih kontrol in informacijsko podporo za obvladovanje enakopravne obravnave pacientov (postopki vodenja čakalnih seznamov; poročanja v primeru odklonov in učinkovit nadzor;
obvladovanje tveganj za neenakopravno obravnavo pacientov, politiko gesel). UKC Ljubljana je Ministrstvu za zdravje že predlagal dopolnitve Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov za odpravo sistemskih motenj pri zagotavljanju enakopravne obravnave pacientov. Predlogi do sedaj niso bili upoštevani.
V UKC Ljubljana spremljamo uresničevanje cilja zagotavljanja enakopravne obravnave pacientov z naslednjimi kazalniki:
• delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so prišli na pregled brez vpisa na čakalni seznam;
• delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili vpisani na čakalni seznam in prišli prej kot večina drugih;
• delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili obravnavani kot kontrole, čeprav je šlo za prvi pregled.
2014 2015 FN 2016 FN 2016
KLINIKA, KLINIČNI INŠTITUT/KLINIČNI ODDELEK NAZIV ČAKALNEGA SEZNAMA A/
H/
FD
31.12.2014 31.12.2015
v skladu s Prav ilnikom*
*
realna pričakov ana
ČD
Int. klinika- KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli H 400 365 180 365
Int. klinika- KO za revmatologijo revmatološka ambulanta A 428 517 180 416
Int. klinika- KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endok. endokrinološka ambulanta A 180 170 180 220
Kirurška klinika- KO za krg srca in ožilja operacije na ožilju H 480 360 180 360
Kirurška klinika- KO za maksilof.in oralno krg maksilofacialna amb II.in III. A 309 261 180 207
Kirurška klinika- KO za urologijo malignom prostate* H 210 210 30 250
Kirurška klinika- KO za urologijo tumor ledvice* H 200 150 30 220
Kirurška klinika- KO za urologijo ostali posegi na ledvici H 440 550 180 570
Kirurška klinika- KO za abdominalno kirurgijo operacija kile - odrasli H 259 343 180 390
Kirurška klinika- KO za abdominalno kirurgijo operacije žolčnih kamnov H 236 300 180 330
Nevrološka klinika ambulantni nevropsihološki pregled A 403 419 180 192
Dermatovenerološka klinika splošne dermatološke ambulante A 220 260 180 260
Dermatovenerološka klinika ambulanta za dermatoonkologijo A 170 176 180 160
Očesna klinika okuloplastične op.,lokalna anest.,večji posegi H 790 920 180 364
Ortopedska klinika endoproteza kolkov H 320 320 365 365
Ortopedska klinika endoproteza kolena H 360 360 365 370
Ortopedska klinika operacija hrbtenice H 940 910 365 890
Ortopedska klinika operacija rame H 240 240 365 210
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo operacije mandljev in žrelnice pri otrocih H 365 365 180 395
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo audiovestibuloška ambulanta A 240 240 180 300
Kl. za nuklearno medicino perf.scint.miokarda - farmak.obremenitev FD 215 240 180 240
Kl. Inštitut za radiologijo MR nevra (glava, vrat)* FD 192 195 90 220
Kl. Inštitut za radiologijo MR skelet* FD 198 256 90 250
* stopnja nujnosti hitro, vsi ostali programi redno.
** Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstv ene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov
K A Z A L N I K
Pričakovana čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled/poseg (na zadnji dan v letu)
Cilj 4: Povečati zadovoljstvo odjemalcev storitev UKCL
Cilj 4.1.: Povečati zadovoljstvo pacientov (izboljšati izkušnje)
UKC Ljubljana si bo tudi v letu 2016 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva obravnavanih pacientov. Zadovoljstvo pacientov bomo spremljali s standardiziranim internim vprašalnikom, in sicer:
• v bolnišnični obravnavi (sprejem v bolnišnico; komunikacija z zdravstvenim osebjem, zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti; čistoča; bolnišnično perilo in prehrana; informiranje; zasebnost; lajšanje bolečine; odpust iz bolnišnice),
• v specialistično-ambulantni obravnavi (naročanje in čakanje v čakalnici; seznanitev z vzrokom za čakanje;
zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo; odnos osebja; informacije in navodila po zaključku obravnave;
spoštovanje zasebnosti; čistoča in urejenost prostorov).
Maksimalna možna ocena je 5. Spremljali bomo tudi pritožbe in pohvale pacientov oz. njihovih svojcev oziroma sorodnikov.
Meritve bomo izvajali na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov.
Tabela 4: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana.
Cilj 4.2.: Povečati zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev
Cilj UKC Ljubljana je zagotavljanje kakovostnih izobraževalnih storitev vsem odjemalcem izobraževalnih storitev oz.
zagotoviti ustrezno usposobljene zdravstvene delavce. Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev spremljamo preko neposrednih stikov in z anketami.
UKC Ljubljana si v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami prizadeva za izvajanje čim bolj kakovostnih strokovnih programov in praktičnih usposabljanj za študente. Le ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci lahko zagotavljajo kakovostne in varne zdravstvene storitve. UKC Ljubljana izvaja izobraževalno dejavnost za potrebe Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru, Fakultete za farmacijo, Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, Srednje zdravstvene šole v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Sodeluje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in daje pobude za dograjevanje teh programov. Izvaja podiplomsko izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikuje in izvaja delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce. UKC Ljubljana izvaja tudi izobraževanje zaposlenih za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela. Zaposleni UKC Ljubljana tudi sodelujejo v obliki dopolnilnega delovnega razmerja na Medicinski fakulteti Ljubljana (MF) sodelujejo v pedagoškem procesu, v nekaterih primerih so tudi predstojniki katedre.
V študijskem letu 2014/15 smo ponovili merjenja zadovoljstva študentov, ki opravljajo klinično prakso v UKCL s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvih treh sklopih so vprašanja razdeljena na lestvici od 1 (najslabše) do 10 (najbolje). Vprašanja iz prvih treh sklopov so vključena v končno oceno, ki je izražena v deležu doseženih točk glede na možno število točk. V četrtem sklopu (Vaje so potekale v skladu z vašimi pričakovanji) je možen odgovor le da/ne kjer je rezultat prav tako izražen v deležu. Izpolnjenih je bilo 1254 anketnih vprašalnikov, kar je nekoliko več glede na preteklo študijsko leto, iz devetih različnih študijskih programov in skupna ocena je znašala 89,29% (s standardnim odklonom 15,01%, 88,46% – 90,12%). Ocena je nekoliko višja glede na študijsko leto 2013/14, ko je bila skupna ocena 87,01%. Sicer so študentje najbolje ocenili sklop Klinični mentor z oceno 92,02% (SD 15,79, 91,14% - 92,89%) nato sklop Odnos zaposlenih do študentov 89,48% (SD 18,04%, 88,48% - 90,48%), najslabše pa so ocenili sklop glede informiranja s strani šole o poteku kliničnih vaj 74,58% (SD 26,9%, 73,09% - 76,08%). Sicer se je ravno pri sklopu »Informiranost na fakulteti« najbolj povišala ocena glede na preteklo študijsko leto, ko je bila ocena pri
Cilj
2014 2015 2016
skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo 4,77 4,71 4,80
skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo 4,24 4,25 4,20 čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega vprašalnika) 84,3 88,4 90,00
število pritožb na 100 pacientov 0,24 0,27 0,20
število pohval na 100 pacientov 0,17 0,22 0,20
K A Z A L N I K Realizacija
Tabela 5: Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev - povprečna ocena zadovoljstva študentov z vajami v UKCL po posameznih sklopih.
4.1.2. Finančni vidik
Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje (prihodki = odhodki)
Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje UKC Ljubljana ob uresničevanju osnovnega poslanstva UKC Ljubljana – izpolnjevanje načrtovanega delovnega programa po mednarodnih standardih odlične in varne oskrbe pacientov (EFQM, DNV DIAS). Varčevalni ukrepi, ki sta jih izvajala ZZZS in Ministrstvo za zdravje od leta 2009, močno vplivajo na prihodke preteklih let, v letu 2015 pa se je začela finančna osnova poslovanja postopno vračati na nivo pred uvajanjem stabilizacijskih ukrepov. S strani ZZZS odobreni obsegi programov zdravstvenih storitev niso usklajeni s potrebami prebivalstva Republike Slovenije po zdravstvenih storitvah. Večanje potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah UKC Ljubljana vpliva na preseganje obsega izvedenih programov dogovorjenih in plačanih s strani ZZZS in čakalne dobe. UKC Ljubljana. V UKC Ljubljana je povprečno letno hospitalno zdravljenih 4.000 bolnikov več kot je letni delovni program in stroški zdravljenja teh bolnikov ostajajo nepokriti. Povečuje se tudi število premeščenih bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic. UKC Ljubljana kot terciarna bolnišnica teh bolnikov ne more odklanjati oziroma jih premeščati v druge bolnišnice, so pa to najdražji bolniki.
Na predhodno naštete dejavnike UKC Ljubljana težko vpliva, njihovi učinki pa otežujejo oz. onemogočajo uravnoteženo poslovanje, saj negativno vplivajo na prihodke in odhodke. Prav tako je zelo otežen nadaljnji razvoj odličnosti UKC Ljubljana in izpolnjevanje zahtevnih mednarodnih standardov DNV DIAS in EFQM (razvoj UKCL, posodabljanje infrastrukture in medicinske opreme, zagotavljanje varnega fizičnega okolja…). Na finančno poslovanje močno vpliva tudi podcenjenost nekaterih programov UKC Ljubljana. Učinki teh dejavnikov bodo večinoma vplivali tudi na poslovanje v letu.
2016. UKC Ljubljana bi moral zaradi zaostrene finančne situacije, kljub večjim potrebam prebivalcev, izvajati delovni program zdravstvenih storitev financiran s strani ZZZS največ v načrtovanem in plačanem obsegu (čim manjše odstopanje od 100% realizacije celotnega programa ZZZS). Za doseganje planiranih pogodbenih prihodkov je zelo pomembno, da so vsi programi doseženi čim bližje planiranemu obsegu. Vsako odstopanje navzgor ali navzdol ima za UKC Ljubljana negativne finančne posledice. Ker pa gre pri preseganju programov dostikrat za najtežje bolnike, ki so jih v UKC Ljubljana napotili drugi izvajalci zdravstvenih storitev (bodisi zaradi zahtevnosti ali pa zaradi izpolnjevanja svojega delovnega programa do planiranega in plačanega obsega s strani ZZZS) je obvladovanje preseganja programov v UKC Ljubljana težje obvladovati kot v drugih slovenskih bolnišnicah, ker bi lahko ogrožalo zdravje oz. življenje določenih pacientov.
Tabela 6: Gospodarnost poslovanja.
Cilj
2014 2015 2016
Klinični mentor 90% 92% 93%
Odnos zaposlenih 88% 89% 90%
Informiranost na šoli 69% 75% 75%
K A Z A L N I K Realizacija
Cilj
2014 2015 2016
koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki) 0,979 0,986 1,000 odstopanje realiziranega programa ZZZS od planiranega bolnišnična 2,5% 1,7% ± < 0,5%
ambulantna 0,4% -0,8% ± < 0,5%
ostale dejavnosti 9,2% -0,3% + < 0,5%
K A Z A L N I K I N C I L J N A V R E D N O S T Realizacija
Cilj 5.1.: Rast - obvladovanje prihodkov Obvladovanje prihodkov UKC Ljubljana zahteva:
• zagotavljanje ustreznega obsega, vrste in vrednosti programov (obvladovanje oz. povečanje obsega obstoječih programov, pridobivanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva in razvojnimi trendi, pravočasno prestrukturiranje programov);
• čim manjše odstopanje realizacije od programa dogovorjenega z ZZZS: za hospitalno dejavnost (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), ambulantna dejavnost (točke, obiski), operativna dejavnost (št.
operacij);
• povečevanje programov ZZZS, ki so plačani v celoti oz. do dogovorjene višine nad planom;
• zagotavljanje ustreznega financiranja (zagotavljanje ustreznih cen zdravstvenih storitev, ki v celoti pokrivajo sprejemljive stroške zdravljenja, odprava podcenjenosti določenih programov);
• ustrezno evidentiranje izvedenih zdravstvenih storitev, optimizacija kodiranja SPP (prihodki na SPP, število diagnoz /SPP – povprečno število diagnoz evropskih odličnih bolnišnic (IQM) na SSP znaša 5) in pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov;
• črpanje sredstev iz javnih razpisov za projekte novih zdravstvenih tehnologij in raziskovalne projekte;
• povečanje prihodkov tržnih storitev;
• pridobivanje donacij.
UKC Ljubljana večino prihodkov ustvarja z izvajanjem zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za tekoče leto (pogodba), v kateri UKC Ljubljana z ZZZS dogovarja vrste programov, obseg storitev in plačilo za opravljene storitve. Za večino programov velja načelo, da je plačan realiziran obseg opravljenih storitev največ do planiranega obsega storitev
Na področju pridobivanja prihodkov se UKC Ljubljana udeležuje tudi raznih razpisov (npr. javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov, javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja…).
UKC Ljubljana si prizadeva za uvajanje novih programov zdravstvenih storitev in širitev obstoječih programov, vendar zaradi gospodarske krize in posledično omejenih sredstev ZZZS v zadnjih letih potrebnih širitev zelo malo.
Tabela 7: Obvladovanje prihodkov.
Cilj 5.2.: Obvladovanje odhodkov
Ukrepi za obvladovanje odhodkov so razdeljeni v skupine:
• obvladovanje stroškov materiala (zdravstvenega, nezdravstvenega) in storitev (zdravstvenih, nezdravstvenih),
• obvladovanje stroškov dela (produktivnost),
• obvladovanje stroškov vzdrževanja…
Ključnega pomena za učinkovito obvladovanje stroškov je racionalna raba virov (finančnih; človeških; materialnih - medicinska oprema in tehnologija; prostorov, infrastrukture, zgradb, operacijskih dvoran, zdravstvenih in
nezdravstvenih materialov; storitev…). To zahteva standardizacijo bolnišnične in ambulantne obravnave oz.:
• obvladovanje variabilnosti (različna zdravila, material, preiskave),
Cilj
2014 2015 2016
Skupaj vsi prihodki v evrih 440.258.539 453.677.304 466.654.500
Prihodki po pogodbi ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti v evrih 408.382.822 420.682.881 433.916.600 Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve (vključno s tržno dejavnostjo) v evrih 20.366.247 19.992.652 19.543.700
Prihodki ostalih dejavnosti v evrih 11.509.470 13.001.771 13.194.200
Prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene in nezdravstvene storitve in blago) v evrih 12.437.331 12.540.069 12.621.000
odstotek prihodka od prodeje na trgu v vseh prihodkih 2,8% 2,8% 2,7%
K A Z A L N I K I N C I L J N A V R E D N O S T Realizacija
• obvladovanje sprejema in pretočnosti pacientov (ležalna doba, predoperativna ležalna doba, upravičenost sprejema, zasedenost postelj…),
• obvladovanje zalog,
• optimizacija in ustrezne informacijske podpore procesov,
• obvladovanje produktivnosti zaposlenih,
• uvedba oz. delovanje kliničnih poti ter SOP za posamezne procese (strokovna, kakovostna in varna obravnava pacientov)…
Prav tako dvig kakovosti storitev zmanjša število zapletov, podvajanje postopkov, zdravljenja zapletov in s tem stroškov.
Na stroškovno odgovorno ravnanje zaposlenih vpliva tudi: načrtno vodenje, informiranje in usmerjanje pozornosti zaposlenih pri vsakodnevnem delu; beleženje stroškov po pacientih, zdravnikih, timih, oddelkih; spremljanje izkoriščenosti medicinske opreme, operacijskih dvoran, prostorov,...
Cilj 5.2.1. Obvladovanje stroškov materiala in storitev
V letu 2016 bomo nadaljevali z aktivnostmi za obvladovanje odhodkov za material in storitve, in sicer:
• obvladovanje odhodkov za zdravila;
• obvladovanje odhodkov za ostali zdravstveni material;
• obvladovanje odhodkov za nezdravstveni material;
• obvladovanje stroškov za storitve.
Vse organizacijske enote UKC Ljubljana bodo prejemale enotna redna mesečna poročila o porabi vseh skupin materiala, stroških storitev in dela ter poročilo o realizaciji delovnega programa. Na teh podlagah se nato analizira razmerje med stroški in številom pacientov na posameznih organizacijskih enotah, do nivoja kliničnih oddelkov.
Obvladovanje stroškov za zdravila: V UKC Ljubljana deluje komisija za zdravila v smeri učinkovite, varne in kakovostne oskrbe bolnikov, z upoštevanjem vseh farmakoekonomskih parametrov s ciljem racionalnejše in stroškovno učinkovitejše terapije. V UKC Ljubljana bomo nadalje širili redno sodelovanje kliničnih farmacevtov z zdravniki Posebna pozornost je posvečena dragim zdravilom, za katera je ZZZS namenil sredstva in zanje terja dosledno poročanje o porabi. S ciljem obvladovanja in zmanjševanja stroškov morajo klinični oddelki izdelati oz. dosledno upoštevati terapevtske smernice, klinične poti oziroma protokole za uporabo bioloških in ostalih zdravil na pacienta. V ta namen je potrebno pospešeno nadaljevati z izdelovanjem kliničnih poti z vključevanjem kliničnih farmacevtov. V UKC Ljubljana bomo preverjali možnosti za obvladovanje zaloge zdravil po oddelčnih lekarnah in na oddelkih. Nabavo in zaloge zdravil bomo natančno spremljali preko Komisije za zdravila, Centralne lekarne in Komercialne službe.
Obvladovanje stroškov za ostali zdravstveni material: Stroški uporabljenega zdravstvenega materiala pri obravnavi pacienta se spremljajo tudi s ciljem preverjanja protokolov, lastnih cen oz. kalkulacij storitev in primerjave ovrednotenega doseženega SPP primera z dejanskimi stroški. Analizirali bomo vsako potrebo po novih materialih medicinskega in nemedicinskega materiala in obvladovali naročanje v okviru odobrenih mesečnih kvot za posamezna področja oz.
organizacijske enote. Ne bomo uvajali novih dražjih materialov, v kolikor ti iz medicinskih indikacij ne bodo nujno potrebni.
To velja tudi za področje medicinskih in nemedicinskih storitev. Vsi predstojniki in glavne medicinske sestre kliničnih oddelkov bodo vsakodnevno iskali vse razpoložljive rezerve znotraj same porabe, skrbno načrtovali porabo materiala in obvladovali porabo v okviru planiranih mesečnih kvot. Za učinkovito obvladovanje stroškov bomo poostrili kontrolo pred izdajo internega zahtevka. V razgovorih s predstavniki medicinske stroke, ki so člani strokovnih komisij za vodenje postopkov priprave javnega naročila, bomo ponovno preverili razpisne pogoje v smislu strokovno dopustnih nižanj ravni tehničnih parametrov z namenom zagotavljanja čim širše konkurence, seveda ob zagotavljanju ustrezne kakovosti materialov. Izvajali bomo primerjalne analize na širšem evropskem trgu, tako na področju cen kot tudi strokovnih kriterijev.
S ciljem zmanjševanja zalog na oddelkih (predvsem za dražje materiale na področju ortopedije, kardiologije in rentgenologije; ortopedske endoproteze, katerih asortiment je zaradi dimenzij in oblik zelo velik) se bomo z dobavitelji
