shem vse več, vrzeli nič manj

She me i n o dp ad n a em b a la ža

junij 2013 foto: www.shutterstock.com

78/79

40 OKOLJE

nič ne kaže, da bo kmalu prišlo do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo, čeprav je bila, na primer, že lani obljubljena ureditev tehnične uredbe, vendar direktoratu za okolje na Mko ni uspelo zadeti gola. Tudi uredba o ravnanju z odpadno embalažo še ni na situ, tako da Mko že na normativni ravni čaka nekaj neodložljivih opravil. kajti sheme in komunalna podjetja, ki se sedaj organizirajo v družbo EMBakoM, čutijo netransparentnost trga, nedorečenost zakonodaje, odsotnost Ministrstva za kmetijstvo in okolje kot regulatorja, pa tudi prešibko odločnost inšpekcijskih služb.

jože volfand

SHEME in odPadna EMBaLaža

N

a slabosti sistema je opozoril celjski okolj- ski simpozij, ki ga je organizirala Fit media v okviru Zelene Slovenije in z vsebinskim sode- lovanjem MKO. Nič novega ni, da neprevzeta embalaža ostaja pri IJS, da grozi možnost finančnega zloma sistema, saj se Slopak že nekaj časa komaj rešuje iz težav, na MKO le- tijo očitki, da daje okoljevarstvena dovoljenja novim shemam brez jasnih meril, predvsem pa je ves čas v zraku, kako bo dokončno urejeno prevzemanje komunalne odpadne embalaže.

Vendar bi bilo enostransko kazanje s prstom zgolj na MKO krivično. Večja odgovornost zavezancev in shem z njihovimi lastniki vred, zlasti pa večja pripravljenost vseh akterjev v verigi, da si približajo interese, ki ne bodo zgolj kratkoročni, lahko da realni temelj za postopno odpravo vrzeli, ki zijajo v sistemu. A tudi MKO ne more več čakati.

K

ako naj se na trgu na novo pozicionirajo sheme? Kristijan Mlinar iz Dinosa meni, da bi morale sheme izhajati iz dejanskih kalkulacij in ne na pričakovanih prihodkih iz naslova pro- daje embalaže. Slovenski trg, pravi, ne bo več prenesel tako nizkih embalažnin. Vse sheme pa bi morale dati državi bančne garancije.

V

sliki neubranega sistema ravnanja z od- padno embalažo išče svoje mesto tudi Slopak, po stažu in tržnem deležu prva shema v Sloveniji. Revizijska poročila, ki bi jih morali

skrbno preučiti predvsem lastniki, naj pred- vsem dajo transparentne odgovore, zakaj se je znašel Slopak v položaju, ki se je zdel zanj v določenem trenutku celo brezizhoden. In kaj morajo potem storiti lastniki in zavezanci, da bo Slopak v sistemu ravnanja z odpadno embalažo kreativno, pošteno in okoljsko od- govorno opravil naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen.

N

a trgu je vse več shem, nedavno je dobila OVD RECIKEL, vrzeli v sistemu pa prav tako. Anketa o tem, katere ukrepe zahteva trg odpadne embalaže v Sloveniji, je zgovorna.

Sistem ravnanja z oE je na

prelomnici – in Mko?

mateja mikec, interseroh:

S

istem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji je na prelomnici: ali se bo začela odvijati spirala dezintegracije ali pa se bo sis- tem le konsolidiral in postal trajno vzdržen.

Scenarij dezintegracije je verjeten, če bo v tem in prihodnjem letu ravnanje z odpadno

shem vse več,

vrzeli nič manj

junij 2013

foto: Boštjan Čadej

Ma tej a M ik ec

foto: Rok Tržan

Ju re F iše r

78/79

OKOLJE 41

embalažo ostalo zakonsko nedorečeno in ne- urejeno in če ne bomo vsi deležniki v sistemu sposobni vzpostaviti strokovnega dialoga in doseči dogovora, ki bo omogočal okoljsko in ekonomsko učinkovito ravnanje z odpadno embalažo in preostalimi odpadnimi proizvodi.

V

Interserohu smo še vedno prepričani, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje čim prej aktivno začeti urejati zakon- ske podlage in pri tem vzpostaviti dialog s ključnimi deležniki v sistemu, čemur se tre- nutno izogiba. Ključni problem je tudi ta, da je bilo premalo sodelovanja med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in da je Slopak v okviru GIZ Skupne sheme, ki bi moral biti osrednji prostor dialoga med družbami, blo- kiral delovanje sekcije OE. Tako lahko zdaj le upamo, da bo Slopaku uspelo rešiti težave, da bo konstruktivno pristopil k dialogu o prihodnjih ureditvah sistema in da bo novo vodstvo MKO pravočasno spoznalo vse vidike problematičnosti situacije pri ravnanju z od- padno embalažo. Upravičeno pa se bojim, da obstaja velika verjetnost, da se bodo ključni deležniki in predvsem MKO zavedali resno- sti situacije šele tedaj, ko se bo začela ločeno zbrana embalaža spet kopičiti pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki oziroma se vračati na odlagališča.

E

den izmed jasnih pokazateljev neurejenosti situacije je tudi ta, da se DROE, predvsem tisti, ki je vertikalno povezan z zbiralci se- kundarnih surovin, že obnaša špekulativno.

Tistemu zbiralcu, s katerim so v ozki poslov- ni ali lastniški povezavi (Dinosu, Surovini in Papirservisu), želijo zagotoviti čim večje masne tokove embalaže iz gospodinjstev.

Tak DROE, ki je izrazito dampinški in vse- buje elemente transfernih cen, že ponujajo zavezancem embalažnine. Tudi EMBAKOM, ki je v lasti nekaterih izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki, je začel aktivnosti, ki naj bi zagotovile, da bo imel sedanji in bodoči CERO zagotovljene snovne tokove odpadne embalaže iz gospodinjstev.

I

z navedenega je jasno, da so trenutne raz- mere pri ravnanju z odpadno embalažo samo posledica vprašanja, katera interesna skupina bo prevzela nadzor nad snovnimi tokovi embalaže, ki jo ločeno zberemo gospo- dinjstva, in kateri zbiralec (Dinos, Surovina ali Papirservis). Z delovanjem EMBAKOMA pa se pojavlja vprašanje, ali bodo izvajalce zaradi

nepovratnih virov financiranja infrastruktu- re in zaradi intenzivnega lobiranja na MKO

»premagali« izvajalci javnih služb. Pri tem ne smemo pozabiti, da so nekateri izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, delno ali v celoti, v zasebni lasti in da tudi CERO upravljajo zasebne družbe.

Z

askrbljujoče je tudi dejstvo, da Zbornica komunalnega gospodarstva, še zlasti Janko Kramžar, njen predsednik in direktor podjetja Snaga Ljubljana, brez zadržkov javno zagovarja idejo, naj bi se sistem ravnanja z odpadno embalažo monopoliziral. Izkušnje so nas naučile, da noben monopol ne prinaša ce- novno učinkovitejših rešitev in to seveda velja tudi za ravnanje z odpadki. Ni treba pogledati prav daleč, da bi videli, kakšno škodo lahko gospodarstvu povzroča monopolna ureditev ravnanja z odpadno embalažo. Lep primer je Hrvaška, kjer so imeli tako ureditev v obliki državnega fonda in novi predlog zakona o od- padkih že predvideva, da se lahko zavezanci odločajo po svoji volji.

S

krbi nas, da se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v de- lovanje MKO, da MKO zagovarja interese samo nekaterih vplivnih skupin, predvsem izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki, in pozablja, da so zavezanci, to je gospodarstvo, tisti, ki sistem financirajo. Kot smo že večkrat in ob raznih priložnostih poudarili, bi MKO moral postaviti take regulatorne okvire, ki bi zagoto- vili transparenten in stabilen sistem ravnanja z odpadki, ki bi temeljil na prostem trgu.

S

ituacijo pri ravnanju z odpadno embala- žo in preostalimi odpadnimi proizvodi pa dodatno zaostruje še dejstvo, da so se v zadnjih nekaj mesecih cene sekundarnih su- rovin in cene plastičnih materialov več kot prepolovile.

D

a bi se sistem ravnanja z odpadno emba- lažo v Sloveniji stabiliziral, bi bilo treba sprejeti štiri ukrepe. Prvič – uvesti bi bilo treba pravilen način določanja obveznosti DROE, pri čemer je lahko osnova za določanje deležev prevzemanja embalaže pri izvajalcih javne službe ravnanja z odpadki samo emba- laža, ki jo dajo na trg zavezanci in ki lahko nastaja v gospodinjstvih ali ustanovah. Samo pravilen izračun obveznosti bo zagotovil, da bo sistem pravičen za vse, ki sistem financira- jo. Način izračuna mora slediti principu »pov- zročitelj plača«. Drugič – obveznosti DROE bi se morale določiti samo z upravno odločbo, ki zagotavlja, da so deleži prevzemanja dolo- čeni pravilno in pravično. Sistem določanja in pregled izpolnjevanja obveznosti se lahko zgleduje po sistemu dohodnine. Obveznosti se lahko določajo na podlagi podatkov CURS, dejanske obveznosti in izpolnjevanje na podlagi poročil DROE na ARSO pa šele po za- ključku leta. Tretjič – kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo lahko delujejo le tista

podjetja, ki izpolnjujejo minimalne kriterije v zvezi z višino ustanovnega kapitala in morajo v dobro države izdati garancijo, s katero jam- čijo izpolnjevanje svojih obveznosti. Kapital mora biti tako visok, da preprečuje pojavljanje špekulativnega DROE in zagotavlja finančno stabilnost sistema. Kapital mora DROE vzdr- ževati, dokler velja OVD. Četrtič – uvesti bi bilo treba normativne pogoje za prevzemanje ločeno zbranih frakcij od izvajalcev javne služ- be ravnanja z odpadki. Normativni pogoji so pomembni za obvladovanje stroškov logistike in razmejitev obveznosti med IJS in DROE.

Prag za

pridobitev oVd za sheme se naj dvigne

jure Fišer, gorenje Surovina:

S

istem ravnanja z OE v Sloveniji je eno izmed področij ravnanja z odpadki, kjer se zadovoljivo izponjujejo nacionalni cilji, ki so predpisani na podlagi evropske direktive o ravnanju z odpadno embalažo. Da bi na tem področju dosegali še boljše cilje, je potrebno letos narediti nekaj nujnih dopolnitev sistema ravnanja z OE, saj bo v nasprotnem primeru težko zagotavljati odgovornosti za ravnanje z OE med različnimi embalažnimi družbami, ki se na novo ponavljajo. S tem namreč obstaja veliko tveganje za izogibanje odgovornostim, ki iz te dejavnosti izhajajo.

Skrbi nas, da se med udeleženci na trgu ravnanja z odpadki krepi nezaupanje v delovanje Mko, da Mko zagovarja interese samo nekaterih vplivnih skupin.

GS je že pred časom pozvala

Mko, da čimprej pripravi

dopolnitev zakonodaje.

junij 2013 foto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetja

k at ja S lo ka n S re čko B uko ve c Ma tej o se t

^foto

: arhiv podjetjafoto: Boštjan Čadej

Zor an r od ič

78/79

42 OKOLJE

G

S je že pred časom pozvala MKO, da čim- prej pripravi dopolnitev zakonodaje. Gre torej za normativno ureditev urejanja področja z naslednjimi dopolnili:

1. Dvig praga za pridobitev OVD – dovoljenje izdati samo tistim družbam, ki dokazljivo zastopajo minimalno 10% od vseh zavezan- cev, ki dajejo embalažo na trg.

2. Uvedba bančne garancije za sheme za zagoto- vitev prevzemanja tistih frakcijj pri ravnanju z OE, ki so strošek.

3. Znižanje praga obveznikov vplačevanja v sheme na 5 ton in uvedba pavšala za zave- zance, ki dajo letno na trg od 5 do 15 ton embalaže.

4. Ugotavljanje deležev za prevzemanje komu- nalne embalaže pri IJS na podlagi upravnih odločb.

5. Uvedba klirinške hiše v okviru GIZ,kjer bi

se letno poračunavale razlike med preveč in premalo pobrano embalažo med različnimi družbami.

6. Okrepljeno delo inšpekcijski služb na terenu.

U

stanovitev družbe EMBAKOM trenutno ne bo imela nobenega vpliva na sistem ravna- nja z odpadno embalažo v Sloveniji, saj sploh ni jasen interes za ustanovitev takšne družbe.

Obstaja pa tudi nevarnost za monopoliziranje trga odpadne embalaže s strain IJS. Verjetno je v ozadju vseh poskusov pritisk IJS na MKO v zvezi s spremembami uredbe o OE, kar se dogaja v zadnjih dveh letih.

B

istvo družb za embalažo je, da so podaljša- na roka zavezancev, ki so v osnovi zainte- resirani, da se na najcenejši način poskrbi za zakonske obveznosti ravnanja z OE. Interes zavezancev ni, da se ravnanje z OE prenese v javno gospodarsko službo, s tem pa se vsi stroški takšnega neučinkovitega delovanja prevaljujejo na zavezance. Zavedati se mora- mo, da bi bila s tem slovenskemu gospodarstvu povzročena nepopravljiva škoda, kar se bo po- kazalo v nadaljnjem izgubljanju delovnih mest.

Embakom želi poceniti sistem ravnanja z oE

Zoran rodič, komteks:

N

ova DROE Embakom prinaša v sistem ravnanja z OE precej strahu in nestrpnosti med sedanjimi delujočimi družbami in njenimi izvajalci.

Razlogov za to je seveda več:

• naša družba želi poceniti sistem ravnanja z odpadno embalažo in s tem ločeno zbiranje odpadne embalaže še bolj približati obča- nom, industriji in trgovini. Naša embalažni- na bo konkurenčna;

• želimo obdelati in reciklirati vso odpadno embalažo, ki se zbere pri IJS. Za to smo največjim družbam ponudili svojo mrežo izvajalcev pod enakimi pogoji, kot jih imamo mi, in bi lahko z enakimi embalažninami zagotovili prevzemanje mešane embalaže pri IJS do konca leta in ne samo do oktobra. Žal se na to niso odzvale, čeprav bi imele nižje stroške, precej denarja pa bi se vrnilo tudi v sisteme ločenega zbiranja IJS;

• želimo trdneje vzpostaviti povezavo med IJS in nosilci razširjene odgovornosti, med katerimi je v skladu z veljavnimi predpisi deljena odgovornost. To seveda ni po godu velikim podizvajalcem družb in družbam, ki so vertikalno povezane;

• v sistem ravnanja z OE želimo kar najbolj pritegniti IJS, kjer imajo za izvajanje stori- tev potrebno znanje, ljudi in neizkoriščeno opremo. To je lahko le dobro za vse akterje pri nastajanju OE: občane, IJS in nosilce razširjene odgovornosti;

• naš sistem ravnanja z OE bo lahko resnično uporabljal slogan »od zibelke do groba«.

Mko kot

regulator mora narediti red

matej Oset, član uprave Skupine laško:

kakšno je stališče lastnikov do nadaljnjega po- slovanja in dela Slopaka glede na informacije, da je shema insolventna?

Po objavi revidiranega letnega poročila se bo sestal NS Slopaka in obravnaval letno poročilo ter v zvezi s tem predlagal ustrezne sklepe.

kaj bo pomenilo za Slopak, če papir servis ne bo pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za poslovanje v vevčah?

Poslovne težave Slopaka , ki bi izvirale iz tega naslova, bo moralo ustrezno reševati poslo- vodstvo Slopaka.

ali je nadzorni svet že obravnaval ekskluzivne pogodbe med Slopakom in papir servisom in kako se to kaže v letošnjem poslovanju Slopaka?

Slopak je za leto 2013 pridobil ponudbe več iz- vajalcev ter se na osnovi ponujenih cen odločil za najugodnejšega. Pri tem ni šlo za ekskluziv- nost pogodbe s Papir servisom.

na slovenskem trgu nastajajo nove sheme za ravnanje z odpadno embalažo, sistem pa ne deluje in ni transparenten. kaj bi moral storiti mkO?

Če bi želeli na MKO narediti red, bi morali kot regulator postaviti jasna pravila delova- nja shem in predvsem predvideti negativne

obstaja nevarnost za monopoliziranje trga odpadne embalaže s strani iJS.

želimo obdelati in reciklirati

vso odpadno embalažo, ki se

zbere pri iJS.

junij 2013 78/79

OKOLJE 43

posledice nekontroliranega ustanavljanja novih shem.

kakšna bi morala biti politika embalažnin?

Embalažnine bi morale upoštevati predvsem dolgoročno cenovno vzdržnost sistema za ravnanje z odpadno embalažo.

v javnosti krožijo ocene, da Slopak ne bo preživel do konca leta. vaša ocena?

Ta ocena bo mogoča na osnovi revidiranega letnega poročila 2012, sicer pa je tekoče poslo- vanje Slopaka pozitivno.

V sistemu

ravnanja z oE je status quo

katja Slokan, unirec:

kaj se dogaja s sistemom ravnanja z Oe v Sloveniji? kaj bi se morale dogovoriti sheme in kaj bi moral narediti mkO?

S

istem ravnanja z OE še kar miruje na točki status quo. Družba Unirec se zavzema za takojšnje popravke Uredbe o embalaži in Uredbe o OKD, ki bodo omogočali pravičnej- ši in preglednejši izračun obveznosti DROE oziroma vsakega zavezanca pri prevzemanju odpadne embalaže od komunalnih podjetij.

H

krati pa se zavzemamo za spremembe pri pripravi novele Uredbe o embalaži na podlagi aktivnega dialoga vseh deležnikov v sistemu ravnanja z embalažo. Najbrž bodo potrebni nekateri kompromisi.

G

lede na dosedanje izkušnje pri delu poseb- ne skupine za embalažo pri ministrstvu (DROE, IJS, ZKG in MKO) se je zelo težko dogo- varjati. Zadostne pripravljenosti za sklepanje kompromisov ni bilo.

T

akojšnje spremembe Uredbe za izboljšanje sistema ravnanja z OE bi morale biti po mnenju Droe Unirec naslednje:

1. določitev zbirnih skupin za embalažo po 25. členu (kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža – plastična, sestavljeni materiali, kovinska embalaža – in lesena in druga embalaža);

2. dopolnitev obrazca OKD za poročanje na CURS s podatki o količinah po 25. členu in ločeno za 34. člen;

3. izračun tržnih deležev po zbirni skupini po 25. členu;

4. prevzemanje od vsake in vseh IJS po Sloveniji v deležu za zbirno skupino;

5. spremljanje, preverjanje oddaje po deležih po zbirnih skupinah prek IS-odpadkov.

S

rednjeročni ukrepi za pripravo novele Uredbe za embalažo pa potrebujejo vse- stranski konsenz pri določanju o:

1. bančni garanciji, ki jo morajo dati DROE za prevzemanje od vseh in vsake IJS, in fiksni bančni garanciji za resnost poslovanja; po- trebnem je dogovoru o referenčnih cenah v /T na posamezno zbirno skupino in celo IJS, ki so osnova za izračun višine garancije;

2. kompromisu med DROE in preostalimi dele- žniki glede vrst embalaže, ki ne spadajo med embalažo, ki bo postala odpadna komunal- na embalaža, oziroma določitvi razmerij za posamezno vrsto embalaže, kolikšen delež bo najverjetneje končal kot odpadna komu- nalna embalaža (npr. pri leseni, kovinski in plastični embalaži po 25. členu);

3. ustrezni prilagoditvi obrazca za poročanje OKD na CURS s temi posebnostmi;

4. izdaji odločb za prevzemanje po deležih po novi delitvi (samo 25. čl., po zbirnih skupi- nah in brez posebnosti) za DROE in IJS;

5. potreben kompromis vseh deležnikov o znižanju meje 15 ton za obvezno zagota- vljanje ravnanja z embalažo v okviru sis- tema ravnanja (DROE ali individualen), predlog RDOE Unirec je meja 0.

6. potrebnem kompromisu vseh deležnikov o možnosti, da svoje obveznosti prenesejo na DROE za najmanj eno koledarsko leto;

7. kompromisu DROE in IJS pri določitvi mi- nimalnih količin embalaže po posamezni

frakciji za brezplačni prevzem na ZC ozi- roma za kritje stroškov dostave na prevze- mno mesto;

8. kompromisu med DROE in IJS glede kri- tja stroškov za odpadke, ki niso odpadna embalaža, se pa stroški poravnavajo kot za embalažo;

9. kompromisu med DROE in IJS glede pre- daje izsortirane odpadne embalaže, ki je še vedno med preostankom odpadkov in je primerna za reciklažo, in kritjem stroškov za ravnanje z odpadno embalažo, ki ostaja v lahki frakciji po obdelavi preostanka odpadkov in ni primerna za reciklažo;

10. kompromisu pri izračunu dolga/presežka posamezne DROE ob koncu leta, ki je ob rednem mesečnem prevzemanju v dele- žih minimalen. Za morebitno izravnavo se določi enak mehanizem kot za izračun garancije na osnovi referenčnih cen po zbirni skupini in IJS;

11. določitvi obveznosti za vključitev vseh končnih uporabnikov in oddajo odpadne embalaže v okviru sistema posamezne DROE;

12. določitvi pogojev za odvzem OVD ob nepo- slovanju več kot 12 mesecev in/ali nedose- ganju okoljskih ciljev in neprevzemanju od vsake in vseh IJS;

13. določitvi mehanizma navzkrižnega pre- verjanja prijavljenih količin, danih na trg DROE in CURS.

o spremembah embalažne uredbe skupaj z Urko-m

vprašanje, ki smo ga naslovili na mkO:

na 7. seji komisije za embalažo in odpadno embalažo je bil med drugim sprejet sklep, da naj obravnavanje izhodišč za spremembo embalažne uredbe poteka skupaj z urkO in Op. prav tako pa, da je potrebno vključiti v sistem ravnanja z odpadno embalažo vse zavezance in da je treba definirati obveznosti drOe, ijS, mkO in vseh vpletenih gospodarskih subjektov (zbiralci, obdelovalci). v reviji eOl (78/79), ki izide v začetku julija, bomo med drugim objavili tudi prispevek, kaj se dogaja na trgu z odpadno embalažo in kje so vzroki za neučinkovitost sistema. prosim torej za odgovor, ali so znana izhodišča za spremembo embalažne uredbe, kdaj se začne javna razprava o urkO in Op in kaj je storil mkO, da bi kot regulator postavil jasna pravila za delovanje shem in tudi upošteval negativne posledice ustanavljanja novih shem glede na znana dejstva o neučinkovitosti sistema ravnanja z Oe?

Odgovor:

Izhodišča za spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo oz. za sprejem nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži še niso znana. Javna obravnava URKO je bila izvedena od dec. 2012 do jan. 2013. Nove javne obravnave ne bo, bo pa predlog, ki bo vseboval predloge, posredovane med javno obravnavo, ponovno posredovan v pregled zbornicam in združenjem, istočasno, kot bo predlog posredovan v medresorsko obravnavo (predvidoma julija). Če je z OP mišljen OP ravnanja s komunalnimi odpadki, je bil že sprejet na Vladi in že velja. OP ravnanja z (drugimi) odpadki pa še ni pripravljen.

Vprašanja jasnih delovanj shem in negativnih posledic ustanavljanja novih shem bodo obrav- navana v pripravi izhodišč za spremembo predpisa o embalaži in odpadni embalaži.

junij 201378/79

44 OKOLJE

P

riporočilo DROE Unirec je, da Ministrstvo pozove GIZ skupne sheme in vsako DROE ter zbornico komunalnega gospodarstva in druge zainteresirane stranke, da pošljejo kon- kretne predloge v zelo kratkem roku, podprte z izračuni oziroma referenčnimi cenami.

V

se predloge MKO primerja in vse dele- žnike obvesti o ugotovitvah, nato zbere argumente in na njihovi osnovi pripravi novelo:

• ki bo dosegala okoljske cilje;

• zagotovila finančno vzdržnost – (bančne garancije);

• omogočila nadzorovati zavezance pri poro- čanju količin embalaže in DROE ter IJS pri zbiranju in predelavi (jasna razdelitev med tipi embalaže, ne opisna; sledenje količi- nam z odpadki IS z enomesečnim zamikom, izračun deležev pa je tudi z enomesečnim zamikom).

kaj prinaša v sistem ravnanja z Oe nova shema, ki povezuje predvsem komunalna podjetja – emBakOm?

Načelno menim, da je vsaka konkurenca do- brodošla, če dela po tržnih zahtevah, v celoti upošteva zakonodajo in se zavzema za izpolnjevanje ciljev zakonodaje, čeprav ta ključnih kršitev ne sankcionira (redno prevzemanje v deležu pri vsaki in vseh IJS).

Pri vzpostavljanju sistema DROE Embakom je zaskrblju- joče, da svoje storitve konku- renčno omejuje na teritorialne enote posameznega komunalnega izva- jalca in predhodno izključuje druge ponudnike v Sloveniji.

Najbolj sporno pa je gotovo dejstvo, da bi ne- katere stori- tve

ravnanja z embalažo opravljali z/na infra- strukturi, ki je bila financirana iz nepovratnih sredstev za druge namene in bi pridobljena sredstva lahko predstavljala nedovoljeno državno/evropsko pomoč, ki bi jo bilo treba zaradi nenamenske rabe vrniti.

Za celoten državni sistem ravnanja z OE bi bilo lažje, če bi lahko IJS oddajale vsaki DROE v deležih kakovostno neprimerljivo odpadno embalažo in s tem privilegirale lastno DROE.

Trenutna zakonodaja brez zgoraj navedenih kratkoročnih popravkov pri izračunu tržnih deležev po posameznih zbirnih skupinah pušča IJS dovolj manevrskega prostora, da lahko iz- vaja tovrstne manipulacije.

»Potrebujemo ekonomsko in okoljsko analizo sistema«

Srečko Bukovec, Slopak:

kako ocenjujete razmere na trgu ravnanja z odpadno embalažo in zakaj se spet pojavljajo enake te-

žave pri prevzemanju Oe kot lani?

Pomembno je, da DROE zagoto- vijo in izkažejo prevzem KOE (komunalne odpadne embalaže) pri vsakem posameznem IJS te- koče, ne glede na njegovo velikost in lokacijo. Odstopanje od tega

načela ni sprejemljivo. Prav tako morajo IJS tekoče

predajati DROE količine in struk- turo loče- no zbrane KOE. Slopak je svoje de-

leže pri IJS do

sedaj prevzemal po vsej Sloveniji najmanj v višini svojih obveznosti, po podatkih sodeč pa celo več. Trenutno ocenjujem, da se v siste- mu ravnanja z OE kumulirajo neravnovesja in anomalije, ki jih posamezni deležniki razla- gajo vsak s svojega interesnega zornega kota.

Odsotnost celovitega pogleda, predvsem na uskladitev snovnega,finančnega in pravnega vidika delovanja sistema s strani zakonoda- jalca in njegovih nadzornih organov, pa grozi z njegovim razpadom. Vendar so posamezni deležniki, med njimi tudi Slopak in gospo- darstvo kot lastnik in plačnik sistema, v celotnem obdobju po sprejemu Uredbe žal neuspešno opozarjali na negativne posledi- ce rešitev, še bolje, na odsotnost rešitev in delovanja, kar sistem od znotraj razgrajuje.

kakšno vlogo bi moral odigrati mkO, da bi sistem ravnanja z Oe postal učinkovitejši in bolj transparenten?

Ključna vloga pri zagotavljanju transpa- rentnosti delovanja sistema, zagotavljanju enakopravnih možnosti delovanja deležnikov na konkurenčnem trgu, vzpostavitvi meha- nizmov, ki sploh omogočajo konkurenco, nenazadnje tudi potreben poseg v delovanje sistema in izločitev, če akterji delajo v na- sprotju za zakonodajo, je na strani MKO in njegovih nadzornih organov. V kolikor MKO oceni, da sistem deluje v nasprotju z interesi gospodarstva in potrošnikov kot plačnikov sistema, bi moral učinkovito, celovito in takoj reagirati. V Sloveniji je skupni strošek pod- jetij in potrošnikov pri ravnanju z OE eden najvišjih v EU. Potrebujemo ekonomsko in okoljsko analizo sistema. Že računsko so- dišče je izpostavilo vrsto potrebnih rešitev.

Priporočilo MKO bi bilo torej predvsem spo- štovanje potreb gospodarstva in občanov z upoštevanjem usmeritev računskega sodišča.

Slopak vodite v času, ko je potekala notranja revizija poslovanja. v kakšnem poslovnem in ekonomskem položaju je Slopak in koliko so točne ocene, ki krožijo v javnosti, da je Slopak insolventen?

Slopak kot prva embalažna shema, ki je uspešno vzpostavila dobro delujoč sistem ravnanja z OE v Sloveniji na podlagi takrat veljavne zakonodaje (Pravilnika), je po spremembi akta v Uredbo, lahko rečem, kolateralna škoda neustrezne implemen- tacije zakonodaje, neodzivnosti na pre- dloge in prošnje po dopolnitvi zakonodaje,

Pomembno je, da droE

zagotovijo in izkažejo prevzem

koE pri vsakem posameznem

iJS tekoče, ne glede na

njegovo velikost in lokacijo.

junij 2013 78/79

OKOLJE 45

nesankcioniranih slabih poslovnih praks in samosvojega razlaganja zakonodaje posame- znih deležnikov. Kot neprofitna shema, ki svoje prihodke in odhodke realizira izključno z dejavnostjo vodenja sistema ravnanja z OE, že nekaj let bije bitko za enakopravno delova- nje. Nenazadnje so njeni lastniki pomembna slovenska in tuja podjetja, ki vztrajajo na de- lovanju družbe strogo po veljavni zakonodaji in dosegajo okoljske cilje na transparenten način. To se je odražalo tudi v rezultatih poslovanja v zadnjih letih. V skladu z načrti bomo leto zaključili brez izgube, likvidnostno pa družba deli usodo ostalega slovenskega gospodarstva.

kakšno je stališče lastnikov Slopaka do na- daljnjega poslovanja sheme in v koliki meri

se vam je pri številu zavezancev obrestovala odločitev o znižanju embalažnine?

Embalažnina je v letu 2013 ostala v enaki vi- šini kot preteklo leto. Zavezanci v naši shemi dajo na trg preko 50 % embalaže, registrirane v Sloveniji preko CURS. Obseg ohranjamo na ravni iz preteklega leta.

na trgu se pojavlja nova shema, emBakOm, ki povezuje predvsem ijS oziroma komu- nalna podjetja. kakšna je vaša ocena glede števila shem in katere pogoje bi morale izpol- njevati sheme za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj?

V Sloveniji smo priča inflaciji registriranih DROE, istočasno pa se po splošnem prepri- čanju vpletenih delovanje sistema poslab- šuje. Večje število DROE dokazano pomeni večjo netransparentnost, večje izmikanje in izigravanje sistema in višje stroške delova- nja sistema. Po izkušnjah drugih evropskih držav največje težave nastajajo v sistemih pri večjem številu DROE in pri vertikalnih pove- zavah. Slovenija je država z največ družbami za odpadno embalažo na število prebivalcev.

Predlagam preučitev uspešnega češkega modela, ki dosega zavidljive rezultate, novo evropsko zakonodajo pa so implementirali v enakem času kot v Sloveniji. Da pa so tudi v

Sloveniji lahko prave rešitve, ki jih je potreb- no analizirati in implementirati pri ravnanju z embalažo, imamo primer na področju OEEO ali npr. gum, kjer je Slopak vodilna shema in upravlja sistem zelo učinkovito, transparen- tno in v zadovoljstvo zavezancev.

kaj bo pomenilo za poslovanje Slopaka, če papir servis ne bo pridobil okoljevarstvene- ga dovoljenja za poslovanje v vevčah?

V družbi Slopak že več kot 10 let učinkovito skrbimo za ravnanje z odpadno embalažo- -del tega je tudi obvladovanje morebitnih tveganj. Podizvajalec Papir servis je samo eden od podizvajalcev družbe. Njegovo delo- vanje spremljamo dnevno in z njihove strani imamo pisna zagotovila, da ima za opravljanje svoje dejavnosti in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb, vsa potrebna dovoljenja na lokaciji, ki jo omenjate. V primeru ne- predvidljivih in neobvladljivih težav pa ima dovolj nadomestnih lokacij z vso potrebno tehnološko opremo in veljavno dokumenta- cijo za izvajanje. V vsakem primeru je Slopak zainteresiran za rešitve, ki kateremu koli pogodbenemu partnerju družbe zagotavljajo delovanje v skladu z zakonodajo. 

Večje število droE

dokazano pomeni večjo

netransparentnost, večje

izmikanje in izigravanje

sistema in višje stroške

delovanja sistema.