za poklicno maturo

(1)

2010

Maturitetni

izpitni katalog

za poklicno maturo

Ljubljana 2008

(2)

MATURITETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO 2010

Predlog Maturitetnega izpitnega kataloga za poklicno maturo 2010 je sprejela Državna komisija za poklicno maturo na 56. seji dne 30. 5. 2008 ter ga predlagala v določitev Strokovnemu svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Ta ga je določil v skladu z 20. členom Zakona o maturi (ZMat – UPB1, Ur. l. RS, št.

1/07) na 110. seji dne 8. 7. 2008.

Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo se začne uveljavljati s spomladanskim izpitnim rokom 2010 ter velja še v jesenskem izpitnem roku 2010 in v zimskem izpitnem roku 2011.

(3)

VSEBINA

Predgovor 6

1. Cilji in izvedba poklicne mature 7

1.1 Poklicna matura kot izpit z dvojno kvalifikacijo 7 1.2 Kdo lahko pristopi k opravljanju poklicne mature? 7

1.3 Opravljanje poklicne mature v dveh delih 8

1.4 Obvezni in izbirni predmeti poklicne mature 8

1.5 Predmetni izpitni katalogi 9

1.6 Raven zahtevnosti 9

2. Ocenjevanje pri poklicni maturi 10

2.1 Ocenjevanje s točkami ali točkovanje 10

2.2 Zunanje ocenjevanje znanja 10

2.3 Izpiti in deli izpitov 10

2.3.1 Pisni izpit 11

2.3.2 Ustni del izpita 11

2.3.3 Praktični del izpita in zagovor 11

2.4 Kršitve maturitetnih pravil 11

2.5 Merila za pretvorbo točk v oceno 11

2.6 Ocenjevalna lestvica 12

2.7 Splošni uspeh in maturitetno spričevalo s pohvalo 12 2.8 Popravljanje negativnih ocen in ponovno opravljanje poklicne mature in

izboljševanje pozitivnih ocen 12

2.9 Pritožbe zoper ocenjevanje in pisni ugovor zoper izračun ocene ali oceno 13

2.10 Priznavanje izpitov 13

2.11 Roki za dokončanje izobraževanja 13

3. Predmeti poklicne mature 14

3.1 Splošnoizobraževalni predmeti (prvi in tretji predmet) 14 3.2 Temeljni strokovnoteoretični (drugi) in četrti predmet 18

4. Prilagoditve za kandidate s posebnimi potrebami 48

5. Dodatek 49

(4)

Kazalo

Preglednice Stran

ARANŽERSKI TEHNIK 19

AVTOSERVISNI TEHNIK 20

EKONOMSKI TEHNIK 20

ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK 21

ELEKTROTEHNIK ENERGETIK 21

ELEKTROTEHNIK 22 ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA 22

ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ 22

FARMACEVTSKI TEHNIK 23

FOTOGRAFSKI TEHNIK 23

GASTRONOMIJA 24

GASTRONOMIJA IN TURIZEM 24–25

GEODETSKI TEHNIK 25

GEOTEHNIK 25

GOSTINSKI TEHNIK 26

GOZDARSKI TEHNIK 26–27

GRADBENI TEHNIK 27–28

GRAFIČNI TEHNIK 28

HORTIKULTURNI TEHNIK 29

KEMIJSKI TEHNIK 29–30

KMETIJSKI TEHNIK 30

KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK 31

KONFEKCIJSKI MODELAR 31

KONFEKCIJSKI TEHNIK 31

KOZMETIČNI TEHNIK 32

LABORATORIJSKI TEHNIK 32

LADIJSKI STROJNI TEHNIK 33

LESARSKI TEHNIK 33

LOGISTIČNI TEHNIK 34

MEDIJSKI TEHNIK 34

METALURŠKI TEHNIK 35

NARAVOVARSTVENI TEHNIK 35

OBLIKOVANJE 35–36

OKOLJEVARSTVENI TEHNIK 36

PLOVBNI TEHNIK 37

PREDŠOLSKA VZGOJA 37–38

PROMETNI TEHNIK 38

RUDARSKI TEHNIK 38

STROJNI TEHNIK 39–40

TEHNIK ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ 40

TEHNIK LABORATORIJSKE BIOMEDICINE 40

TEHNIK MEHATRONIKE 41

TEHNIK OBLIKOVANJA 41

TEHNIK OPTIK 41–42

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA 42

TEHNIK STEKLARSTVA 42

(5)

Preglednice Stran

TEHNIK VAROVANJA 43

TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 43

TEKSTILNI TEHNIK 43

TURISTIČNI TEHNIK 44

USTVARJALEC MODNIH OBLAČIL 44

VETERINARSKI TEHNIK 44–45

VRTNARSKI TEHNIK 45

ZDRAVSTVENA NEGA 46

ZOBOTEHNIK 46

ŽIVILSKI TEHNIK 47

ŽIVILSKO-PREHRANSKI TEHNIK 47

(6)

6

Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo

PREDGOVOR

Z Maturitetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo smo opredelili vsebine, ki jih predpisuje Zakon o maturi, in jih dopolnili z vsebinami, pomembnimi zlasti za kandidate. To so informacije, povezane s popravljanjem negativnih ocen, z izboljševanjem pozitivnih ocen, s ponovnim opravljanjem celotne poklicne mature, s pritožbami, vpogledi in ugovori, z roki za dokončanje izobraževanja po posameznem izobraževalnem programu, s priznavanjem izpitov itd. in so povzete po ustreznih predpisih. Če se bodo predpisi spremenili in bodo spremembe veljale za poklicno maturo 2010, bo seveda treba upoštevati njihove nove oziroma spremenjene določbe.

Dodatne informacije kandidati lahko dobijo na šoli, na kateri opravljajo poklicno maturo, zlasti pri razredniku in pri tajniku šolske maturitetne komisije za poklicno maturo.

Posebej opozarjamo na kandidatovo pravico, da opravlja poklicno maturo po izobraževalnem programu, po katerem se je izobraževal. To je zlasti pomembno, ko se izobraževalni programi z različno vsebino (predmeti) poklicne mature ne ločijo po nazivih, zato smo pri vsakem izobraževalnem programu navedli uradni list, v katerem je objavljen tudi sklep ministra o njegovem sprejetju.

Novi oziroma prenovljeni izobraževalni programi srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega

izobraževanja so izpisani v krepki pisavi. Kot možni začetek uporabe predmetnih izpitnih katalogov za te štiriletne izobraževalne programe navajamo spomladanski izpitni rok 2010.

Tudi poklicna matura 2010 je štiripredmetna in se opravlja samo na eni ravni zahtevnosti pri vseh predmetih.

Kandidati bodo pri poklicni maturi 2010 opravljali izpite v skladu s tem maturitetnim izpitnim katalogom in dokazovali doseganje standardov znanja tako, kakor je določeno s predmetnimi izpitnimi katalogi, vendar pod pogoji in po postopkih, ki jih določajo Zakon o maturi in drugi predpisi (pravilniki in drugi akti), sprejeti na njegovi podlagi.

Maturitetni organi za poklicno maturo, Center RS za poklicno izobraževanje in Državni izpitni center bodo skrbeli za pripravo in izvedbo poklicne mature. Po Zakonu o maturi so maturitetni organi:

− Državna komisija za poklicno maturo,

− državne predmetne komisije za poklicno maturo,

− šolske maturitetne komisije za poklicno maturo in

− šolske izpitne komisije za poklicno maturo.

Za ustrezno pripravo in potek poklicne mature ter njeno ovrednotenje bo Državna komisija za poklicno maturo v skladu s svojo pristojnostjo sprejela vrsto strokovnih odločitev, o katerih bo sproti seznanjala šole in kandidate.

Anton Slanc, urednik

(7)

7 1. CILJI IN IZVEDBA POKLICNE MATURE

1.1 POKLICNA MATURA KOT IZPIT Z DVOJNO KVALIFIKACIJO

Poklicna matura je državni izpit, za katerega pravimo, da daje dvojno kvalifikacijo.

1. To je oblika zaključnega izpita. Posameznik si s poklicno maturo pridobi srednjo strokovno izobrazbo, ki mu omogoča kvalificirano zaposlitev.

2. Hkrati daje poklicna matura pravico do nadaljevanja študija v višjih in v visokih strokovnih programih brez dodatnih pogojev. Tudi kadar je študijski vpis omejen, so rezultati s poklicne mature ena od podlag za izbiro kandidatov, podobno kakor rezultati s splošne mature za gimnazijske maturante. To pomeni, da poklicnim maturantom tudi pri omejitvi študijskega vpisa ni treba opravljati nobenih sprejemnih ali drugih dodatnih izpitov.

Razlika med poklicno in splošno maturo glede študijskega vpisa je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe: višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna matura pa v vse

višješolske in visokošolske programe, toda ne tudi v univerzitetne.

Če hoče poklicni maturant na univerzitetni študij, mora po uspešno opravljeni poklicni maturi uspešno opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo in s predmetom splošne mature ne omogočajo vsi univerzitetni študijski programi, velika večina pa; to je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis na visoke šole. Različni programi univerzitetnega študija zahtevajo takšen izpit iz različnih predmetov; tudi to je razvidno iz razpisa za visokošolski vpis. Za opravljanje izpita iz tega predmeta se mora kandidat prijaviti na ustrezni gimnaziji, ki ta predmet izvaja v izbranem izpitnem roku. Vse podatke o prijavi in opravljanju izpita iz tega predmeta lahko vsakdo dobi na gimnaziji.

1.2 KDO LAHKO PRISTOPI K OPRAVLJANJU POKLICNE MATURE?

Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je:

− uspešno končal 4. letnik srednje tehniške ali druge strokovne šole,

− uspešno končal 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja – po tako imenovanem sistemu »3 + 2«,

− uspešno končal enoletno izobraževanje v poklicnem tečaju,

− opravil mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit pri pristojni zbornici.

Poklicna matura pomeni konec izobraževanja po nekem programu, zato se kandidat prijavi k poklicni maturi na tisti šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, na kateri je bil vpisan med

izobraževanjem oziroma na kateri je končal zadnji letnik.

Koledar opravljanja poklicne mature

Poklicna matura se vsako leto opravlja v treh izpitnih rokih: v spomladanskem, v jesenskem in v zimskem roku. Dneve, na katere so v vsakem izpitnem roku razporejeni pisni in ustni izpiti za posamezni predmet, določi »koledar poklicne mature«. Ta koledar je objavljen na spletni strani Državnega izpitnega centra (www.ric.si). V njem je naveden tudi datum, do katerega se je treba prijaviti k poklicni maturi za posamezni izpitni rok. Vse informacije o tem natančno poznajo na šoli, kjer so tudi ustrezna obvestila o dnevih ustnih in pisnih izpitov, o prostorih, kjer se izpiti izvajajo, o začetku pisanja, o sedežnih redih, o začetku in razporedih ustnih izpitov oziroma času, ko bodo potekali zagovori.

(8)

8 1.3 OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE V DVEH DELIH

Poklicna matura se opravlja v celoti, torej je treba opraviti izpite iz vseh štirih predmetov v enem izpitnem roku (spomladanskem, jesenskem ali zimskem).

Izjemoma se sme opravljati matura v dveh delih, vendar le v dveh zaporednih izpitnih rokih, opravljajo pa jo lahko:

− kandidati, ki nimajo statusa dijaka in morajo to željo navesti že v prijavi k poklicni maturi,

− kandidati s posebnimi potrebami in

− kandidati, ki iz zdravstvenih (težja akutna bolezen, nesreča in drugi zdravstveni razlogi), socialnih ali podobnih upravičenih razlogov niso mogli opravljati izpitov iz vseh štirih predmetov oziroma poklicne mature v celoti v istem izpitnem roku;

takšno možnost dovoli Državna komisija za poklicno maturo na podlagi

kandidatove pisne vloge in ustreznih dokazil, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni.

1.4 OBVEZNI IN IZBIRNI PREDMETI POKLICNE MATURE

Poklicna matura je štiripredmetna.

Prva dva predmeta sta obvezna: prvi predmet je slovenščina, na narodno mešanem območju Slovenske Istre tudi italijanščina ali slovenščina, drugi pa je temeljni strokovno-teoretični predmet.

Pri dveh predmetih lahko kandidat izbira: pri tretjem predmetu izbira med matematiko ali tujim jezikom, na narodno mešanem območju v Slovenski Istri pa se lahko odloči tudi za drugi jezik (slovenščino ali italijanščino). Pri četrtem predmetu izbira med različnimi oblikami praktičnega dela v poklicu oziroma stroki: med storitvijo, izdelkom in izpitnim nastopom.

Predmeti Obvezni Izbirni

Prvi predmet Slovenščina (italijanščina ali madžarščina)

Drugi predmet Temeljni strokovno-teoretični predmeti

Tretji predmet Matematika ali tuji jezik (angleščina,

nemščina in italijanščina) ali drugi jezik*

Četrti predmet Praktični del izpita (izdelek, storitev, izpitni nastop) in zagovor

* Na narodno mešanem območju v Slovenski Istri na šolah s slovenskim učnim jezikom je to italijanščina, na šolah z italijanskim učnim jezikom pa slovenščina.

(9)

9 1.5 PREDMETNI IZPITNI KATALOGI

Kako zahtevna je poklicna matura in kaj lahko zahtevajo izpitne komisije, je dovolj natančno navedeno v predmetnih izpitnih katalogih. V njih je mogoče izvedeti vse, kar je pomembno za uspešno pripravo nanjo:

− kakšni so cilji izpita, za kaj se je treba posebno truditi in kaj posebej dokazovati,

− iz katerih delov je izpit sestavljen, koliko časa traja posamezni del izpita (pisni ali ustni) in koliko točk prinese, koliko je uspešnost odvisna od pisnega in koliko od ustnega dela,

− kaj se preverja in ocenjuje s pisnim, kaj z ustnim delom in kaj z drugimi deli izpita,

− kakšni so tipi nalog,

− kakšno je vrednotenje (točkovanje), kakšna so merila za ocenjevanje različnih izpitnih oblik, obenem pa se kandidati seznanijo tudi s tem, katere oblike lahko pričakujejo,

− katere so izpitne vsebine z zgledi, kako se lahko razčlenjujejo,

− predstavljeni so zgledi izpitnih nalog in način njihovega reševanja,

− razvidne so podlage za določanje ustnih vprašanj.

Skratka: poznavanje predmetnega izpitnega kataloga je pomemben pogoj za uspešno pripravo na izpit iz nekega predmeta. Iz predmetnega izpitnega kataloga je mogoče jasno razbrati, kaj čaka kandidata pri posameznem izpitu, spozna lahko obliko vsakega njegovega dela, njegovo težo za celotni uspeh, z ustrezno domiselnostjo in znanjem si kandidat lahko predstavlja celo njegovo vsebino, skorajda na ravni vsebine izpitnih vprašanj in nalog. Predmetni izpitni katalog je prispevek k preglednosti izpita, čeprav seveda sam po sebi še ne jamči za uspeh, vsekakor pa je pri tem v nepogrešljivo pomoč.

1.6 RAVEN ZAHTEVNOSTI

Pri poklicni maturi 2010 se znanje ocenjuje iz vseh predmetov na eni ravni zahtevnosti ter v obsegu in na način, kakor je opredeljeno s predmetnimi izpitnimi katalogi.

(10)

10 2. OCENJEVANJE PRI POKLICNI MATURI

2.1 OCENJEVANJE S TO^KAMI ALI TO^KOVANJE

Ocenjevalci morajo pri vseh delih izpita upoštevati še navodila za ocenjevanje s točkami; vsak del izpita torej točkujejo. Za izpit se upoštevajo točke, dobljene pri vseh njegovih delih.

Navodila za točkovanje pisnega izpita iz prvega in tretjega predmeta za posamezni izpitni rok določi državna predmetna komisija za poklicno maturo, za ustni izpit iz obeh predmetov pa šolska maturitetna komisija za poklicno maturo. Ta komisija določi tudi navodila za točkovanje za drugi in za četrti predmet.

Število točk, ki jih kandidat doseže pri vseh delih izpita iz posameznega predmeta, se na podlagi vnaprej določenih meril pretvori v oceno. O tej pretvorbi je več napisanega v točki 2.5.

2.2 ZUNANJE OCENJEVANJE ZNANJA

Ocenjevanje je delno zunanje, to pomeni, da:

− se poklicna matura izvaja po enotnem izpitnem redu za vse kandidate,

− se pisni del izpita pri prvem in tretjem predmetu opravlja na enakih izpitnih polah, torej tudi ob enakih nalogah, zato pišejo isti predmet vsi kandidati na isti dan in ob isti uri,

− se naloge v pisnih izdelkih pri prvem in pri tretjem predmetu točkujejo; merila za točkovanje posameznih nalog so enotna za vse šole,

− se točke pretvarjajo v ocene po merilih, ki so pri prvem in pri tretjem predmetu enotna za vse šole,

− drugo izpitno polo iz slovenščine (italijanščine ali madžarščine), iz tujih jezikov in iz drugega jezika lahko ocenjujeta dva neodvisna ocenjevalca,

− se pri drugem in pri četrtem predmetu izpit izvaja v skladu z ustreznim

predmetnim izpitnim katalogom in v skladu z navodili Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (priprava izpitnih kompletov, sestavljanje nalog, točkovanje in ocenjevanje),

− pri četrtem predmetu lahko sodelujejo v šolskih izpitnih komisijah tudi zunanji člani.

2.3 IZPITI IN DELI IZPITOV

Pri poklicni maturi se znanje ocenjuje v obsegu in na način, kakor je opredeljeno z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom.

Izpit iz nekega predmeta je lahko sestavljen iz posamičnih delov, kakor določa predmetni izpitni katalog.

Ti deli so: pisni del, ustni del, praktični del izpita in zagovor.

Če kandidat dela izpita ni opravljal, se del izpita oceni z nič točkami.

(11)

11 2.3.1 Pisni izpit

Pri ocenjevanju pisnih izpitov oziroma pisnih delov izpitov naj bi bili čimbolj zagotovljeni pravičnost in nepristranskost, zato vsak kandidat dobi šifro, medtem ko sta njegov priimek in ime ocenjevalcem nepoznana. Tako je zagotovljena anonimnost kandidatov.

Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina, italijanščina, madžarščina, tuji jeziki in drugi jezik) in se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.

2.3.2 Ustni izpit

Ustni izpit ali ustni del izpita se opravlja pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.

Za ustni izpit so pripravljeni listki z vprašanji. Kandidat izbere en listek, ki ga lahko vrne in izbere drugega.

Nato se 15 minut samostojno pripravlja na odgovore. Kandidat odgovarja na vprašanja največ 20 minut.

2.3.3 Praktični del izpita in zagovor

Praktični del izpita (izdelek, storitev, izpitni nastop) točkuje šolska izpitna komisija na mentorjev predlog.

Zagovor tega izpita se opravlja in točkuje ločeno.

Čas za izpit ne sme biti daljši od 8 ur (po 60 minut), v enem dnevu pa največ 7 ur. Šolska maturitetna komisija za poklicno maturo lahko iz utemeljenih razlogov odloči, da se navedeni čas podaljša za največ 60 minut, lahko pa odloči, da kandidat opravi le del izdelka oziroma storitve.

Zagovor traja največ 20 minut.

2.4 KRŠITVE MATURITETNIH PRAVIL

Če ocenjevalci ugotovijo domnevne primere prepisovanja, razvidne iz primerjave izpitnih izdelkov, opozorijo maturitetne organe, da ustrezno ukrepajo.

Kandidatu, ki pri izpitu krši maturitetna pravila, maturitetni organi v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi lahko izrečejo ukrepe: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole in razveljavitev opravljenega dela, prekinitev izpita ali dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov.

2.5 MERILA ZA PRETVORBO TO^K V OCENO

Če je pri predmetu predvidenih več delov izpita (npr. pisni in ustni del izpita; praktični del izpita in zagovor), se kandidatu upošteva vsota točk, ki jih je dosegel pri vseh delih. Z merili za pretvorbo točk v ocene se določi število točk (meja) za pozitivno oceno: zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5), ki jih je treba zbrati pri vseh delih izpita.

Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1). Ne glede na to je pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).

Državna komisija za poklicno maturo na predlog državne predmetne komisije za poklicno maturo določi merila za pretvorbo točk v ocene; za drugi in za četrti predmet jih določi šolska maturitetna komisija za poklicno maturo za spomladanski izpitni rok ter so enaka še za naslednji zaporedni jesenski in zimski izpitni rok.

Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija za poklicno maturo pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate na šoli.

(12)

12 2.6 OCENJEVALNA LESTVICA

Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne.

Za oblikovanje ocene pri prvem predmetu poklicne mature se uporablja povišana ocenjevalna lestvica, ki temelji na točkovni oceni. Ocenjuje se s točkami od 1 do 8; ocene pa se določijo tako, da ustrezajo:

nezadostno (1) eni točki, zadostno (2) dvema točkama, dobro (3) trem ali štirim točkam, prav dobro (4) petim ali šestim točkam in odlično (5) sedmim ali osmim točkam.

2.7 SPLOŠNI USPEH IN MATURITETNO SPRI^EVALO S POHVALO

Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno. Tedaj se mu določi tudi splošni uspeh.

Splošni uspeh se določi v točkah in je vsota doseženih ocen pri posameznih predmetih. V skladu z

ocenjevalno lestvico kandidat pri prvem predmetu poklicne mature lahko doseže pozitivne ocene 2–8, pri drugem, pri tretjem in pri četrtem predmetu pa 2–5. Tako lahko pri splošnem uspehu dobi največ 23 točk (1 x 8 + 3 x 5).

Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se slovesno podeli maturitetno spričevalo s pohvalo (zlati maturant). Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemen splošni uspeh.

2.8 POPRAVLJANJE NEGATIVNIH OCEN, PONOVNO OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE IN IZBOLJŠEVANJE POZITIVNIH OCEN

Pri poklicni maturi poznamo tudi popravne izpite. Popravljata se lahko največ dve negativni oceni, to pa pomeni, da ima pravico do popravnega izpita le kandidat, ki je dosegel pozitivni uspeh vsaj pri dveh predmetih poklicne mature. Oceno negativno ocenjenih predmetov lahko kandidat popravlja v dveh letih po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Če je ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti.

Kandidat, ki opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta iz prvega dela izpita, ko opravlja drugi del poklicne mature.

Ponovno celotno opravljanje poklicne mature ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Rezultati preteklega opravljanja poklicne mature se ne upoštevajo.

Kandidatu se trajno prizna le končna ocena, dosežena pri četrtem predmetu (storitev oziroma izdelek, izpitni nastop z zagovorom). Lahko pa ponovno opravlja četrti predmet; tedaj se upošteva ocena, dosežena na tem izpitu.

Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko enkrat poskusi izboljšati pozitivne ocene pri posameznih predmetih in tako tudi splošni uspeh. Predpisi omogočajo izboljševanje ocen samo enkrat, in to v dveh letih po tem, ko je kandidat uspešno opravil poklicno maturo.

(13)

13 2.9 PRITOŽBE ZOPER OCENJEVANJE IN PISNI

UGOVOR ZOPER IZRA^UN OCENE ALI OCENO

Kandidat se lahko pritoži iz več razlogov:

− vloži pritožbo, če meni, da so bili med samim izvajanjem izpita ali dela izpita (pisni, ustni oziroma praktični del) kršeni pravila izvajanja poklicne mature in postopki, ki jih določa zakon ali predpisi, sprejeti na njegovi podlagi; takšno pritožbo mora kandidat vložiti z ustrezno utemeljitvijo dan po opravljanju konkretnega dela izpita, za katerega velja pritožba,

− zahteva od šole vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje ter merila za pretvorbo točk v ocene); takšno zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov,

− vloži pisni ugovor zoper način izračuna ocene ali oceno najpozneje dan po vpogledu; ugovor mora biti obrazložen, če meni, da njegov izpitni izdelek ni bil pravilno točkovan oziroma ocena ni bila pravilno izračunana ali je bil pri izpitu neustrezno ocenjen.

Šola mora na podlagi kandidatovih pritožb izpeljati ustrezne postopke.

Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori zoper oceno sprejme šolska maturitetna komisija za poklicno maturo, so dokončne.

2.10 PRIZNAVANJE IZPITOV

Kandidatu, ki si je pridobil srednjo strokovno ali enakovredno izobrazbo, se pri pridobitvi novega naziva srednje strokovne izobrazbe (prekvalifikacija na isti ravni zahtevnosti) priznajo splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature (prvi in tretji predmet) ne glede na način dokončanja izobraževanja, ki je tedaj veljal.

Kandidatu se lahko priznata tudi drugi in četrti predmet poklicne mature, če so vsebine enakovredne v obsegu najmanj 70 %.

Če ocene ni mogoče priznati na podlagi dokumenta o dokončanju izobraževanja, se prizna ocena iz zaključnega letnika.

2.11 ROKI ZA DOKON^ANJE IZOBRAŽEVANJA

Z zakonom je dana pravica kandidatom, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu, da lahko končajo izobraževanje v dveh letih po izteku izobraževalnega programa.

Informacije o izteku kakega izobraževalnega programa in o roku, do katerega je mogoče dokončati izobraževanje, dobi kandidat na šoli oziroma tudi v DODATKU na strani 49.

(14)

14 3. PREDMETI POKLICNE MATURE

3.1 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI (PRVI IN TRETJI PREDMET)

Splošnoizobraževalni predmeti skupnega dela poklicne mature (prvi predmet poklicne mature) so obvezni za vse kandidate in obsegajo: slovenščino; na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.

Splošnoizobraževalni predmeti izbirnega dela poklicne mature (tretji predmet poklicne mature) so: tuji jeziki, matematika in drugi jezik.

Pravila glede izbirnih predmetov poklicne mature: na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, se kandidat v šoli z italijanskim učnim jezikom v izbirnem delu poklicne mature lahko odloči med matematiko, tujim jezikom ali slovenščino kot drugim jezikom. Na teh območjih je v šolah s slovenskim učnim jezikom v izbirnem delu poklicne mature na voljo matematika, tuji jezik ali italijanščina kot drugi jezik.

Predmetni izpitni katalog za prvi in za tretji predmet poklicne mature je enoten za vse kandidate, ki se izobražujejo bodisi po štiriletnih programih srednjega strokovnega izobraževanja, ali po dveletnih programih poklicno-tehniškega izobraževanja, ali po enoletnem poklicnem tečaju.

Predmetni izpitni katalogi so enotni tudi za mladino in odrasle oziroma za redno in izredno izobraževanje.

Za splošnoizobraževalne predmete poklicne mature je predmetne izpitne kataloge določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje (SS SI).

Pri posameznem delu izpita je navedeno največje možno število točk.

V nadaljevanju so navedeni pomembnejši podatki o izpitih, povzeti iz ustreznih predmetnih izpitnih katalogov, vključno z navedbo seje in datuma določitve v pristojnem strokovnem svetu.

Napisan je tudi prvi izpitni rok, v katerem se predmetni izpitni katalog začne ali se je začel uporabljati kot podlaga za izpit pri poklicni maturi; uporablja se tudi v naslednjih izpitnih rokih, vse do določitve novega izpitnega kataloga, s katerim se nadomesti prejšnji.

(15)

15 SLOVENŠ^INA

(prvi predmet poklicne mature)

DOLOČITEV PREDMETNEGA IZPITNEGA KATALOGA

SS SI, 104. seja, 5. 7. 2007

ZAČETEK UPORABE PREDMETNEGA IZPITNEGA KATALOGA

Spomladanski izpitni rok 2009

DELI IZPITA IN ŠTEVILO MOŽNIH TOČK Pisni del izpita: 60 točk Ustni del izpita: 40 točk

ČLENITEV PISNEGA IZPITA IN TRAJANJE Izpitna pola 1: razčlemba neumetnostnega besedila; 60 minut Izpitna pola 2: interpretacija poljubnega umetnostnega besedila (kratke pesmi) ali odlomka umetnostnega besedila; 60 minut

ITALIJANŠ^INA

SS SI, 80. seja, 16. 6. 2005

ČLENITEV PISNEGA IZPITA IN TRAJANJE Izpitna pola 1: razčlemba neumetnostnega besedila; 30 minut Izpitna pola 2: pisanje besedila na književno temo; 90 minut

MADŽARŠ^INA

SS SI, 80. seja, 16. 6. 2005

ČLENITEV PISNEGA IZPITA IN TRAJANJE Izpitna pola 1: razčlemba neumetnostnega besedila; 60 minut Izpitna pola 2: pisanje besedila na podlagi poljubnega

književnega dela oziroma odlomka; 60 minut

(16)

16 MATEMATIKA

(tretji predmet poklicne mature)

SS SI, 104. seja, 5. 7. 2007

ČLENITEV PISNEGA IZPITA IN TRAJANJE Ena izpitna pola: 9 krajših obveznih nalog in 3 sestavljene izbirne naloge, od katerih kandidat izbere in reši dve; 120 minut

ANGLEŠ^INA

SS SI, 104. seja, 5. 7. 2007

DELI IZPITA IN ŠTEVILO MOŽNIH TOČK Pisni del izpita: 60 točk Ustni del izpita: 40 točk ČLENITEV PISNEGA IZPITA IN TRAJANJE Izpitna pola 1: 60 minut

A – bralno razumevanje B – poznavanje in raba jezika Izpitna pola 2: pisno sporočanje: 60 minut

A – krajši pisni sestavek B – vodeni spis

NEMŠ^INA

SS SI, 104. seja, 5. 7. 2007

A – bralno razumevanje B – poznavanje in raba jezika Izpitna pola 2: 60 minut

A – vodeni pisni sestavek B – daljši pisni sestavek

(17)

17 ITALIJANŠ^INA

(kot tuji in drugi jezik; tretji predmet poklicne mature)

SS SI, 80. seja, 16. 6. 2005

A – bralno razumevanje B – poznavanje in raba jezika Izpitna pola 2: 60 minut

A – krajše (strokovno) besedilo v eni izmed stalnih oblik sporočanja

B – besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice

SLOVENŠ^INA

(kot drugi jezik; tretji predmet poklicne mature)

SS SI, 80. seja, 16. 6. 2005

ČLENITEV PISNEGA IZPITA IN TRAJANJE Izpitna pola 1: razčlemba neumetnostnega besedila; 60 minut Izpitna pola 2: interpretacija poljubnega umetnostnega

besedila; 60 minut

(18)

18 3.2 TEMELJNI STROKOVNOTEORETI^NI (DRUGI) IN ^ETRTI PREDMET

Vrste izobraževalnih programov:

SSI – izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja (štiriletno izobraževanje)

PTI – izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja (dveletno izobraževanje po pridobljeni srednji poklicni izobrazbi)

PT – izobraževalni program poklicnega tečaja (enoletno izobraževanje)

Prilagojeni izobraževalni programi:

(SI) – izobraževalni program je prilagojen za narodno mešano območje Slovenske Istre in se izvaja v slovenskem učnem jeziku

(IS) – izobraževalni program je prilagojen za narodno mešano območje Slovenske Istre in se izvaja v italijanskem učnem jeziku

(DV) – izobraževalni program je prilagojen za dvojezično izvajanje v slovenskem in v madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju

(gibalno ovirani) – izobraževalni program je prilagojen za kandidate s posebnimi potrebami (gibalno ovirani)

(slepi in slabovidni) – izobraževalni program je prilagojen za kandidate s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni)

(gluhi in naglušni) – izobraževalni program je prilagojen za kandidate s posebnimi potrebami (gluhi in naglušni ter z govorno-jezikovnimi motnjami)

Okrajšave:

SS PSI – Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje PIK – predmetni izpitni katalog

Polno ime za izobraževalni program je praviloma nadomeščeno s skrajšano obliko: program.

Če je v prvem stolpcu (program in vrsta programa) navedenih več programov, zanje velja enak naziv srednje strokovne izobrazbe, ki ga navajamo v moški in v ženski obliki.

Letnica pri posameznem programu zadeva objavo odredbe ali pravilnika, s katerim je minister, pristojen za šolstvo, sprejel program na predlog pristojnega strokovnega sveta.

Kadar je za drugi oziroma četrti predmet navedenih več predmetov, ima kandidat pravico izbrati kateregakoli od njih.

Predmetni izpitni katalog je enak za programe, ki omogočajo pridobitev istega naziva strokovne izobrazbe in se izvajajo bodisi kot srednje strokovno ali poklicno-tehniško izobraževanje, ali kot poklicni tečaj, ali pa kot program, prilagojen za izvajanje na narodno mešanem območju ali za kandidate s posebnimi

potrebami. Tako se zagotavljajo enaki standardi znanja pri izpitu, ne glede na pot izobraževanja ali kandidatov status (dijak, odrasli).

Pri posameznem delu izpita je navedeno največje možno število točk.

Navajamo še prvi izpitni rok, v katerem se predmetni izpitni katalog začne ali se je začel uporabljati kot podlaga za izpit pri poklicni maturi; uporablja se še v naslednjih izpitnih rokih, vse do določitve novega kataloga, s katerim se nadomesti prejšnji.

Kandidat opravlja izpite poklicne mature v skladu s predmetnimi izpitnimi katalogi, ki ustrezajo programu, po katerem se je izobraževal. Velikokrat se programi ne razlikujejo po imenu, zato jih

(19)

19

lahko ločimo le po tem, kdaj so bili sprejeti. Tako pri vsakem programu navajamo sklep o njegovem sprejetju v uradnem listu (številka Uradnega lista RS/leto objave uradnega lista).

V krepkem tisku so napisani novi in prenovljeni programi in ustrezni naziv (ime) za drugi in za četrti predmet. Ti novi in prenovljeni programi so tudi kreditno ovrednoteni; v srednje šole se uvajajo od šolskega leta 2007/2008 dalje in postopoma nadomeščajo ustrezne prejšnje programe (ki so

praviloma pred njimi napisani z nepoudarjeno pisavo).

Lahko pa si programe in predmetne izpitne kataloge ogledate tudi na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport (www.mss.gov.si).

V nadaljevanju so zapisani pomembnejši podatki o izpitih, povzeti iz ustreznih predmetnih izpitnih katalogov, vključno z navedbo seje in datuma določitve v Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje.

ARANŽERSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: aranžerski tehnik/aranžerska tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet ARANŽERSKI TEHNIK SSI 23/2002 TRŽENJE

Določitev PIK:

SSPSI, 75. seja, 16. 6. 2004 Začetek uporabe PIK:

spomladanski izpitni rok 2006 Deli izpita v točkah:

pisni del izpita: 60 točk ustni del izpita: 40 točk

Členitev pisnega izpita in trajanje:

1. izpitna pola: 30 minut 2. izpitna pola: 60 minut

ARANŽERSTVO IN OBLIKOVANJE Določitev PIK:

IZDELEK OZIROMA STORITEV IN ZAGOVOR

Določitev PIK:

SSPSI, 75. seja, 16. 6. 2004 in 90. seja, 28. 3. 2006

Začetek uporabe PIK:

spomladanski izpitni rok 2008 Deli in členitev izpita v točkah:

izdelek oziroma storitev: 90 točk, od tega:

– iskanje idej: 10 točk – načrtovanje: 40 točk – izvedba: 40 točk zagovor: 10 točk

ARANŽERSKI TEHNIK SSI 53/2008 OBLIKOVANJE V ARANŽERSTVU Določitev PIK:

Določitev PIK:

– načrtovanje: 10 točk – izvedba: 60 točk – dokumentacija: 10 točk zagovor: 20 točk

(20)

20 AVTOSERVISNI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: avtoservisni tehnik/avtoservisna tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet AVTOSERVISNI TEHNIK PTI 55/2007 AVTOMEHATRONIKA

Določitev PIK:

SS PSI, 99. seja, 9. 7. 2007 Začetek uporabe PIK:

Določitev PIK:

SS PSI, 99. seja, 9. 7. 2007 Začetek uporabe PIK:

EKONOMSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: ekonomski tehnik/ekonomska tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet EKONOMSKI TEHNIK SSI

EKONOMSKI TEHNIK (IS) SSI EKONOMSKI TEHNIK (SI) SSI EKONOMSKI TEHNIK (DV) SSI EKONOMSKI TEHNIK

(gibalno ovirani) SSI EKONOMSKI TEHNIK (slepi in slabovidni) SSI EKONOMSKI TEHNIK (IS) PTI EKONOMSKI TEHNIK (DV) PTI EKONOMSKI TEHNIK

(gibalno ovirani) PTI EKONOMSKI TEHNIK (slepi in slabovidni) PTI EKONOMSKI TEHNIK PT EKONOMSKI TEHNIK (IS) PT

1/2000 78/2000 35/2000 78/2000 35/2000

35/2000

52/2003 52/2003 52/2003

52/2003

131/2003 75/2004

GOSPODARSKO POSLOVANJE Določitev PIK:

SSPSI, 75. seja, 16. 6. 2004, in 98. seja, 25. 5. 2007 Začetek uporabe PIK:

Določitev PIK:

EKONOMSKI TEHNIK SSI EKONOMSKI TEHNIK (IS) SSI EKONOMSKI TEHNIK (DV) SSI EKONOMSKI TEHNIK

(gibalno ovirani) SSI EKONOMSKI TEHNIK (slepi in slabovidni) SSI EKONOMSKI TEHNIK PTI EKONOMSKI TEHNIK (IS) PTI

53/2008 53/2008 53/2008 53/2008

53/2008

53/2008 85/2008

GOSPODARSTVO Določitev PIK:

Določitev PIK:

(21)

21 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: elektrotehnik elektronike/elektrotehnica elektronike Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet ELEKTROTEHNIK

ELEKTRONIK SSI ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK (SI) SSI

52/2003

ELEKTROTEHNIKA, VEZJA IN NAPRAVE

Določitev PIK:

ELEKTROTEHNIK ENERGETIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: elektrotehnik energetike/elektrotehnica energetike Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet ELEKTROTEHNIK ENERGETIK

SSI 52/2003 ELEKTROTEHNIKA IN

ELEKTRIČNE INSTALACIJE Določitev PIK:

ELEKTROENERGETSKI SISTEMI Določitev PIK:

Določitev PIK:

(22)

22 ELEKTROTEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: elektrotehnik/elektrotehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet ELEKTROTEHNIK SSI

ELEKTROTEHNIK PTI 53/2008

53/2008 ELEKTROTEHNIKA Določitev PIK:

Določitev PIK:

– načrtovanje:10 točk – izvedba: 55 točk – dokumentacija: 15 točk zagovor: 20 točk

ELEKTROTEHNIK RA^UNALNIŠTVA

Naziv srednje strokovne izobrazbe: elektrotehnik računalništva/elektrotehnica računalništva Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet

ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA SSI ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA PT

52/2003

ALGORITMI IN PROGRAMSKI JEZIKI

Določitev PIK:

ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ

Naziv srednje strokovne izobrazbe: elektrotehnik telekomunikacij/elektrotehnica telekomunikacij Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet

ELEKTROTEHNIK

TELEKOMUNIKACIJ SSI 52/2003 TK POSREDOVALNE IN TERMINALNE NAPRAVE Določitev PIK:

Določitev PIK:

(23)

23 FARMACEVTSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet FARMACEVTSKI TEHNIK SSI

FARMACEVTSKI TEHNIK PT 12/2001

45/1997 FARMACEVTSKA KEMIJA Določitev PIK:

IZDELEK IN ZAGOVOR Določitev PIK:

delovni preizkus: 50 točk zagovor: 50 točk

FARMACEVTSKI TEHNIK SSI 53/2008 FARMACIJA Določitev PIK:

1. izpitna pola: 90 minut

izdelek: 80 točk, od tega:

FOTOGRAFSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: fotografski tehnik/fotografska tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet FOTOGRAFSKI TEHNIK SSI 35/2000 FOTOGRAFSKA TEHNIKA

Določitev PIK:

1. izpitna pola: 45–60 minut 2. izpitna pola: 45–60 minut

Določitev PIK:

(24)

24 GASTRONOMIJA

Naziv srednje strokovne izobrazbe: gastronomski tehnik/gastronomska tehnica Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet GASTRONOMIJA PTI

GASTRONOMIJA (IS) PTI 53/2008

85/2008 GASTRONOMIJA IN TURISTIČNE STORITVE

Določitev PIK:

IZDELEK IZ KUHARSTVA IN STORITEV IZ STREŽBE TER ZAGOVOR

Določitev PIK:

izdelek iz kuharstva in storitev iz strežbe: 85 točk, od tega:

GASTRONOMIJA IN TURIZEM

Naziv srednje strokovne izobrazbe: gastronomsko-turistični tehnik/gastronomsko-turistična tehnica Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet

GASTRONOMIJA IN TURIZEM SSI

53/2008 GASTRONOMIJA IN TURIZEM S PODJETNIŠTVOM

Določitev PIK:

TURISTIČNA STORITEV IN ZAGOVOR

Določitev PIK:

turistična storitev: 80 točk, od tega:

IZDELEK IZ KUHARSTVA IN ZAGOVOR

Določitev PIK:

izdelek iz kuharstva: 85 točk, od tega:

STORITEV IZ STREŽBE IN ZAGOVOR

Določitev PIK:

spomladanski izpitni rok 2010

(25)

25

Deli in členitev izpita v točkah:

storitev iz strežbe: 80 točk, od tega:

GEODETSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: geodetski tehnik/geodetska tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet GEODETSKI TEHNIK SSI 12/2001 GEODEZIJA

Določitev PIK:

– iskanje idej: 10 točk – načrtovanje: 20 točk – izvedba: 50 točk zagovor: 20 točk GEODETSKI TEHNIK SSI 53/2008 OSNOVE GEODEZIJE

Določitev PIK:

GEOTEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: geotehnik/geotehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet GEOTEHNIK SSI

GEOTEHNIK PTI 53/2008

53/2008 RUDARSKA DELA Z ZRAČENJEM IN ODVODNJAVANJEM

Določitev PIK:

(26)

26 GOSTINSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: gostinski tehnik/gostinska tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet GOSTINSKI TEHNIK SSI

GOSTINSKI TEHNIK (SI) SSI GOSTINSKI TEHNIK PT

35/2000 35/2000 52/2003

ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA V GOSTINSTVU

Določitev PIK:

STORITEV IN ZAGOVOR Določitev PIK:

storitev: 80 točk, od tega:

PREHRANA Določitev PIK:

izdelek: 80 točk, od tega:

GOZDARSKI TEHNIK

Naziv srednje strokovne izobrazbe: gozdarski tehnik/gozdarska tehnica

Program in vrsta programa Sprejetje prog. Drugi predmet Četrti predmet GOZDARSKI TEHNIK SSI 1/2000 PRIDOBIVANJE GOZDNIH

PROIZVODOV Določitev PIK:

Določitev PIK:

za poklicno maturo 

2010

Maturitetni

izpitni katalog

za poklicno maturo 

Ljubljana 2008

MATURITETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO 2010

VSEBINA

6

PREDGOVOR

7 1. CILJI IN IZVEDBA POKLICNE MATURE

1.1 POKLICNA MATURA KOT IZPIT Z DVOJNO KVALIFIKACIJO

1.2 KDO LAHKO PRISTOPI K OPRAVLJANJU POKLICNE MATURE?

Koledar opravljanja poklicne mature

8

1.3 OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE V DVEH DELIH

1.4 OBVEZNI IN IZBIRNI PREDMETI POKLICNE MATURE

9 1.5 PREDMETNI IZPITNI KATALOGI

1.6 RAVEN ZAHTEVNOSTI

10

2. OCENJEVANJE PRI POKLICNI MATURI

2.1 OCENJEVANJE S TO^KAMI ALI TO^KOVANJE

2.2 ZUNANJE OCENJEVANJE ZNANJA

2.3 IZPITI IN DELI IZPITOV

11

2.3.1 Pisni izpit

2.3.2 Ustni izpit

2.3.3 Praktični del izpita in zagovor

2.4 KRŠITVE MATURITETNIH PRAVIL

2.5 MERILA ZA PRETVORBO TO^K V OCENO

12

2.6 OCENJEVALNA LESTVICA

2.7 SPLOŠNI USPEH IN MATURITETNO SPRI^EVALO S POHVALO

2.8 POPRAVLJANJE NEGATIVNIH OCEN, PONOVNO OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE IN IZBOLJŠEVANJE POZITIVNIH OCEN

13 2.9 PRITOŽBE ZOPER OCENJEVANJE IN PISNI

UGOVOR ZOPER IZRA^UN OCENE ALI OCENO

2.10 PRIZNAVANJE IZPITOV

2.11 ROKI ZA DOKON^ANJE IZOBRAŽEVANJA

14

3. PREDMETI POKLICNE MATURE

3.1 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI (PRVI IN TRETJI PREDMET)

15 SLOVENŠ^INA

ITALIJANŠ^INA

MADŽARŠ^INA

16

MATEMATIKA

ANGLEŠ^INA

NEMŠ^INA

17 ITALIJANŠ^INA

SLOVENŠ^INA

18

3.2 TEMELJNI STROKOVNOTEORETI^NI (DRUGI) IN ^ETRTI PREDMET

Vrste izobraževalnih programov:

Prilagojeni izobraževalni programi:

Okrajšave:

19

 ARANŽERSKI TEHNIK

20

 AVTOSERVISNI TEHNIK

 EKONOMSKI TEHNIK

21

 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK

22

 ELEKTROTEHNIK

 ELEKTROTEHNIK RA^UNALNIŠTVA

 ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ

23

 FARMACEVTSKI TEHNIK

 FOTOGRAFSKI TEHNIK

24

 GASTRONOMIJA

 GASTRONOMIJA IN TURIZEM

25

 GEODETSKI TEHNIK

 GEOTEHNIK

26

 GOSTINSKI TEHNIK

 GOZDARSKI TEHNIK

za poklicno maturo

za poklicno maturo

ARANŽERSKI TEHNIK

AVTOSERVISNI TEHNIK

EKONOMSKI TEHNIK

ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

ELEKTROTEHNIK ENERGETIK

ELEKTROTEHNIK

ELEKTROTEHNIK RA^UNALNIŠTVA

ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ

FARMACEVTSKI TEHNIK

FOTOGRAFSKI TEHNIK

GASTRONOMIJA

GASTRONOMIJA IN TURIZEM

GEODETSKI TEHNIK

GEOTEHNIK

GOSTINSKI TEHNIK

GOZDARSKI TEHNIK