družb za ravnanje z opadno embalažo Papirničarji boljši kot Evropa, a zaradi energentov slabi obeti

Specializirana revija za trajnostni razvoj

oktober 2014

93

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Javne službe kot "talci"

družb za ravnanje z opadno embalažo Papirničarji boljši kot Evropa, a zaradi energentov slabi obeti

Pripravlja se prenova zakonodaje, tudi ukrepi za manj administracije Lahkotne besede o zeleni rasti, reciklažna panoga pa vse bolj tone HE: vlada mora pripraviti shemo projekta in določiti koordinatorja Izgubili smo X. koridor, tuj kapital pri sosedih, država pa nič

embalaža okolje logistika

oktober 2014

93 2 EOL

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

VABIMO K UDELEŽBI!

Kotizacija strokovnega posveta samo 95 € + ddv.

Več informacij in prijava na: www.zelenaslovenija.si, info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 716 in 03/ 42 66 700

POSEBEN POPUST ZA NOVE IN OBSTOJEČE ČLANE ZELENEGA OMREŽJA SLOVENIJE!

5. 11. 14 9.00-

13.30 ^h

Sreda,

5. november 2014 Gostišče Hochkraut, Tremerje 2, Celje

Strokovni posvet

NE SPREGLEJTE

Organizator: Glavni sponzor:

Program:*

Kako do prenove sistema ravnanja z odpadno

embalažo?

- Odprta vprašanja pri ravnanju z odpadki in odpadno embalažo;

prioritete MOP

(Ministrstvo za okolje in prostor)

- Ključne anomalije v sistemu ravnanja z odpadno embalažo , možne posledice in predlogi za izboljšanje

(Mateja Mikec, Interseroh)

- Komunalno gospodarstvo o rešitvah za učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo

(Zbornica komunalnega gospodarstva)

- Odgovornost in predlogi shem za uspešnost sistema ravnanja z odpadno embalažo

(Jure Fišer, Gorenje Surovina)

- Preobsežna in neusklajena okoljska zakonodaja – cokla sistema

(Brigita Šarc, Dinos)

- Zakonodajna opredelitev proizvajalčeve odgovornosti in vpliv na konkurenčnost podjetij

(Vilma Fece, Gorenje)

- Embalažnine v Evropi in Sloveniji – kam pelje zniževanje embalažnine

(Katja Slokan, Unirec)

- Ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri ravnanju z odpadno embalažo

(Nevenka Žvokelj, Inšpekcija za okolje in naravo)

*Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Kontakt za informacije:

Tanja Pangerl, tel.: 03/ 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si

Promocija

U vo d n ik

oktober 2014

93 EOL 3

Zelena delovna mesta – kdo bo vladni mediator

N

ajprej dobra novica. Za okolje in Slovenijo.

Učenci šestega razreda Osnovne šole Zadobrova so za skuter z akumulatorji, ki se polnijo na sončno energijo, na Danskem prejeli evropsko nagrado za inovacijo. Sodelovali so v natečaju Okolje in inovacija, ki ga je na temo trajnostne mobilnosti razpisala Toyota. No, dosežek učencev, ki so pod vodstvom mento- rice Tine Pogačar skuter sestavili iz izrabljenih skirojev in v šoli postavili polnilnico za sončne celice, zasluži poklon.

A

kako se bo nadaljevala ta zgodba o inovaciji, ki bi se lahko komercializirala na trgu? Kdo bo prisluhnil inovatorskemu zanesenjaštvu za- dobrovških šestošolcev?

N

o, v prejšnji reviji EOL smo pisali o sloven- skih dijakih, ki so se na olimpijadi mladih raziskovalcev GENIUS 2014 uvrstili med najboljše. Zlato medaljo sta za raziskovalno nalogo Možnost izrabe organskih gospodinj- skih odpadkov za proizvodnjo vodika osvojila Aleš Zupančič z novomeške gimnazije in Jaka Šikonja s črnomeljske gimnazije, delala pa sta na Kemijskem inštitutu. S pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov sta pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic.

N

alogi sta dodala poslovni del in dokazala poti, kako je lahko pridobivanje vodika iz gospodinjskih odpadkov dobičkonosna dejavnost.

P

onovimo vprašanja: A kako se bo nadaljevala ta zgodba?

P

rav v teh dneh je tudi Center za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan izbral najboljše z razpisa za mala in srednja podjetja, ki so prijavila projektne načrte za URE in OVE v okviru evropskega programa Ecofunding.

T

rije sveži primeri okoljskih inovacij, ki so, kot povedo odmevi, zreli za proizvodnjo in trg. Kajpak jih je še več. Prav tako je res, da doživijo večkrat močno medijsko popularizacijo okoljske, zelene inovacije, ki so zavite v meglice ali pa so toliko nenavadne, da že zato vzbujajo pozornost in skomine javnosti. A pri inovacijah, razvoju in raziskovanju je pogosto tanka meja med utopijo in prakso. Navedeni primeri so zra- sli v glavah mladih raziskovalcev in podjetnikov.

Poseben posluh potrebujejo nadarjeni talenti zelene tehnološke revolucije in zelene rasti, mi- slim na vzajemni posluh okolja in gospodarstva, z zelenimi delovnimi mesti vred.

I

n zdaj spomnim, koliko tisoč in tisoč zelenih delovnih mest napoveduje s prognozami in besedami EU, češ da so čisto blizu, da ne rečem

na dlani. Tudi pri nas kar naprej poslušamo in beremo, kako so na nezorani njivi gospodarske- ga razvoja prazne, a rodovitne njive za kalitev zelenih delovnih mest. Želja ni malo, besed prav tako ne manjka, le to se ne ve natančno, kdo bo dal karte na mizo in povedal: Da, za Slovenjo so zelena delovna mesta realna možnost, zdaj pa se dogovorimo, kdo, kje in kaj moramo storiti, da bo v državi v dveh letih na primer 5000 novih zelenih delovnih mest. Kdo bo mediator, kdo povezovalec, kdo nadzornik, kaj se zares dogaja v podjetjih, občinah in inštitucijah?

V

slovenskih občinah ni malo poslovnih con, ki željno čakajo na projekte in kapital, pred- vsem pa na takšno poslovno okolje, ki bo podprlo programe za zelena delovna mesta. Investitor bi najbrž prišel, če bi občina ponudila minimalno ceno za zemljišče in urejeno infrastrukturo.

Toda do takšne ponudbe bo težko prišlo, ker bo župan nedvoumno odgovoril: Minimalne cene za zemljišče ne morem ponuditi, ker me bo takoj vzela pod drobnogled KPK…

P

a bi si ideja o skuterju zaslužila takšno po- vabilo v zeleno poslovno cono in podporo zelene ekonomske, bančne ali okoljske politike?

N

ajbrž bi si, če bi Slovenija dogovorila krov- no strateško in konkretno politiko, kako tistim, ki so si pridobili EMAS ali okoljsko marjetico, priznati zeleno valorizacijo na trgu.

Ali pa, s katerimi spodbudami podpreti zelene projekte in zelene tehnologije. In kako zago- toviti kompetentno korporativno upravljanje zelenega prestrukturiranja Slovenije. Če bi bilo tako, potem najbrž ne bi bilo zamud v gradnji hidroelektrarn in drugega tira, prav tako pa se ne bi začela potapljati slovenska reciklažna industrija. Verbalno napihnjena, a v resnici pasivna in nepovezana zelena politika države vseh dosedanjih vlad, ne le vlad, da bo pogled objektivnejši, končno zahteva odgovor: Kdo v državi se strokovno, odgovorno, analitično, konkretno in razvojno ukvarja z zeleno rastjo, z zeleno ekonomijo in zelenimi delovnimi mesti?

Kdo bo sogovornik za postavljanje čvrstega mo- zaika nove razvojne paradigme, ki bi jo lahko celo izvažali?

P

ovabilo novi Vladi. Če drži najnovejša informacija, da se bo po velikih sistemih načrtno lotila nelikvidnosti srednjih in malih podjetij, naj hkrati z novo projektno pisarno odpre vrata za konkretno zeleno prestruktu- riranje Slovenije. Od velikih infrastrukturnih projektov in položaja reciklažne industrije do projektov, kakršen je skuter s sončno energijo.

Potem morda ne bomo več izvažali zelenih de- lovnih mest ali jih prostodušno napovedovali in obljubljali.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

oktober 2014

93 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 Absolutna zmagovalka je škatla za sladoled, steklo zelo v ospredju 10 papirničarji boljši kot evropa, slabi obeti zaradi energentov

12 po novem spremembe pri označevanju nevarnih kemikalij 17 pripravlja se prenova zakonodaje, tudi

ukrepi za manj administracije

20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 22 Javne službe kot »talci« družb za ravnanje z odpadno embalažo

24 Aplikacija izboljšajmo ptuj novost, pri odpadkih država ne ve, kaj bi 26 Lahkotne besede o zeleni rasti, reciklažna panoga pa vse bolj tone

28 eU želi normativno prepovedati odlaganje reciklabilnih odpadkov 30 raziskujejo gojenje alg in pilotno testirajo proces pirolize

33 evropejcem je varstvo okolja pomembno, zanj so pripravljeni storiti več

34 skoraj polovica eU ne verjame ekološkim trditvam na izdelkih

36 Tradicija, požlahtnjena z inovativnostjo, razvojem in novimi trgi

38 Vlada mora pripraviti organizacijsko shemo projekta in določiti koordinatorja

40 Zaželena so unikatna, personalizirana darila, a odloča zlasti cena 43 Flaška – inovativna in praktična

44 V izdelkih več reciklatov in manj energije

46 izdelkov z boljšo okoljsko učinkovitostjo je v eU le okoli 5 % 48 Z mobilnostjo se v podjetju konča, ko naj bi kupili dve kolesi 50 Upravičenost umestitve nove sortirnice odpadkov v občini krško 51 Zelene navade

52 izgubili smo X. koridor, tuj kapital pri sosedih, država pa nič

54 V podjetjih je največja rezerva v interni logistiki - menedžment 57 pošta slovenije s prestižno mednarodno nagrado za inovacijo

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, oktober 2014

Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnerJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

•

Energetika Ljubljana d.o.o.

vs eb in a

oktober 2014

93 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Prva embalaža 100 % rastlinskega izvora

podjetje Tetra pak je objavilo novico o prvi kartonski embalaži, ki je v celoti izdelana na osnovi rastlin, torej iz obnovljivih embalažnih materialov. novi Tetra rex® karton bo izdelan iz bio osnove nizke gostote (Ldpe), polietilenske folije, pokrovček pa iz bio osnove polietilena visoke gostote (Hdpe). oboje je iz sladkornega trsa. Temu je dodan še certificiran papir (FsC ™). »skupaj z dobavitelji, kupci in drugimi deležniki gremo proti industriji, ki bo osnovana na 100 % obnovljivi embalaži. Verjamemo, da večji delež obnovljivih vsebin naše embalaže ni le dobro za okolje, ampak ponuja našim kupcem konkurenčno prednost v celostnem okoljskem profilu njihovih izdelkov,« pravi Charles Brand, Vp marketing manager v Tetra paku.

embalaža je izdelana v sodelovanju s podjetjem Braskem, vodilnim izdelovalcem biopolimerov, in bo na trgu dosegljiva v začetku leta 2015. standardno Tetra rex 1L embalažo bo mogoče enostavno zamenjati z novo, brez potrebe po dodatnih investicijah in modifikaciji obstoječih polnilnih strojev.

sveža embalažna Preobleka za izdelek s tradicijo

plastenke Hdpe je izdelalo podjetje rpC Uk design studio in so izdelane s tehniko napihovanja v klasični zeleni barvi, v 250 ml, 500 ml in 1 l velikosti. Vanje je vgrajen uporabniku prijazen ročaj z oprijemom in stranskim merilcem, ki omogoča uporabniku, da izmeri poljubno količino tekočine z uporabo merilnega čepa. druga lastnost nove embalaže je njena zasnova, ki so jo razvili v rpC kutenholzu in ji omogoča, da prenese več kot 0,7 barov notranjega pritiska.

Kratko, zanimivo

novosti

roku Svetku priznanje za življenjSko delo

Na mednarodnem poslovno-logističnem kongresu Oskrbovalne verige v znanosti in praksi, z inovativnostjo in učinkovito logi- stiko do višje dodane vrednosti, organizira- la sta ga Slovensko logistično združenje in Planet GV, so priznanje za življenjsko delo v logistiki podelili Roku Svetku, dolgoletnemu direktorju Schenkerja v Sloveniji. Rok Svetek končuje uspešno poslovno pot v Schenkerju in z novim letom odhaja v Adria kombi. Poleg plakete so uglednemu menedžerju podarili tudi likovno delo Klavdija Tutte.

papirničarji

tradicionalno o Sebi in razvoju na bledu

Slovenska papirna panoga se bo s sloganom Iz tradicije v prihodnost zbrala na tradicional- nem 18. dnevu slovenskega papirništva in na 41. mednarodnem letnem simpoziju Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Prvi bodo govorili o slovenski papirni industriji danes in jutri, o prebojnih tehnologijah prihodnosti za papirno industrijo, o okoljski in energet- ski politiki EU kot izzivu pri razvoju papirne industrije, o spremembah za energijsko inten- zivne industrije in o drugem. V središču med- narodnega letnega simpozija bodo predvsem strokovne teme kot na primer Meta – papir za elektromagnetno zaščito, ocena reciklabilno- sti tipičnih vlakninskih embalažnih izdelkov, Vpliv kemijske obdelave surovin kartona na hlapne organske snovi in druge, med drugim predstavitev Aplikativne raziskave obdelave papirniškega mulja za energetsko izrabo.

blizu in daleč do energetSke unije

Ideja o evropski energetski uniji ni nova.

Vroča tema postane vselej, ko se vnamejo plinski spori ali ko je EU v strahu, da jo bo pozimi zeblo. Za kaj sploh gre? Predvsem za skupno načrtovanje v EU, kako reagirati v nujnih primerih in kako se organizirati za učinkovito ukrepanje. Takšna unija bi tudi pomenila, da nobena članica EU ne bi sprejela normativnih sprememb v energetskem siste- mu, ne da bi se prej posvetovala in uskladila z drugimi članicami EU. Poleg tega bi se v EU, najbrž je izkušnja z Južnim tokom dobra šola, dogovarjali o investicijah, saj brez varne energetske infrastrukture EU energetsko ne bo varna. Enotni interes je tudi oblikovanje pravega energetskega trga in skupni nastop do dobaviteljev in investitorjev zunaj EU.

Varna in zanesljiva energetska oskrba EU bo najbrž pospešila ustanovitev energetske unije.

oktober 2014

93 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

maskara, ki izstoPa

podjetje oekabeauty je izdelalo nov dizajn za Bourjois maskaro. embalaža je posebna v tem, da je izdelana s procesom metalizacije, kar daje izdelku svetleče srebrn odtenek. na njej pa je napis iz črk izdelan s sitotiskom.

izziv je bil v delni metalizacijski tehniki, ki pušča pokrovček v drugih barvah, oranžnih in turkiznih. Vrlina nove maskare pa ni le v zunanjem videzu. Ščetke za nanašanje ličila imajo namreč na koncu plastičnih niti majhne kapljice, kar izboljša nanašanje ličila.

najlažja Pločevinka za Pivo na Policah južne amerike

podjetje rexam, vodilni proizvajalec osvežilnih pijač v Južni Ameriki, si je

ponovno zagotovil levji delež pred časom postavljenega brazilskega trga pločevink.

po smirnoff ice posebni izdaji v letu 2013 je sedaj

na trg poslalo Germânia 55 pivo v pločevinkah.

Gre za prvo osvežilno pijačo, ki se prodaja v pločevinkah, ki imajo obliko steklenice. Gre za najlažjo steklenico na južno-ameriškem trgu. »po uspehu Germanie 55 v pločevinkah menimo, da bo sodelovanje med rexam in newAge ponovno poželo uspeh.

sodelovanje je na trg prineslo novo priložnost z embalažo, ki je trajnostna in ima mladosten videz,« pojasnjuje Tiago Avena, rexamov

komercialni manager za Južno Ameriko.

Aluminijske pločevinke so trajnostne, saj so 100 % reciklabilne in so lahko vrnjene na prodajne police že v 30tih dneh.

Transportna logistika za takšne pločevinke proizvaja manj Co₂, kar pomeni, da z 1 kg Co₂ lahko zvozimo 50 % več tekočine v enakem tovornjaku v primerjavi z drugimi tipi embalaže, kot je na primer steklenica.

proizvedeno na Češkem in ustekleničeno v Braziliji bo novo pakiranje dostopno v supermarketih julija.

novost med standardno Ponudbo embalaže

podjetje specktra packaging je pred časom predstavilo novost v njihovi standardni zbirki pravokotne embalaže.

novi ritorto kvadrat je drugačen, ker ponuja unikaten zavit profil na dveh od štirih ploskev embalaže. embalaža je bila premierno predstavljena na letošnjem sejmu embalažnih inovacij v Birminghamu in je požela veliko zanimanja med

obiskovalci specktrove stojnice. postala je del standardne specktrove ponudbe. peT plastenka bo dosegljiva v 100 ml in 200 ml volumnu, z možnostjo izdelave drugih velikosti, po željah kupcev.

vinski zamaški malo drugače

nizkoogljična

Strategija v poSočju

Trajnostna gradnja in prenova: od strategije do izvedbe. To je bila strokovna tema delav- nice, ki so jo organizirali v Idriji v okviru projekta Mount EE – trajnostna in energij- sko učinkovita gradnja v gorskih regijah.

Namenjena je podpiranju občin v Alpah, Pirenejih in na Švedskem pri uresničevanju ciljev doseganja standardov skoraj ničener- gijske hiše. Na območju šestih regij se po načelih trajnostne in energetske učinkovi- tosti gradi oziroma prenavlja od 25 do 30 javnih stavb. Na tržnici idej so med drugim predstavili nizkoogljično strategijo pilotne regije Posočje. Pet občin, Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija, je v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom oblikovalo t.

i. pilotno regijo Posočje in pripravilo svojo nizkoogljično strategijo. V njej so pomemb- no vlogo pripisali trajnostni gradnji. Poučen je bil tudi razvojni model zelene integralne ekonomije občine Šentrupert. Zeleni ra- zvojni model občine temelji na trajnostnih javnih stavbah, zmanjšanju porabe energi- je z uporabo lokalno obnovljivih virov ter spodbujanju gospodarstva.

volk Sit, koza cela

Od 3. novembra dalje bodo Ekologi brez meja v okviru projekta Volk sit, koza cela ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane. Podatki o zavrženi hrani so šokantni. V letu 2011 je v Sloveniji na- stalo 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kg odpadne hrane na prebivalca. Največ se zavrže kruha, sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Kako do Slovenije z manj zavržene hrane? Ekologi bodo gospodinjstvom pre- dlagali nekaj orodij – navodila za pravilno shranjevanje živil in odlaganje zavržkov.

Glavni dogodki projekta bodo potekali na sejmu Narava – zdravje. Rezultate o tem, kako so bila uspešna gospodinjstva, bodo objavili 5. decembra.

trbovlje z društvom tranzicijSko meSto za SamooSkrbo

Tranzicijska iniciativa nastaja po vsem svetu, pri nas se je začela v Trbovljah. So del globalnega tranzicijskega omrežja.

Pobudnik iniciative je bil leta 2009 pred- sednik društva Tranzicijsko mesto Trbovlje.

To je Zoran Jurij Tomsits, ki o začetkih pravi takole: »Ob raziskovanju vzrokov za gospodarsko in finančno krizo sem iskal tudi alternativne ekonomske modele.

oktober 2014

93 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosti

podjetje Amcor odkriva svojo novo ponudbo zamaškov. izbirati je mogoče med 24. barvnimi odtenki, ki so lahko na voljo v 14ih dneh za stelvin® znamko – globalno znamko, ko gre za vinske zamaške iz aluminija. da bi izdelalo primerno zbirko, je moralo podjetje Amcor identificirati barvne trende trga, ki bodo dopuščali vinarjem, trgovcem in embalažerjem, da se predstavijo na trgu z minimalnim časom izdelave in unikatno embalažo.

»Amcor znova ponuja inovativen izdelek po konkurenčni ceni, da lahko zagotovi strankam hitre reakcije na nenehno

spreminjajočem se, zahtevnem in zasičenem tržišču,« pojasnjuje Arturo martorelli, prodajni in marketinški direktor v Amcorju.

24 tradicionalnih barv vključuje štiri originalne metalne barve, ki zaključujejo serijo.

izboljšan Pakirni stroj za fleksibilno embalažo

na sejmu pack expo 2014 v Chicagu je podjetje Brenton predstavilo novi pakirni stroj za fleksibilno embalažo pro mach-2, ki je specializiran za plastično embalažo (vrečke, mošnjičke ipd.). pakirni stroj je združljiv z rsC, HsC, dodatnimi stranskimi pladnji in še s čim. stroj lahko izdela 45 embalaž v minuti. Je majhen in porabi malo proizvodnega prostora. odlikuje se tudi s hitro in natančno menjavo orodij. obdan je z lahkim aluminijskim okvirjem, ki je vgrajen v stroj in pripomore k manjšemu odtisu ter odstranjuje možnosti sanitarnih problemov zaradi razpok. dizajn je narejen tako, da je lahko dostopen za delavca ter enostaven za čiščenje in vzdrževanje. »stroj pro mach-2 smo oblikovali za embalažerje in lastnike blagovnih znamk, da bodo lahko fleksibilni pri uporabi obeh strani pakirnega stroja,«

je povedal Jason enninga, podpredsednik oddelka za prodajo v podjetju Brenton.

»stranke bodo zainteresirane za nakup stroja tudi zaradi njegove dokazano kvalitetne tehnologije in robustnosti,« še dodaja Jason enning.

ribja konzerva z novim odPiralom

norveško podjetje king oscar, ki je proizvajalec morske hrane, je v sodelovanju z Ardagh Group na trg poslalo novo konzervo za ribe. skupina Ardagh Group je osnovala nov in izboljšan pristop k odpiranju konzerv imenovan easy peel®.

sestavljen je iz kovinskega obroča, na katerega je zavarjena aluminijeva folija.

kupec ima varnejši in hitrejši način odpiranja konzerv z zmanjšano možnostjo razlitja vsebine. Je tudi za 50 % lažja kot standardna. patrick savouré, komercialni direktor skupine Ardagh Group, pojasni ozadje zgodbe: »podjetje king oscar se je odločilo, da doda easy peel® embalažo v svoj portfolijo blagovnih znamk in s tem ustanovi nov standard na trgih. po prvi predstavitvi so hitro uvideli prednosti, ki jih ponuja easy peel®. embalaža je prva na norveškem trgu pravokotne oblike z easy peel® odpiranjem. slednje pripomore k višji diferenciaciji od drugih znamk na trgu.« konzerva je požela takšen uspeh, da je na seznamih za embalažne nagrade in bo v dveh drugih dizajnih prisotna tudi na ameriškem trgu. konzerve so izdelane v Ardaghovi tovarni v moëlanu v Franciji.

Pri tem sem naletel na knjigi The Transition Handbook in The Transition Timeline, ki sta mi ponudili vzroke in rešitve. Kasneje sem se seveda začel povezovati z voditelji Transition Network in v letu 2011 vanj registriral iniciativo, ki je takrat štela šest članov. Leta 2013 smo ustanovili še pravno osebo v Sloveniji, najprej kot društvo, ter v letu 2014 še socialno podjetje.« Do sedaj so izvedli vrsto predavanj in izobraževalnih programov za podjetnike in za dijake gim- nazije Trbovlje (GESŠ). Na občinskem svetu so leta 2013 predstavili predlog oziroma projekt povečanja prehranske samooskrbe občine Trbovlje. Projekt je bil sprejet sogla- sno. Ustanovili so tudi socialno podjetje.

Glavna paradigma delovanja je povezana s povečevanjem samooskrbe občine Trbovlje in njenih prebivalcev. Ključni cilji njihove- ga delovanja so: prehrambna, energetska, gospodarska in finančna samooskrba, izobraževanje za trajnostni razvoj regije, trajnosti transport. Zoran Jurij Tomsits do- daja: »Trenutno je v društvu 50 članov in 16 povezanih pravnih oseb. Širimo članstvo, podjetniško mrežo in aktivnosti – najprej iniciativa, potem društvo, sedaj še socialno podjetje.«

že petič pozor(!) ni za okolje

V kampanji osveščanja mladih Pozor(!)ni za okolje, ki jo bo pobudnica Goodyear Dunlop Sava Tires v novem šolskem letu organi- zirala že peto leto zapored, bo sodelovalo več kot 60 partnerskih organizacij, od tega 35 srednjih šol iz vse Slovenije. Na začetku akcije so se zbrali v Kranju, kjer je sodelujo- čim v kampanji problematiko zmanjševanja ogljičnega odtisa predstavila prof. dr. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.

termoplaSti – plama v novo naložbo

Kljub kreditnemu krču se bančni denar za dobre projekte najde. NLB je uspešnemu podjetju Termoplasti-Plama iz Podgrada odobrila dolgoročni kredit za financiranje naložbe v avtomatsko regalno skladišče in linijo za silikonizacijo folij. Z naložbo načrtujejo v podjetju večjo prodajo, z regal- nim skladiščem pa optimizacijo notranje logistike in več prostora za proizvodnjo.

V podjetju Termoplasti-Plama proizvajajo tiskano in netiskano fleksibilno polietilen- sko embalažo, predvsem vrečke in folije, in imajo v zadnjih letih stabilno rast s pozitiv- nim poslovanjem.

Lu ks u zn a em b a La ža 2 014

oktober 2014

Emb ALA žA 8 93

V prestižnem Londonskem Underglobe–u se je zbrala svetovna embalažna elita in dokazala, da luksuz še zdaleč ni v zatonu. Vsaj ne povsod in še posebej ne, ko gre za embalažo. Šopek zmagovalcev je kreativen in unikaten. steklo še vedno ostaja paradni konj embalaže, ki pakira najdražje izdelke v svoji kategoriji. med tekmovalci ni bilo nikogar iz slovenije. Tisti, ki so tekmovali, so se pomerili v več kategorijah.

LUksUZnA emBALAžA 2014

absolutna zmagovalka je škatla za sladoled, steklo zelo v ospredju

nagrada globalna, nagrajeni predvsem Angleži

R

evija Packaging News, dolgoletna po- deljevalka Embalažnih nagrad Velike Britanije, je v sodelovanju s sejmom Luksuzne embalaže (EasyFairs) ustanovila nagrado za najboljšo luksuzno embalažo leta. Posebnost nagrade je, da cilja na globalni trg, čeprav je še vedno večina nagrajenih podjetij iz Anglije, in da se osredotoča na inovacije med luksuzno embalažo. Cilj nagrad za Luksuzno

embalažo za leto 2014 je bilo predstaviti najboljše oblikovalske dosežke in inovacije proizvajalcev luksuzne embalaže preteklega leta. Za nagrade se je potegovalo več kot 60 embalaž v enajstih različnih kategorijah, in sicer tiste embalaže, ki so bile dane na trg najkasneje do 1. marca 2013 in so bile izde- lane za luksuzni izdelek. Drugih geografskih, oblikovnih ali strukturnih omejitev v zvezi z uporabljenim materialom ni bilo.

Člani žirije iz priznanih podjetij

Č

lani žirije za nagrado prihajajo iz vrst stroke, razvijalcev pakiranja in obliko- valcev iz odmevnih podjetij, kot so Diageo, Procter & Gamble Prestige in Selfridges.

Njihovo mnenje šteje. Odločali so o kvali- teti, stopnji inovativnosti, obliki, funkcio- nalnosti, vidnosti na prodajnih policah, o dodani vrednosti, ki jo da embalaža blagov- ni znamki, in o občutku luksuza, prestiža, edinstvenosti.

N

agrada je odlična priložnost, da podjetja pokažejo svoje delo in za to prejmejo kva- litetne povratne informacije. Izpostavljene so vse embalaže, tudi tiste, ki niso zmagovalne, saj že sama prisotnost na tekmovanju govori

o kvaliteti dela nekega podjetja. Zmagovalci dobijo ekskluzivno pravico do uporabe logo- tipa Luksuzne embalaže na svojih nagrajenih izdelkih.

Zmagovalce so

razglasili v Londonu.

Zmagovalci po kategorijah so:

1. kategorija: primarna embalaža za pijačo Gre za vse primarne embalaže iz katerega koli materiala in vključuje tako brezalkoholne kot alkoholne pijače. Žirija se je pri ocenjevanju osredotočila na primarno embalažo, pokrov- ček, etiketo in dekoracijo embalaže.

Nagrajena embalaža: Steklenica Tanqueray No Ten, podjetje Allied Glass (Velika Britanija) 2. kategorija: Sekundarna embalaža za pijačo – zaboj, škatla, tuba ipd.

Za vse dekorativne škatle, pločevinke, tube ali druge sekundarne embalaže iz katerega koli materiala, ki je uporabljen pri pakiranju steklenice ali katere koli primarne embalaže za alkoholne ali brezalkoholne pijače. Žirija je ocenjevala sekundarno embalažo.

Nagrajena embalaža: Škatla za Glengoynov 25 let star Highland Scotch Whisky, pod- jetje PPS (Amerika)

3. kategorija: embalaža za parfum

Za embalažo za parfume ali vodico po britju za moške ali ženske, narejena iz katerega koli materiala. Žirija se je osredotočala na primarno in sekundarno embalažo.

Nagrajena embalaža: Steklenička parfuma Tresor, podjetje Stölzle-Oberglas (Avstrija) 4. kategorija: kozmetika in osebna nega Za vso embalažo luksuzne kozmetike in iz- delkov za osebno nego, kar vključuje kreme, maskare, šminke, lip glosse, lake, pudre, šam- pone, izdelke za nego obraza, las itd. Žirija se je osredotočala na primarno in sekundarno embalažo.

Nagrajena embalaža: Embalaža za parfum Genau z vgrajenim razpršilcem, podjetje Toly Products UK (Velika Britanija)

5. kategorija: embalaža za nakit in dodatke Za embalažo iz poljubnega materiala, ki je

Za nagrade se je potegovalo

več kot 60 embalaž v enajstih

različnih kategorijah.

oktober 2014

9 93 Emb ALA žA

namenjena luksuznemu nakitu, uram in do- datkom za obleke, tako za moške in ženske, kar vključuje uhane, ogrlice, zapestnice, šale, manšetne gumbe itd.

Nagrajena embalaža: Embalaža za New Accurist uro, podjetje Hunter Premium Packaging (Velika Britanija)

6. kategorija: luksuzna embalaža za hrano Za luksuzno embalažo iz katerega koli mate- riala ali v katerem koli formatu za vse živilske izdelke, kar vključuje čokolade, piškote, olja, sire itd.

Nagrajena embalaža: Škatla za Aloha Gelato sladoled, podjetje Pringraf (Italija)

7. kategorija: luksuzna embalaža za tobačne izdelke

Za vso embalažo namenjeno luksuznim tobač- nim izdelkom, kar vključuje cigarete, tobak, cigare, vžigalnike in s tobakom povezane dodatke.

Nagrajena embalaža: Embalaža za Dunhill Special Reserve omejeno serijo Global Travel Retail škatlice za cigarete, podjetje Webb DeVlam (Amerika)

8. kategorija: luksuzna nakupovalna vrečka Za luksuzno nakupovanje. Ker se embalaža ne prodaja na policah, se je žirija osredotočila na dodano vrednost vrečke k blagovni znamki iz- delka, po tem ko je že v potrošnikovih rokah.

Nagrajena embalaža: Luksuzna nakupo- valna vrečka za vino Rose Demi Sec La Montina, podjetje Gruppo Cordenons (Italija) 9. kategorija: posebna izdaja

Za embalažo v kateri koli kategoriji, ki je del promocijske kampanje posebne izdaje.

Tekmovalci so morali podati razlog za em- balažo kot posebno izdajo, razložiti, kakšno dodano vrednost je kampanja omejene izdaje dala znamki in kako se embalaža umešča v širšo marketinško kampanjo, če je le-ta

obstajala.

Nagrajena embalaža: Steklenica Bombay Sapphire Laverstoke Mill Distillery po- sebne izdaje, podjetje Webb deVlam (Velika Britanija)

10. kategorija: inovacija leta

Ta kategorija je nagradila novo embalažo, za katero je žirija menila, da je na svojem podro- čju pokazala največ inovativnosti v preteklem letu. Iskali so dokaze resnične inovativnosti na enem ali več področjih: grafiko in struktur- no oblikovanje ter uporaba materialov.

Nagrajena embalaža: Steklenica Absolute Originality, podjetje Ardagh Group (Švedska) 11. kategorija : najboljša od vseh

Zmagovalec te kategorije je embalaža, ki je prejela najvišje povprečje ocen v tekmovanju in je zato postala najboljša embalaža, ki se je prijavila na nagrade za luksuzno embala- žo. V to kategorijo se predhodno ni mogoče prijaviti.

Nagrajena embalaža: Škatla za Aloha Gelato sladoled, podjetje Pringraf (Italija) 

Zmagovalci dobijo ekskluzivno pravico do uporabe logotipa Luksuzne embalaže na svojih nagrajenih izdelkih.

1

5

3

8

2

7 6,

11 4

9 10

P o lo ža j P a n o g e

oktober 2014

Jo ži ca s te gn e

foto: Boštjan Čadej

Emb ALA žA 10 93

iz tradicije v prihodnost. s tem sloganom letos vabijo papirničarji na tradicionalno blejsko srečanje papirne in papirno predelovalne panoge v sloveniji. dan papirništva je predvsem priložnost za pogled na sedanji ekonomski položaj papirne industrije, mednarodni simpozij pa za predstavitev razvojnih in raziskovalnih rezultatov. najbrž bo posebej pritegnila ocena ekonomskih trendov v panogi in položaj papirničarjev. Jožica stegne, članica uprave Vipapa, sicer pa predsednica upravnega odbora združenja papirne in papirno predelovalne industrije, ugotavlja, da je panoga v sloveniji v primeru z evropo v boljši kondiciji. raste.

Vendar pa sogovornica kljub vsemu ni preveč optimistična.

Boji se novih obremenitev pri energentih.

jože volfand

poLožAJ pAnoGe

Papirničarji boljši kot evropa, slabi obeti zaradi energentov

lanske napovedi ekonomskega položaja papir- no-predelovalne industrije so opozarjale, da se bodo razmere na trgu še zaostrile. kako se to pozna v letošnji bilanci glede na objavljene podatke, da gospodarstvo polagoma okreva in da je papirna panoga pretežni izvoznik?

Ekonomski položaj papirne in papirno prede- lovalne industrije kaže letos, gledano v celoti, pozitivne trende, saj je celotna panoga zabe- ležila rast 1,3 % glede na indeks industrijske proizvodnje. Proizvodnja papirja v osmih mesecih tega leta prav tako beleži rast kar za 7,11 %. Res je k temu prispevala tudi oživitev proizvodnje papirja v Papirnici Radeče, vendar je prišlo do večjega obsega proizvodnje tudi v ostalih papirnicah, skupno za 3,9 %. V Evropi je slabše. Obseg proizvodnje papirja in kartona je zabeležil rast le 0,1 %. Nadaljuje se torej trend iz predhodnih let, in sicer padec proizvodnje grafičnih papirjev -2,8 %, medtem ko emba- lažni papirji in karton še naprej beležijo rast +1,7  %. Proizvodnja higienskih papirjev je ostala na enaki ravni kot lansko leto.

zakaj je Slovenija boljša?

Eden od vzrokov za precejšnje odstopanje, kar se tiče rasti proizvodnje v Sloveniji in v evrop- skem merilu, je struktura proizvodnje papirja.

Pri nas ima glede na strukturo proizvodnje papirja večji delež proizvodnja embalažnih in higienskih papirjev, za katere je povpraše- vanje v pozitivnem trendu. Manjši delež ima proizvodnja grafičnih papirjev. Sem sodi tudi časopisni papir, ki je v Evropi zabeležil največji padec obsega proizvodnje, -6,2 %. Kljub vsemu menim, da moramo biti previdni pri preveč op- timističnih napovedih, še posebej pri izvozno usmerjenih panogah.

papirnice se preusmerjajo v specializirane programe in proizvode. kje se povpraševanje povečuje in za katera izdelke je manj zanima- nja? ali so nastopili boljši časi predvsem za embalažerje?

Embalažna industrija je že nekaj let v vzponu.

Kot sem že omenila, je največji padec na podro- čju časopisnih in premaznih papirjev. Seveda se proizvajalci preusmerjamo na druge vrste papirjev, to je emblažnih, ovojnih, ter v speci- alne vrste papirjev. Njihova uporabnost je širša.

papirničarji kot močan energetski porabnik so za slabšo konkurenčnost krivili predrage energente. v zadnjem letu so cene energentov v Sloveniji nižje. kaj to pomeni za panogo?

Cene energentov na trgu so res nižje gleda na predhodna leta. Vendar so v Sloveniji energenti močno obremenjeni z raznimi taksami in pri- spevki. Ti v strukturi cene predstavljajo kar 38

%, kar pomeni, da njihov dvig izniči padce cen energentov na trgu. To je še posebej problema- tično, ker konkurenčna podjetja v tujini, vsaj v naši panogi, plačujejo bistveno nižje prispevke na energente kot mi v Sloveniji. Naj naštejem nekaj prispevkov in dajatev, ki so se bistveno povišala v zadnjih dveh letih. To nas najbolj skrbi, saj kaže, da bodo bistveno višja v letu 2015, v primeru če ne bodo na ustreznih mini- strstvih, mislim na MOP in na MZI, pripravili ustreznih dokumentov oziroma shem državnih pomoči, vanje vključili energetsko intenzivna podjetja ter še posebej ETS zavezancev.

na katera podjetja mislite?

To so podjetja, ki so vključena v shemo trgova- nja z emisijskimi kuponi, zato so že dodatno obremenjena s stroškom za nakup emisijskih kuponov. Trenutno že tako visokim dajatvam na energente grozijo slovenski papirni indu- striji še nove. To so CO2 dajatve, ki za podjetja lahko pomenijo milijonske zneske na letnem nivoju ter prispevek za učinkovito rabo ener- gije. Poleg navedenih smo v zadnjih mesecih doživeli bistveno povišanje prispevka za obno- vljive vire energije tako za električno energijo, kot za trda goriva, plin in ostale energente, po novem letu pa so predvidene nove spremembe.

Prispevek OVE se je že v lanskem letu povišal za 150 %. Naj omenim še trošarino za električno energijo. Naši konkurenti na tujem so v večini primerov na tak ali drugačen način trošarine oproščeni. In še zadnji pravilnik na področju plinskega omrežja, ki bo omejeval do sedaj pro- sto prodajo ali nakupe na sekundarnem trgu plina ter ponovno uvedel monopol. Za konec naj še omenim, da izračun vseh obremenitev na ceno energentov v obdobju od 2010-2014 kaže grozljivo številko, to je 57 %. Glede na to, da strošek energije v podjetjih predstavlja od

oktober 2014

11 93 Emb ALA žA

17 %- 20 %, je jasno, da omenjene obremenitve že sedaj bistveno poslabšujejo konkurenčni položaj slovenskih papirnic.

na vsakoletnem srečanju papirničarjev opozarjate na neprijazno poslovno okolje v Sloveniji in na pogoje poslovanja, ki slabšajo položaj panoge. kaj pričakujete od ekonomske politike?

Najbolj pereče teme sem že omenila. Kot smo že večkrat poudarili, pričakujemo od vseh oblikovalcev ekonomske politike v Sloveniji, da zagotovi papirničarjem primerljivo konkurenč- ne pogoje poslovanja ter začne uresničevati za- vezo, da bo konec novih in novih obremenitev davkov in prispevkov predvsem na področju energentov. Poleg navedenega želimo, da se ob uvajanju elektronskega poslovanja, e-računi, e- -banka, ne diskriminira papirne koresponden- ce. Omogoči se naj njena uporaba enakovredno, brez dodatnih stroškov.

podjetje količevo karton je med prvaki pri doseženi dodani vrednosti in rezultatih v ra- zvoju. tudi zaradi naložbe v novo tehnologijo.

katere večje naložbe lahko izboljšajo poslovno učinkovitost, saj nove tehnologije in speci- alizacija lahko zagotovijo trdno prihodnost papirne industrije. kaj bo prinesla naložba v papirnico vevče in kako se bo rešila papirnica goričane?

Trendi v tehnološkem razvoju gredo v smer manjših papirnih strojev, ki zagotavljajo večjo fleksibilnost ob hkratni večji energetski učinkovitosti proizvodnje. Seveda morajo in- vesticije hkrati povečevati učinkovitost pro- izvodnje, če hočemo zagotavljati ekonomsko upravičenost investicij. Seveda so investicije v tehnologijo odvisne predvsem od vrste papir- ja, ki se proizvaja. Povpraševanje po kartonu raste, zato so investicije v še bolj učinkovito proizvodnjo ekonomsko upravičene in dajejo visoke donose. Prepričana sem, da prav tako investicija v Vevčah v premazni agregat za 5.

papirni stroj izboljšuje kakovost in povečuje kapaciteto specialnih vrst papirjev za etikete in gibko embalažo. Glede papirnice Goričane nimam podatkov.

v program blejskega srečanja ste uvrstili tudi temo o okoljski in energetski politiki eu kot izzivu pri razvoju papirne industrije. ali morda imate podatke, kako je z energetsko učinkovi- tostjo v panogi, s preusmeritvijo na obnovljive vire energije in z manjšo porabo vode? kaj bi pokazalo trajnostno poročilo papirne panoge?

Trajnostno poročilo papirne panoge v Sloveniji je v izdelavi pri Inštitutu za celulozo in papir.

Končnih podatkov še nimamo. Dejstvo je, da je eden izmed pomembnejših ciljev v podjetjih povečevanje energetske učinkovitosti proizvo- dnega procesa. Za podjetje Vipap Videm Krško, kjer delam, lahko rečem, da smo povečali energetsko učinkovitost v procesu proizvodnje

energentov za 20 %, na nivoju podjetja pa za 2 %. Poleg navedenega papirnice vlagamo v zmanjševanje porabe vode z zapiranjem kro- gotokov voda. S tem bistveno pripomoremo k racionalni rabi in kvaliteti voda. Papirnice so zaradi uporabe odpadnega papirja kot svoje surovine tudi veliki reciklerji, seveda odvisno od tipa papirnice oziroma od njihovega konč- nega izdelka. V Sloveniji odpadni papir kot su- rovinsko bazo v največjem obsegu uporabljata Vipap ter Količevo Karton, drugi le v manjšem obsegu ali celo nič. Naši izdelki – papir in drugi izdelki iz papirja pa so sploh zgled trajnosti.

So iz dreves, ki so v času rasti tudi ponor CO2, in obnovljivih surovin, kar je odpadni papir.

Izdelke papirne industrije je mogoče recikli- rati. V EU se reciklira že 71,7 % vsega papirja;

v Sloveniji 58 %. Ti izdelki so proizvedeni v procesih, kjer se zapirajo snovni in energetski krogotoki in se znižuje vpliv na okolje.

za panogo je spodbudna oživitev proizvodnje v radeški papirnici. koliko bo vplivala na re- zultate panoge?

Ponoven zagon proizvodnje v papirnici Radeče pozdravljamo. Upamo, da se bo proizvodnji off- set papirjev čimprej pridružila še proizvodnja specialnih vrst papirjev, banknotnih.

raziskovalno delo, inovacije in tehnološka razvojna politika lahko največ prispevata k zmanjšanju energetske in delovne intenziv- nosti panoge ter povečanju njene konkurenč- nosti. ali panoga vse bolj spoznava vrednost sodelovanja z inštitutom za celulozo in papir?

Papirna in papirno predelovalna industrija je že davno spoznala, da je obstoj Inštituta za ce- lulozo in papir pomemben z vidika ohranjanja povezav industrije in znanstveno raziskovalne inštitucije. Poteka nekaj skupnih razvojnih projektov industrije in Inštituta: KoCPI – ra- zvoj kadrov ter EcoPaper Loop – projekt zbira- nja in oblikovanja izdelkov, v okviru katerih je ICP organiziral obsežen program ob sejemskih dogodkih. Tudi ta dejavnost inštituta je vse bolj pomembna za industrijo, saj omogoča neposre- den stik med uporabniki, kupci ter proizvajalci papirja. Seveda je temeljno poslanstvo ICP še vedno razvojno raziskovalna dejavnost v po- vezavi s konkretnimi razvojnimi projekti, pri katerih so nosilci podjetja v papirni in papirno predelovalni industriji.

katere pozitivne dogodke bi izpostavili v poslovanju papirne panoge v tem letu in na katere vidike njenega razvoja boste opozorili v uvodni besedi na blejskem srečanju?

Kar nekaj pomembnih dogodkov je zaznamova- lo dejavnost papirnic in papirno predelovalno industrijo. V okviru projekta KoCPI je bilo or- ganizirano izobraževanje kadrov, pripravlja pa se projekt permanentnega izobraževanja kadra v proizvodnji. Na sejmu INPAK, ki je potekal v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega

sejma AGRA, se je predstavilo kar 15 podjetij, proizvajalcev papirne embalaže in izdelkov iz papirja, ter tudi ostale papirnice, ki imajo interes razvoja na tem področju. Ponovnega zagona proizvodnje v papirnici Radeče zagoto- vo ne moremo spregledati. Rezultati investicij in organizacijski procesi kažejo na izboljšanje poslovnih rezultatov v posameznih papirni- cah. To vpliva tudi na boljšo klimo do vseh podjetij v papirni dejavnosti. Ne nazadnje je tudi manager leta Branko Rožič, predsednik uprave Količevo Karton iz največje papirnice po obsegu poslovanja v Sloveniji. Pomemben dogodek za vse papirničarje in predstavnike papirno predelovalne industrije je tudi naše blejsko srečanje. Že naslov pove, da bomo za- zrti v prihodnost, saj nam bo CEPI – evropsko združenje papirničarjev predstavilo prebojne tehnologije papirnic v prihodnosti, rezultat njihovega projekta The Two Team Project. V ospredju bo seveda tudi energetika in priho- dnost energetsko intenzivnih podjetij, izkušnje naših kupcev, nove tehnološke rešitve pri proi- zvodnji in predelavi papirja itd. Poleg vsebinske vrednosti pa je dogodek predvsem mesto sreče- vanja vseh »prijateljev papirništva«.

v zadnjem času je v Sloveniji veliko razprav o tem, da je les razvojna priložnost. ali je v načrte o povezovanju gozdarstva, predelave in energetske izrabe lesa vključena tudi papirna industrija?

Papirna industrija se načeloma povezuje na področju lesa tudi z ostalimi podjetji, ki vidijo interes v bolj ekonomični izrabi lesa. Res pa je, da je les kot surovina trenutno pomemben za dve papirnici, ki imata skupaj potrebe za cca 200.000 m³ lesa.

kateri trendi na globalnem trgu lahko najbolj vplivajo na rast slovenske papirne industrije?

Na rast slovenske papirne industrije vplivajo med drugim trendi na področju razvoja speci- alnih vrst papirjev, meta papirji in ostale vrste papirjev. Njihova uporabnost je širša in so po- memben del ostalih gospodarskih dejavnosti na področju industrije in storitev. 

Promocija

Ur edb a C LP

oktober 2014

Emb ALA žA 12 93

maja 2015 bo začela veljati nova CLp uredba za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih kemikalij.

Usklajena je z globalno poenotenim sistemom razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij, t. i. GHs.

mnoga podjetja se srečujejo s spremembami označevanja nevarnih kemikalij na njihovih izdelkih. izziv predstavljajo predvsem manjše embalažne površine. kakšne spremembe uredba prinaša, kakšne so možne rešitve označevanja in kako čim bolj optimalno in v skladu z zakonodajo izdelke z nevarnimi kemikalijami skladiščiti, je bilo predstavljeno na strokovnem seminarju Zelene slovenije z naslovom označevanje in skladiščenje nevarnih kemikalij – kako po novem?

urška košenina, tanja Pangerl

UredBA CLp

Po novem spremembe pri

označevanju nevarnih kemikalij

Uporabniki ne beremo etiket

K

ljub temu, da etikete potrošnikom in dru- gim uporabnikom izdelkov dajejo pomemb- ne informacije o izdelku in njegovih lastnosti, je raziskava o branju navodil na etiketah izdelkov, ki so jo v okviru Službe za pomoč uporabnikom opravili na Nizozemskem, pokazala, da potro- šniki zelo slabo beremo etikete. 6.000 embalaž nevarnih kemikalij so namreč opremili z etike- tami z napisom: »Če preberete ta stavek, pokli- čite to in to številko in prejeli boste nagrado v vrednosti 1.000 evrov.« Izdelke so distribuirali na različne konce Evropske unije. Prvi uporab- nik je poklical šele po treh tednih, kar govori o tem, kako vestno prebiramo etikete na emba- laži. Še posebej je branje etiket pomembno, ko gre za označevanje nevarnih kemikalij.

nova CLp uredba v veljavo maja 2015

P

ravilnik o razvrščanju in pakiranju ter označevanju nevarnih snovi in Pravilnik o razvrščanju nevarnih pripravkov bo kmalu nadomestila nova CLP uredba za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih kemikalij.

Uredba CLP bo začela veljati maja 2015. Kot je povedala mag. Tatjana Humar-Jurič iz Urada RS za kemikalije, bo moralo podjetje vse nevarne kemikalije, ki bodo dobavljene, kupljene, dane na trg, označiti v skladu s sve- tovnim GHS sistemom, ki ga določa uredba CLP. Uredba je dostopna na spletnih straneh Urada RS za kemikalije in na spletnih straneh ECHA (Evropska agencija za kemikalije), kjer je čistopis dostopen tudi v slovenskem jeziku.

Zavezanci za uredbo CLp

m

ag. Tatjana Humar-Jurič je opozorila, da imamo v Sloveniji največ tistih zavezan- cev, ki so nadaljnji uporabniki in dobavitelji ter nekaj proizvajalcev. Največ težav se pojavlja pri nadaljnjih uporabnikih, zlasti pri tistih, ki sploh ne vedo, da so zavezanci. Na Uradu RS za kemikalije si zato prizadevajo, da bi ta podjetja o problematiki informirali. Za označevanje ne- varnih kemikalij so odgovorni tisti, ki izdelek dajejo v promet.

Uredba CLp ne pokriva vsega

N

a podlagi CLP uredbe se je letos spremenila tudi Uredba o odpadkih, kjer klasifikacija nevarnih odpadkov temelji na CLP uredbi.

Uredba CLP ne pokriva živil, odpadkov, krmil, prevoza nevarnih kemikalij in nanodelcev.

Problem nanodelcev je namreč ta, da je ugotav- ljanje njihovih nevarnih lastnosti precej težav- no, ker ima neka zmes v nano obliki popolnoma drugačne lastnosti kot v normalni obliki.

optimalno

etiketiranje izdelkov

Z

a učinkovit sistem označevanja nevarnih kemikalij in njihovo ustrezno skladiščenje sta pomembna tudi dober označevalni sistem, ki izdelovalcem etiket omogoči čim bolj avto- matiziran in natančen proces, skladiščnikom pa čim lažje sledenje izdelkov in zalog materi- ala. Ena od rešitev označevanja je programska oprema NiceLabel. Kot je povedala Saša Rudež iz podjetja Euro Plus d.o.o., je programska oprema uporabna za vse branže, saj se lahko prilagaja njihovim specifičnim zahtevam, tudi kemijske industrije. Podjetja se s težavami srečujejo predvsem pri manjših embalažnih površinah, kjer je potrebno veliko zakonsko

oktober 2014

mag. Tatjana Humar-Juričmag. semira Hajrlahović mehić

saša rudež Aleš Habič

foto: Boštjan Čadejfoto: Boštjan Čadejfoto: Boštjan Čadejfoto: Boštjan Čadej

13 93 Emb ALA žA

določenih podatkov in druge podatke razločno prikazati na manjši površini. Sistem NiceLabel je zastavljen tako, da sledi GHS smernicam, rešitev za manjše površine pa je lahko ta, da se tekst zlije okoli piktogramov. S tem se doseže optimalni izkoristek prostora. Gre za avtomatsko plasiranje podatkov na etikete, ki so predhodno shranjeni v bazah podatkov v sistemu. Avtomatsko se glede na velikosti etikete prilagodi tudi velikost pisave.

Bistvene spremembe

Staro Novo

Direktivi: 67/548/

EEC & 1999/45/EC

CLP Uredba (1272/2008/EC)

Priloga I Priloga VI

Pripravki Zmesi

Simbol Piktogram

Identifikacija nevar- nosti : Strupeno T, Dražilno Xi …

Opozorilni besedi:

Pozor ali Nevarno Standardna opozo-

rila: R stavki Stavki o nevarnosti:

H Standardna obvesti-

la: S stavki Previdnostni stavki:

P

Vir: mag. Tatjana Humar-Jurič, prezentacija Označevanje nevarnih

kemikalij (oktober 2014).

skladiščenje

nevarnih kemikalij

E

no od področij ravnanja z nevarnimi ke- mikalijami je tudi primerno skladiščenje oziroma skladiščenje izdelkov, ki vsebujejo nevarne kemikalije. Del tega področja pokriva Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukre- pih za skladiščenje nevarnih kemikalij (Ur.l.

RS, št. 75/09), ki ga je predstavila mag. Semira Hajrlahović Mehić, inšpektorica na Uradu RS za kemikalije. Pravilnik je zasnovan na zakonu o kemikalijah in določa zahteve, ukrepe in izje- me za skladiščenje nevarnih kemikalij. Ne velja za proizvodnjo, pretakališča in laboratorije. Z izjemo, da se npr. v laboratoriju v omari ali pro- storu shranjujejo kemikalije v večji embalažni enoti, se ta del pojmuje kot skladišče. Pravilnik se uporablja tudi za skladiščenje biocidnih proizvodov (tudi nenevarnih), strateškega blaga posebnega pomena (npr. kemikalije, ki se uporabljajo za namene kemijskega orožja), predhodnih sestavin za prepovedane droge, kolikor to ni urejeno s posebnimi predpisi, ki urejajo ta področja, in mineralnih gnojil, ki niso v končni obliki. Če se kemikalije nahajajo oziroma skladiščijo poleg drugega blaga, so predmet preverjanja inšpekcije.

D

oločbe tega pravilnika se ne uporabljajo za: skladiščenje kemikalij v nepremičnih

skladiščnih posodah, skladiščenje kemikalij v razsutem stanju, razen mineralnih gnojil iz amonijevega nitrata in začasno vmesno skla- diščenje nevarnega blaga zaradi spremembe vrste prevoza ali prevoznega sredstva (preto- varjanje). Pravilnik ne velja za veliko končnih izdelkov, med drugim tudi ne za fitofarmacevt- ska sredstva (FFS), za skladiščenje kozmetičnih proizvodov, radioaktivnih snovi, streliv in eksplozivov.

razvrščanje v skladiščne razrede

V

Pravilniku so opredeljeni tudi razredi skla- diščenja. Na podlagi določenih lastnosti se posamezno kemikalijo uvrsti v določen razred skladiščenja. To daje tudi informacijo o tem, katere od snovi se lahko skladiščijo skupaj, ka- tere ne. Za razvrščanje v razrede je pomembno poznavanje nevarne lastnosti kemikalije. V do- ločen skladiščni razred se jo umesti ne glede na velikost embalažne enote. Možno je, da se na podlagi lastnosti eno kemikalijo lahko uvrsti v več skladiščnih razredov. V tem primeru se kemikalijo uvrsti v razred, ki je varnejši. To je tisti, ki sledi protipožarni in protieksplozijski zaščiti. Mag. Semira Hajrlahović Mehič je opo- zorila, da je potrebna pozornost pri razvršča- nju v skladiščne razrede pri kislini in bazi, ne glede na to, da tabela za skupno skladiščenje iz priloge v pravilniku kaže na kompatibilnost, saj kisline in baze nikoli ne smemo mešati skupaj.

Zato je pri razvrščanju potrebno slediti tudi specifikam skladiščenja posamezne kemikalije.

informacijska podpora

skladiščnemu poslovanju

Z

a vsako skladišče se danes že predvideva ustrezna informacijska podpora. Trenutno je zelo razširjena rešitev sistem za vodenje skladiščnega poslovanja (WMS - Warehouse Management System). Kot je povedal Aleš Habič iz podjetja Špica International d.o.o., se trendi skladiščenja spreminjajo. Za sledenje je dobro imeti sistem, ki omogoča fleksibilnost skladiščenja. Kot je povedal, danes kupci veči- noma nočejo več velikih zalog, ampak dostavo blaga večkrat v manjših količinah. Pomembni elementi skladiščenja so obvladovanje zalog, pravočasne in natančne storitve za kupce, sledljivost, soočanje z občasnimi sezonskimi vplivi zalog v skladišču, širjenje diapazona izdelkov in njihovo umeščanje v skladiščne prostore idr. Sistem WMS omogoča natančen pregled nad stanjem zalog v skladišču, opti- mizacijo poti pri iskanju izdelkov v skladišču, možnost opravljanja več naročil hkrati, hitrejši

proces identifikacije izdelkov, lažje izvajanje inventure, višjo stopnjo zanesljivosti komisio- niranja blaga idr. Omogoča tudi kaotični način skladiščenja, kar pomeni, da sistem za vsak izdelek beleži, kam je šel v nekem trenutku, zato niso potrebne fiksne lokacije.

Tehnologije

skladiščnega sistema

K

ot je povedal Aleš Habič, je najbolj razšir- jena tehnologija v skladiščnem poslovanju še vedno črtna koda. Poznamo tudi 2D kodo, ki se uporablja predvsem na nivoju izdelkov.

Uporabljena je predvsem v farmaciji, kjer je na škatlicah zdravil poleg črtne kode tudi 2D koda, ki omogoča na zelo majhen prostor za- pisati veliko podatkov. Gre še vedno za kodo, ki jo lahko natisnemo. Uporablja se tudi RFID (radiofrekvenčna identifikacija), ki omogoča odčitavanje na daljše razdalje. Ideja je, da bi se RFID razširila na širšo uporabnost, tako kot črtna koda, vendar se trenutno v logistiki upo- rablja predvsem za sledenje transportnih enot znotraj nekega zaprtega kroga. Tehnologija, ki je v zadnjem času zelo aktualna, je glasovno komi- sioniranje. To pomeni, da uporabnik s sistemom komunicira preko glasu, kjer ga sistem z gla- som vodi od lokacije do lokacije. To je koristno predvsem zato, ker ima delavec takrat proste roke, proste oči (pozornost ne uhaja drugam) in omogoča hitrejši in bolj natančen delovni proces. Glasovno komisioniranje je uporabno predvsem pri zamrzovalnicah, hladilnicah. 

oktober 2014

93 14 OKOLJE

sistem ravnanja z okoljem iso 14001

V naslednjem letu bo izšla nova izdaja stan- darda ISO 14001, po katerem je danes certi- ficiranih več kot 250.000 organizacij po vsem svetu. Eden glavnih namenov prenove je, da organizacije ponovno razmislijo o pomenu sistema ravnanja z okoljem in ga integrirajo v svoje poslovanje. Za zagotovitev uspešnosti sistema so v standardu dodane nove zahteve, ki se nanašajo na zavezanost vodstva. Nova različica standarda daje še večji pomen pro- aktivnemu pristopu in lastnim iniciativam organizacije za varovanje okolja. Standard ne daje več toliko poudarka na nenehne izboljšave poslovanja, ampak na izboljšave okoljske učin- kovitosti. V skladu z zavezami organizacijske politike naj bi organizacija postopno zmanjše- vala emisije in druge izpuste ter količino svojih odpadkov. V novi različici je dodana zahteva po razvoju strategije notranjega in zunanjega komuniciranja. Zahteva opredeljuje kakovost sporočenih informacij in mehanizme za spre- jemanje predlogov izboljšav v okviru sistema ravnanja z okoljem. Več informacij na www.

bureauveritas.si.

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

ekološka solarna sveča Vestina solar

Sodobno oblikovana ekološka solarna sveča Vestina Solar je izdelana iz okolju prijaznih ma- terialov. Ohišje je stekleno, kar svečo dodatno obteži. Na vrhu je velika solarna površina, ki omogoča zadosten sprejem sončnih žarkov za nemoteno gorenje tudi v slabšem vremenu.

Izjemno kakovost in zadovoljstvo z izdelkom potrjujejo tudi kupci, saj je Vestina Solar posta- la pravi prodajni hit doma in v tujini.

EMMA d.o.o.

www.emma-group.eu

katalizator in proces za pretvorbo bioplina v sintezni plin

Bioplin je zmes metana in ogljikovega dioksi- da, ki jo pri razgradnji organske snovi v okolju brez kisika proizvajajo mikroorganizmi. Proces poleg reševanja problematike odlaganja bio- razgradljivih odpadkov omogoča pridobivanje čistega energetskega vira. Pred izkoriščanjem bioplina s sodobnimi postopki (kogeneracija, pogon vozil, oddaja v plinsko omrežje) je iz pri- dobljene plinske zmesi potrebno odstraniti CO2

in druge primesi. V Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani smo razvili napredni in cenovno dostopni katalizator ter proces za pretvorbo bioplina v sintezni plin (mešanica H2 in CO), ki je uporaben bodisi kot kvaliteten energent bodisi kot surovina za visokotonažno proizvo- dnjo alternativnih goriv in drugih kemikalij z visoko dodano vrednostjo. Pridobljeni sintezni plin ima 20–30 % večjo energijsko vrednost kot vhodni bioplin in odpravlja potrebo po predstopnji čiščenja CO2. Informacije o izumu (pat. pend. EP14468002.2) so na voljo na http://skrci.me/reforming in v patentni pisarni Kemijskega inštituta (Urša Jerše, 01 4760 226, ursa.jerse@ki.si).

Sodelujoči v projektu: Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Petar Djinović, Albin Pintar, Boštjan Erjavec

Kemijski inštitut Ljubljana www.ki.si

obnovljena embalaža za skladiščenje manj zahtevnih snovi

ali odpadkov

Pri ravnanju z odpadki se iz leta v leto poveču- jejo zahteve po njihovem doslednem ločevanju, sortiranju in označevanju. Imetniki odpadkov se srečujejo s problemom ustrezne embalaže za zbiranje, saj se odpadki pogosto zbirajo v improvizirane posode, zabojnike, kar z vidi- ka pravilnega skladiščenja in transporta ni ustrezno. Za zbiranje materiala ali odpadkov v ustrezni embalaži ponujamo ugodno in okolju prijazno rešitev – različno embalažo za skla- diščenje surovin ali zbiranje odpadkov. Gre za obnovo in ponovno uporabo 200 l kovinskih sodov na čep ali pokrov. Sodi so očiščeni in na novo prebarvani ter primerni za skladiščenje

Novice Zelenega

omrežja

med člani Zelenega omrežja:

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Fotografije: arhiv članov

Zeleno omreŽje

oktober 2014

OKOLJE 15 93

različnega materiala. Na zalogi imamo kovin- ske 200 l sode na čep, primerne za skladiščenje tekočin, ter kovinske 200 l sode s pokrovom na objemko, ki so bolj primerni za skladiščenje trdih ali sipkih materialov. Glede na material, ki se polni v sode, je možno dobiti sod z UN ali brez UN kode. Imamo tudi plastične 160 l sode s čepom na vrhu soda. Za ponovno uporabo so obnovljeni tudi 1.000 l IBC-ji, ki so lahko opre- mljeni z oznakami UN. Embalaža je idealna za skladiščenje odpadnih materialov pred oddajo na uničenje. IBC-ji se lahko nahajajo na leseni ali plastični paleti. Primerni so za shranjevanje deževnice in njeno uporabo za zalivanje vrtov.

Kemis d.o.o.

www.kemis.si

povečanje energetske učinkovitosti v

Luki koper

Pristanišče je z vsemi dejavnostmi, ki v njem potekajo, velik porabnik energije. V Luki Koper, delniški družbi, ki upravlja s koprskim pristaniščem, smo v sodelovanju z raziskoval- nimi inštituti, predvsem pa skozi evropske projekte ugotovili, da je potrebno področje energetike obravnavati posebej in ne le v okviru obstoječega sistema varovanja okolja.

Sprejetje energetske politike je postala podlaga za aktivnejše delo pri izboljševanju energet- ske učinkovitosti. Podjetje trenutno sodeluje v projektu Greenberth (program MED), ki je deležen financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in ima za cilj povečati ener- getsko učinkovitost v sredozemskih pristani- ščih. Ob preučevanju potencialov alternativnih energentov, kot je na primer lesna biomasa,

s katero razpolagamo v pristanišču, se Luka Koper posveča hladilnicam za hitro pokvarlji- vo blago, saj ocenjujemo, da obstajajo na tem segmentu priložnosti za prihranke, predvsem z vgradnjo frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk.

Luka Koper, d.d.

www.luka-kp.si

prihodnost je v elektronskem poslovanju

S sistematičnim pristopom načrtnega, oko- lju prijaznejšega poslovanja v Mariborskem vodovodu po najboljših močeh sledimo defi- niciji trajnostnega razvoja, ki ga je norveška političarka Gro Harlem Brundtland slikovito opisala: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.« Stare načine poslovanja počasi, a vztrajno nadomeščamo z novimi pristopi, ki v razvojne procese vključujejo okoljska vpraša- nja. Z ekološko ozaveščenostjo v podjetju skrbi- mo predvsem za preprečevanje novih, za okolje obremenjujočih pojavov. Velik korak k temu prispeva umikanje t.i. papirnega poslovanja z uvajanjem elektronskega poslovanja, ki poleg prijaznosti do narave dosega tudi udobnejše poslovanje za uporabnike ter učinkovitejše poslovanje za podjetja in poslovne partnerje.

Svoje poslanstvo vsako leto nadgradimo s či- stilno akcijo na območju Vrbanskega platoja, našega največjega črpališča pitne vode, in z dnevom odprtih vrat, ko širšo javnost povabi- mo na ogled omenjenega črpališča. Ob tem jih spomnimo, kako pomembno je varčevanje in smotrno ravnanje s pitno vodo. Za svoj trud in prizadevanja smo bili nagrajeni s certifikatom za poslovno odličnost, certifikatom Družini prijazno podjetje, smo prejemniki nagrade Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in nagrade HORUS ter priznanja Zlata vrtnica za urejeno okolico podjetja in ostalih naših objektov.

Mariborski vodovod, d.d.

www.mb-vodovod.si

Zrečani bogatejši za urejen zbirni center za odpadke

Podjetje Saubermacher Slovenija in Občina Zreče sta v mesecu septembru 2014 slavnostno odprla povsem urejen in posodobljen zbirni center, ki se nahaja v nekdanjem kamnolomu

»Trunkl«, kjer je center deloval že zadnja leta.

Občanke in občani Občine Zreče so tako dobili nov, sodobno urejen zbirni center. Zreški župan mag. Boris Podvršnik je dejal, da je bil takšen center dolgoletna želja in potreba zreške obči- ne. V preteklosti so Zrečani skupaj s konjiško in vitanjsko občino vlagali predvsem v Center za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah.

Zdaj pa je po besedah župana napočil čas, da si tudi sami uredijo to področje, torej zbira- nja, odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov.

Naložbo, vredno približno 30 tisoč evrov, sta vsak po približno polovico prispevala Občina Zreče in podjetje Saubermacher Slovenija, ki je tudi koncesionar na področju ravnanja z odpadki v Zrečah. Druga faza ureditve centra bo počakala do naslednjega leta, ko bosta ure- jena asfaltiranje podlage in odvodnjavanje. Da so Zrečani na pravi poti, saj odpadke vse bolj ločujejo, meni tudi Rudolf Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija. Po njegovih besedah je količino odpadkov možno zmanjše- vati že tako, da preprečujemo njihov nastanek, kolikor se to da.

Saubermacher Slovenija, d.o.o.

www.saubermacher.si

projekti z

ekoremediacijskimi ukrepi

Neverjetno vodnato letošnje leto je izpostavilo problem, ki se je akumuliral vrsto let: poveča- nje urbanih in kultiviranih površin ter gradnja ukrepov za odvajanje vode v reke so povečali hitrost odtekanja in količino vode, ki se steka iz površin v reke. Posledica je pojav imenovan hipen odtok. Slovenska zakonodaja določa ukrepe, ki bi se morali izvajati pri urejanju okolja. Vendar pri izvedenih ureditvah ugo- tavljamo, da zaradi različnih razlogov rešitve niso skladne z zakonodajnimi usmeritvami.

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje