Dijana Krajina, Damir Nadarevič
KVALITATIVNO RAZISKOVANJE RESOCIALIZACIJE BEGUNCEV ŠTUDIJA PRIMERA ZBIRNI CENTER ČRNOMELJ
Dijana Krajina je diplomirana kultnrologinja. Damir Nadarevič je diplomirani politolog.
Avtorja predstavita linearno-iterativni m o d e l za kvalitativno raziskovanje begunstva. E m p i r i č n o ga ponazorita na p r i m e r u proučevanja procesa resocializacije začasnih b e g u n c e v v Z b i r n e m centru v Č r n o m l j u . Analizirata faze modela, begunsko p o p u l a c i j o pa razdelita glede na stopnjo dosežene resocializacije v pet s k u p i n . V sklepu prispevka predlagata, kako doseči boljšo integracijo beguncev v slovensko s o c i o k u l t u r n o okolje.
Ključne besede: b e g u n c i , kvalitativno raziskovanje, linearno-iterativni m o d e l , stopnja resocializa- cije, integracija.
Monika Fritz, Tanja Greif, Veronika Klančnik, Sara Lunaček, Sabina Monro, Nataša Špiranec Maurer, Nino Rode
KUVADA NA SLOVENSKEM
RAZISKAVA SPREMEMB PRI MOŠKEM V ČASU PARTNERKINE NOSEČNOSTI
Sabina Monro je absolventka filozofije in sociologije kulture in mama deklice od aprila 1997.
Nataša Špiranec Maurerje absolventka filozofije in sociologije kulture in mama deklice od marca 1999. Sarah Lunaček je absolventka etnologije in sociologije kulture. Veronika Klančnik je absolventka primerjalne književnosti iti sociologije kulture. Monika Fritz je absolventka španščine in sociologije kulture. Tanja Greif je absolventka novinarstva iti sociologije kulture.
V p r i č u j o č e m članku se avtorice sprašujejo, ali tudi na Slovenskem obstaja kuvada. Odgovor na vprašanje iščejo s p o m o č j o vprašalnika, ki so ga razdelile na sklope, v okviru katerih so jih zanimali splošni podatki, navade, d e l o v n e navade, razpoloženje in počutje, potrebe, o d n o s i in razmerja, pričakovanja in prepričanja obeh partnerjev. Vzorec je zajel petdeset parov iz Maribora, Ajdovščine, Ljubljane in Domžal. Analize so pokazale, da so o p a z n e nekatere spremembe, zlasti v zvezi s spolnim življenjem — tako n o s e č n i c e kot partnerji odgovarjajo, da imajo spolne o d n o s e redkeje. O p a z n o je tudi s p l o š n o povečanje potreb, ki se nanašajo na partnerski o d n o s (zaupanje m e d partnerjema, pogovori, odgovornost, p o z o r n o s t partnerja o z i r o m a partnerke, varnost in zvestoba). Pri moških o p a z i m o nekoliko z v e č a n o p o t r e b o p o intelektualnem delu, ne pa tudi p r i ženskah. Nosečnice najizraziteje o b č u t i j o s p r e m e m b e , vezane na fiziološke potrebe; pri partnerjih te s p r e m e m b e niso tako izazite, vendar jih opažajo. Dobljene rezultate so primerjale z ameriško raziskavo kuvade, ki je o p o z o r i l a na naslednje pojave pri nosečnikih: bojevitost, beg, strah, s p o l n e s p r e m e m b e in deviacije. Izrazitejših u j e m a n j s slovensko situacijo, kakor se kaže iz zajetega vzorca, niso opazile.
V d o d a t k u sta opisana dva p r i m e r a raziskovalk, ki sta v teku raziskave tudi sami doživljali nosečnost.
O b tem sta bili p o z o r n i t u d i na vedenje partnerjev.
Ključne besede-, ritualna kuvada, psihosomatska kuvada, »psihoze« očetovstva, vprašalnik, simptomi p r e h o d a , reakcije na s p r e m e m b e .
Jelka Zorn
HOMOSEKSUALNOST IZ PERSPEKTIVE DRUGEGA
Jelka Zorn je študentka podiplomskega študija antropologija vsakdanjega življenja na ISH - Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Diplomirala je na Visoki šoli za socialno delo.
Z vidika a n t r o p o l o š k i h študij »drugi« predstavljajo druge kulture ali pa manjšinske s k u p i n e znotraj naše d o m i n a n t n e kulture. »Drugi« pa niso le drugačni, ampak gre p r i konstrukciji m e d » d r u g i m i in nami« za g l o b o k o s t r u k t u r n o n e e n a k o p r a v n o s t . Članek se osredotoča p r e d v s e m na v i d i k e n e e n a k o p r a v n o s t i »drugih«, v našem p r i m e r u so to lezbijke. Glavni del članka sestavljajo p r i p o v e d i p e t i h žensk. O s r e d o t o č a j o se na diskriminacijske in stigmatizacijske vidike vsakdanjih življenjskih situacij. V p o l s t r u k t u r i r a n i h intervjujih so i n f o r m a n t k e pripovedovale o o d n o s i h s svojimi starši, o n j i h o v i h pričakovanjih, o tem, kakšne težave imajo, ker se ne m o r e j o p o r o č i t i s p a r t n e r i c a m i , o situacijah v službi, s sorodniki ipd. Iz n j i h o v i h pripovedi lahko razberemo, kako n e m o g o č a izbira se zdi i s t o s p o l n o partnerstvo n j i h o v i m staršem in v kako d e p r i v i l i g i r a n c m položaju se l a h k o znajdejo. Iz perspektive lezbijk veliko običajev, navad in tudi zakonov, ki se zdijo p o v s e m samo- u m e v n i in splošni, n e veljajo za vsakogar, a m p a k gre pravzaprav za privilegije žensk i n m o š k i h , ki so heteroseksualni. D r u ž b e n o klimo, ki priznava kot edino sprejemljivo obliko seksualnosti hetero- seksualnost, e d i n o m o ž n o obliko partnerskega odnosa pa odnos r a z n o s p o l n i h partnerjev, imenu- j e m o heteroseksizem.
Ključne besede: intervjuji z lezbijkami, stigma, diskriminacija, starši, zakonodaja.
Blaž Mesec
PRISPEVEK KVALITATIVNIH METOD K EMPIRIČNEMU RAZISKOVANJU V SOCIALNEM DELU Izr. prof. dr. Blaž Mesec predava metodologijo na Visoki šoli za socialno delo in je dekan te šole.
V obliki k o m e n t a r j a k analizi paradigmatskega primera socialnega dela z d r u ž i n o , v kateri sta starša zanemarjala otroke, so z u p o r a b o p o j m o v sistemske teorije socialnega dela o b r a v n a v a n a vprašanja potranzicijskega razvoja socialnega dela v Sloveniji od podrejenosti politiki in d r u g i m strokam d o a v t o n o m n e , svojim z n a n s t v e n i m in e t i č n i m m e r i l o m o d g o v o r n e stroke in vede;
prispevek kvalitativne metodologije k e m p i r i č n e m u raziskovanju v socialnem delu in vprašanje narave socialnega dela kot a v t o n o m n e vede o praksi in teorije te vede. Naloga vede o socialnem delu je kritična refleksija prakse socialnega dela. Za ta n a m e n so kvalitativne m e t o d e raziskovanja posebej p r i m e r n e , saj se navezujejo na v s o c i a l n e m delu o b i č a j n e n a č i n e refleksije v o k v i r u praktičnega usposabljanja in supervizije.
Ključne besede: veda o socialnem delu, teorija socialnega dela, kvalitativno raziskovanje.
Vesna Švab
ZAKAJ JE ZA DELO Z OSEBAMI S PSIHOTIČNIMI DUŠEVNIMI MOTNJAMI POTREBNO DODATNO IZOBRAŽEVANJE
Psihiatrinja mag. Vesna Švab je predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠF.NT in asistentka na katedri za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dela kot vodja rehabilitacijske službe v psihiatrični bolnišnici Polje.
V članku je orisanih nekaj razlogov za p o m a n j k l j i v razvoj rehabilitacijskih služb za osebe z dušev- n i m i m o t n j a m i . O p i s a n e so temeljne značilnosti načrtovanja skrbi v m u l t i d i s c i p l i n a r n i d e l o v n i s k u p i n i in o s n o v n a znanja, ki so za tako sodelovanje potrebna. Predlagan je m o d e l izobraževanja, ki bi lahko zagotovil ustreznejšo k o m u n i k a c i j o m e d udeleženci v procesu rehabilitacije oseb z težkimi in p o n a v l j a j o č i m i se d u š e v n i m i m o t n j a m i .
