UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Tinkara Florjanovič
VPLIV REVMATOIDNEGA ARTRITISA NA DUŠEVNO ZDRAVJE PACIENTA
Diplomsko delo
THE IMPACT OF RHEUMATOID ARTHRITIS ON A PATIENT'S MENTAL HEALTH
Diploma work
Mentorica: viš. pred. Darja Thaler
Somentorica: Milena Pavić Nikolić, mag. zdr. nege
Recenzentka: pred. Martina Bizjak
ZAHVALA
Iskreno bi se rada zahvalila tistim, ki so mi kakorkoli pomagali pri pisanju diplomskega dela. Vsem sošolkam in sošolcem, ki smo se med študijem medsebojno podpirali in spodbujali.
Posebna zahvala gre moji mentorici viš. pred. Darji Thaler, ki mi je bila pripravljena pomagati, me spodbujati in usmerjati pri pisanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem svoji sometorici Mileni Pavić Nikolić mag. zdr. nege, ki je s svojim znanjem in nasveti pripomogla k izdelavi diplomskega dela.
Hvala mojima staršema in sestrama, ki so me podpirali in mi stali ob strani v najtežjih trenutkih v času študija.
Zahvaljujem se tudi fantu za vso podporo in spodbudne besede, hvala ker verjameš vame.
Hvala vsem, ki mi na moji življenjski poti stojite ob strani!
IZVLEČEK
Uvod: Revmatoidni artritis je kronična, vnetna, sistemska bolezen, avtoimune narave.
Prizadene prvenstveno sklepe, lahko pa tudi vse organske sisteme. Posameznika bolezen ne prizadene le fizično, ampak pomembno vpliva tudi na duševno zdravje. Namen: V diplomskem delu smo želeli predstaviti značilnosti revmatoidnega artritisa, njegov vpliv na duševno zdravje pacienta in predstaviti načine psihološkega spoprijemanja z boleznijo.
Metode dela: Za nastanek diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda.
Narejen je bil sistematični pregled domače in tuje strokovno – znanstvene literature.
Literatura uporabljena v diplomskem delu je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, spletnem portalu DiKul in podatkovno-kataložni bazi COBIB.SI.
Rezultati: Rezultati pregledanih študij kažejo, da bolezen lahko negativno vpliva na duševno zdravje pacienta. Izkazalo se je, da je pojavnost depresije in anksioznosti pri pacientih z revmatoidnim artritisom pogosta. Prav tako v študijah opisujejo tehnike, ki pacientom pomagajo pri spoprijemanju z boleznijo. Odkrili so, da se je skozi leta obstoja bolezni razvilo več tehnik spoprijemanja. Razprava in zaključek: Raziskave kažejo na pomembnost zgodnje diagnostike ter izobraževanja pacientov o sami bolezni, njenem zdravljenju, kot tudi načinih spoprijemanja z znaki in simptomi bolezni. Pacientom z revmatoidnim artritisom se svetuje, da se pozitivno spoprijemajo z boleznijo.
Najpomembnejše je, da se o bolezni učijo in zgodaj prepoznajo poslabšanje zdravstvenega stanja. To pripomore k preprečevanju nastanka bolečin in drugih kliničnih znakov bolezni, ki negativno vplivajo na duševno zdravje pacienta.
Ključne besede: revmatoidni artritis, psihološko spoprijemanje, depresija, anksioznost
ABSTRACT
Introduction: Rheumatoid arthritis is a chronic, inflammatory, systemic disease of an autoimmune nature. It primarly affects joints, but can also affect all organ systems. Disease not only affects an individual physically, but can also has a significant impact on mental health. Purpose: In this diploma work we wanted to present the characteristic of rheumatoid arthritis, its impact on the mental health of the patient and ways of coping psychologically with the disease. Methods: The descriptive method was used for the elaboration of this diploma work. A systematic review of the domestic an foreign scientific literature was carried out. Literature used in this diploma work was searched in PubMed, CINAHL, Medline, DiKul and COBIB.SI databases. Results: The results of the studies showed that the disease can have negative impact on a patient's mental health. Depression and anxiety have been shown to be common in patients with rheumatoid arthritis. They also describe techniques to help patients cope with the disease. Discussion and conclusion: Research shows the importance of early diagnosis and eduaction of patients about the disease itself, its treatment and ways of coping with its signs and symptoms.
Patients with rheumatoid arthritis are advised to cope positively with the disease. The most important is that they learn about the disease and recognise it early. This helps to prevent the pain and other clinical signs of illness that have a negative impact on the patient's mental health.
Keywords: rheumatoid arthritis, psychological coping, depression, anxiety.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Teoretična izhodišča ... 2
1.2 Revmatoidni artritis ... 3
1.3 Vpliv revmatoidnega artritisa na duševno zdravje ... 6
2 NAMEN ... 11
3 METODE DELA ... 12
4 REZULTATI ... 14
5 RAZPRAVA ... 17
6 ZAKLJUČEK ... 21
7 LITERATURA ... 22
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematski prikaz medsebojnega vpliva bolezni in duševnega zdravja (Sturgeon et al., 2016). ... 2
KAZALO TABEL
Tabela 1: Merila za postavitev diagnoze RA (Ostrovršnik, Tomšič, 2014). ... 5 Tabela 2: Vključitveni in izključitveni kriteriji ... 12 Tabela 3: Tehnike spoprijemanja z revmatoidnim artritisom (Sturgeon et al., 2016) ... 15
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
ACR CBT DASS DAS 28 DiKUL DMARD
Ameriško revmatološko združenje Cognitive-behavioural therapy Depression anxiety stress scale Disease activity score
Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani Syntetic disease-modifying antirheumatic drugs ELUAR
HADS IL-1
Evropska liga za boj proti revmatizmu Hospital anxiety and depression scale Interlevkin
JIA MBSR
Juvenilni Idiopatski Artritis
Mindfulness-based stress reduction NIH
NRAS NSAR RA SZO TNF-a T2T WHO
National Institutes of Health
National Rheumatoid Arthritis Society Nesteroidni antirevmatiki
Revmatoidni artritis
Svetovna zdravstvena organizacija Tumor nekrotizirajoči faktor alfa Treat to target (zdravljenje do cilja) World Health Organization
1 UVOD
Bolezen je del življenja in igra pomembno vlogo v življenjskem procesu posameznika, zato na doživljanje in spoprijemanje z boleznijo vpliva vse, kar se je v življenju obolelega dogajalo pred začetkom bolezni. Na spoprijemanje v veliki meri vplivajo tudi cilji, ki jih je potrebno zaradi pojava bolezni prekiniti in kakšna upanja ter sanje ima posameznik (Öhman et al., 2006).
Značilnost kroničnih bolezni je dolgotrajno trajanje bolezni, največkrat doživljenjsko.
Vnetne revmatične bolezni, ki vplivajo na skeletno-mišični sistem lahko povzročajo tudi funkcionalno omejenost, okvare sklepov ter druge prizadetosti telesa. Dolgotrajno zdravljenje in invalidnosti predstavljata tudi veliko družbeno breme. Mišično – skeletna obolenja predstavljajo po vsem svetu velik zdravstveni problem in so prvi razlog za bolniške odsotnosti ter drugi najpogostejši razlog za pojav invalidnosti. Med najpogostejšimi so vnetna revmatična obolenja, ki zajemajo več kot sto različnih revmatičnih bolezni, katera pomembno vplivajo na posameznika (Brennan – Olsen et al., 2017).
Prve omembe revmatoidnega artritisa (RA) v znanstveni literaturi segajo v leto 1800.
Takrat je bila patogeneza bolezni slabo poznana, zato se učinkovito zdravljenje ni moglo razviti. Učinkovit pristop k zdravljenju se je razvil šele pred dobrimi desetimi leti (Ostrovršnik, Tomšič, 2014).
Revmatoidni artritis je kronična, vnetna, sistemska bolezen, ki povzroča poškodbe sklepov in prizadene več kot tri milijone ljudi po vsem svetu (Fiest et al., 2017). Pogosteje se pojavlja pri ženski populaciji. RA ne prizadene samo sklepov, temveč lahko vpliva na vse organske sisteme (Park et al., 2020). Povzroči lahko nepopravljive poškodbe sklepov in invalidnost, saj bolezen hitro napreduje, zato je potrebno zgodnje, pravilno diagnosticiranje in zdravljenje bolezni (Tanaka, 2020). Ker je RA neozdravljiva bolezen, je cilj zdravljenja doseganje remisije bolezni, lajšanje bolečin in s tem omogočanje primerne kakovosti življenja za pacienta.
Zaradi utrujenosti, bolečine, vnetja in funkcionalne nezmožnosti je pri pacientih z RA večja možnost za razvoj duševnih motenj in/ali duševnih bolezni. Tako so Sturgeon in sodelavci (2016) v raziskavi ugotovili, da kronična bolezen pri pacientih z RA že ob
2
seznanitvi z diagnozo lahko povzroči hud stres, ki vpliva na njegovo čustveno stanje in posredno poslabšanje simptomov bolezni.
1.1 Teoretična izhodišča
Kronične bolezni svetovna zdravstvena organizacija, zaradi njenega trajanja in potrebnih prilagoditev pacientov, označuje kot glavni vzrok za prezgodnje smrti na svetu. Pri RA so te prilagoditve še posebno težke, saj bolezen povzroča hude bolečine in utrujenost. To v veliki meri vpliva na psihološko stanje pacienta. Posledica tega sta pogosta pojavnost depresije in anksioznosti (Ziarko et al., 2019).
Kronična bolezen, kot je RA ima pomemben vpliv na posameznikovo življenje. Kaže se na področju posameznikove samopodobe, vloge v življenju, partnerskih odnosov, nadzorom nad življenjem in v duševnem zdravju (Hill, 2007).
Čeprav je znano, da so pacienti z RA bolj nagnjeni k pojavu duševnih motenj, so znanstveniki šele pred kratkim dokazali, da tudi pojavnost duševnih motenj vpliva na nastanek RA (Vallerand et al., 2019). Na sliki 1 je prikazan medsebojni vpliv bolezni in duševnega zdravja, kjer lahko vidimo, da poslabšanje stanja bolezni negativno vpliva na duševno zdravje. Hkrati pa moramo biti pozorni tudi na poslabšanje duševnega zdravja, saj lahko negativno vpliva na stanje bolezni (Sturgeon et al., 2016).
Slika 1: Shematski prikaz medsebojnega vpliva bolezni in duševnega zdravja (Sturgeon et al., 2016).
Ker RA s svojimi simptomi in znaki zelo vpliva na paciente, je zanje ključnega pomena, da obvladujejo svojo bolezen, saj je kakovost življenja v veliki meri odvisna od njih samih.
Svetuje se jim načrtovanje življenja dan za dnem, saj so dejavnosti, ki so za zdrave ljudi nekaj povsem običajnega, za njih lahko velik napor (Pavić Nikolić, 2015). Barhum (2021) navaja, da mora pacient, ki ima RA zavestno skrbeti tudi za svoje duševno zdravje, saj lahko bolezen poslabša duševno stanje posameznika.
Spoprijemanje s težkimi situacijami deluje kot moderator med stresom in duševnim stanjem. Ker se žal nekateri še vedno neuspešno spoprijemajo z boleznijo, je še vedno velika razširjenost uporabe alkohola in droge pri omenjenih pacientih (Kostova et al., 2014).
Temeljna tema diplomskega dela je osredotočena na pacientovo sprejemanje bolezni, na njihovo spopadanje s simptomi in vplivi bolezni na telo. V diplomskem delu bo omenjenih nekaj tehnik, ki jih pacienti lahko uporabijo za lažje spoprijemanje z boleznijo.
1.2 Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je razširjen po vsem svetu. Prevalenca bolezni je približno 1% in lahko prizadene vse ljudi, ne glede na raso in etično skupino. Znano je, da trikrat pogosteje za njim zbolevajo ženske (Pavić Nikolić, 2015). Običajno se pojavi med tridesetim in šestdesetim letom starosti, vendar se pojavlja tudi pri mlajših ljudeh in otrocih. Takrat se najpogosteje pojavi pred dopolnjenim šestnajstim letom starosti in je poimenovan juvenilni idiopatski artritis (JIA) (Bullock et al., 2018). Vzroka nastanka bolezni ne poznamo, a je v njegovo pojavnost najverjetneje vključenih več dejavnikov. Seveda je bolezen pogostejša pri osebah, ki imajo dedno predispozicijo za RA, kljub temu pa imajo pomembno vlogo tudi spol in dejavniki iz okolja (bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi). Tudi kajenje je znan in potrjen dejavnik tveganja za razvoj RA. Mnogi opozarjajo, da tudi prehrana vpliva na pojavnost RA. Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje mesa in beljakovin ter manjša poraba sadja, zelenjave in vitamina C povečajo tveganje za nastanek bolezni. Raziskave poročajo o pozitivnih učinkih mediteranske prehrane na RA. Za bolezen je značilen počasen začetek, zelo pogosto se pojavi simetrični artritis zapestij, sklepov rok in stopal (Pavić Nikolić, 2015).
4
Osrednje dogajanje bolezni poteka v sinoviji, kjer je prepoznava celic, ki sestavljajo vnetne infiltrate omogočila sestavo modela imunskega odgovora pri RA. Antigen, ki sproži bolezensko dogajanje, najverjetneje pride v sinovijsko ovojnico, kjer ga predelajo antigene predstavljajoče celice. Protivnetna mediatorja, ki spodbujata različne celice ter vplivata na razvoj bolezenskih znakov pri RA sta Interlevkin 1 (IL-1) in tumor nekrotizirajoči faktor alfa (TNF-a) (Pavić Nikolić, 2015). Bolezen navadno nastopi počasi, zanjo so značilni naslednji simptomi (Bullock et al., 2018):
- povišana telesna temperatura,
- jutranja okorelost prizadetih sklepov (do 30 minut), - utrujenost, vročina, hujšanje,
- izguba apetita,
- občutljivi, otekli in na otip topli sklepi.
Ker RA tudi v današnjem času ostaja neozdravljiva bolezen, zdravniki stremijo k njeni hitri prepoznavi in zgodnjemu zdravljenju. Cilj zdravljenja je doseganje remisije, kar pomeni odsotnost znakov in simptomov, ki bi kazali na vnetno aktivnost. Umirjanje bolezni se doseže z zgodnjim diagnosticiranjem in intenzivnim zdravljenjem.
Strokovnjaki so ugotovili, da se nastanek ali napredovanje funkcionalne oviranosti in okvar sklepov preprečuje z remisijo bolezni RA, ki jo kaže nizka aktivnost bolezni. Zato so revmatologi iz vsega sveta razvili nov način zdravljenja, ki so ga poimenovali »Zdravljenje do cilja« (Treat to target - T2T) (Lwin et al., 2020). Cilj T2T je pri pacientu doseči remisijo bolezni. V novem načinu zdravljenja so zajeti štiri ključna načela (Pavić Nikolić, 2015):
- o načinu zdravljenja RA se morata skupaj dogovoriti pacient in revmatolog,
- najpomembnejši cilj zdravljenja je doseganje največje od zdravja odvisne kakovosti življenja (obvladovanje bolezenskih simptomov, preprečevanje poškodb sklepov in kosti, obnovitev bolnikovih funkcijskih sposobnosti in sodelovanje v vsakodnevnih dejavnostih),
- zaustavitev sklepnega vnetja,
- pri RA dosega najboljše rezultate jasno usmerjeno zdravljenje, ki ga omogoča merjenje aktivnosti bolezni in prilagajanje terapije, kadar cilj ni dosežen.
Diagnoza RA se postavlja na podlagi Ameriškega združenja za revmatologijo (ACR) in Evropske lige za boj proti revmatizmu (ELUAR), za katero so značilna merila, ki smo jih predstavili v tabeli 1.
Tabela 1: Merila za postavitev diagnoze RA (Ostrovršnik, Tomšič, 2014).
Prizadetost sklepov • en velik sklep (0 točk)
• dva do deset velikih sklepov (1 točka)
• eden do trije mali sklepi (2točki)
• štiri do deset malih sklepov (3 točke)
• več kot deset malih sklepov (5 točk)
Serologija • nista pozitivna niti faktor protitelesa niti
faktor proti cikličnemu citruliranem peptidu (0 točk)
• vsaj eden od obeh faktorjev je pozitiven v nizkem titru (2 točki)
• vsaj eden od obeh faktorjev je pozitiven v visokem titru (3 točke)
Akutni parametri vnetja • reaktivni protein C ni zvišan in
sedimentacija eritrocitov ni pospešena (0 točk)
• reaktivni protein C je zvišan ali je pospešena sedimentacija eritrocitov (1 točka)
Trajanje simptomov • manj kot šest tednov (0 točk)
• šest tednov ali več (1 točka)
RA je potrjen, ko pacient prejme šest ali več točk (Ostrovršnik, Tomšič, 2014). Prav tako so pri postavitvi diagnoze zelo pomembne slikovne preiskave pacienta (rentgensko slikanje, ultrazvočni pregled in slikanje z magnetno resonanco (Pavić Nikolić, 2015).
Pomen postavitve diagnoze v prvih treh mesecih po začetku bolezni je velikega pomena, saj lažje dosežemo remisijo bolezni in preprečimo nastanek erozivnih sprememb na sklepih (Ostrovršnik, Tomšič, 2014).
Za doseganje remisije bolezni se uporabljajo naslednje skupine zdravil (Ostrovršnik, Tomšič, 2014):
- nesteroidni antirevmatiki (NSAR) in analgetiki, - glukokortikoidi,
6
- sintetizirana imunomodulirajoča zdravila (synthetic disease-modifying antirheumatic drugs – DMARD) in
- biološka imunomodulirajoča zdravila (biological DMARD).
Izkazalo se je, da so najučinkovitejša zdravila, ki so spremenila življenje mnogim pacientom in jih uporabljajo za zdravljenje RA, biološka zdravila. Ta zavirajo tumorski nekrotizirajoči faktor (TNF-a) in delujejo na imunski sistem. S tem zmanjšujejo otekanje in vnetja sklepov (Bechman, 2018).
Uspešnost zdravljenja RA, revmatologi ocenjujejo po lestvici DAS 28 (Disease activity score), ki je najbolj razširjena. Lestvica je sestavljena iz naslednjih točk (Bechamn et al., 2018):
- visoko aktivna bolezen (>5,1), - srednje aktivna bolezen (5,1 – 3,3), - nizko aktivna bolezen (3,2 – 2,6) in - remisija bolezni (<2,6).
Poleg farmakološkega, obstaja tudi nefarmakološko zdravljenje RA, ki zajema predvsem delo fizioterapevtov. Prednost fizioterapije pri pacientih z RA je povrnitev, ohranitev in izboljšanje funkcij sklepov, ki so bile zaradi bolezni prizadete. Poleg tega se s fizioterapijo lajša bolečina in hkrati ohranja primerna telesna vzdržljivost (Ostrovršnik, Tomšič, 2014).
1.3 Vpliv revmatoidnega artritisa na duševno zdravje
Duševno zdravje, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization - WHO), stanje dobrega počutja. Takrat se posameznik zaveda svojih zmožnosti in se uspešno spoprijema s stresom v življenju, dela produktivno in je sposoben prispevati k svoji skupnosti (Galderisi et al., 2015).
Duševno zdravje pacienta je torej odvisno od bolezni. Kadar se stanje bolezni poslabša, se hkrati poveča bolečina in ostali simptomi bolezni, takrat se psihično stanje pacienta lahko slabša in se s tem poveča možnost pojava duševnih motenj. Prav tako slabše duševno zdravje pacienta povezujejo z bolečino, utrujenostjo, fizično nezmogljivostjo, slabšo
kakovostjo življenja in visokimi stroški zdravljenja, ki nastanejo tekom bolezni (Hassan et al., 2019).
Še vedno se duševne motnje pri pacientih z RA pogosto spregledajo oziroma ne opazijo, saj pacienti o tem ne želijo govoriti s svojim zdravnikom. Mnogi od njih se bojijo stigmatizacije, katere so skoraj vedno deležni ljudje z duševnimi in drugimi motnjami (National Rheumatoid Arthritis Society - NRAS, 2020). Tako so Hassan in sodelavci (2019) v raziskavi potrdili, da se pacientom z RA priporoča, da opravijo psihološki pregled, pri katerem je posebno pozornost potrebno nameniti možnosti pojava depresije in anksioznosti. Ker duševno stanje pacientov vpliva na izid bolezni, bi psihološka ocena omogočila boljšo klinično oskrbo, preprečevanje telesnih sprememb in boljšo kakovost življenja pacientov.
Najbolj pogosti duševni motnji, ki nastaneta kot posledica RA sta depresija, ki ima kar trikrat večjo pojavnost pri pacientih z RA in anksioznost. Poleg teh dveh, so pri nekaterih pacientih opazili pojavljanje bipolarne motnje in shizofrenije (Lampner, 2020).
Velikokrat se pojavi vprašanje, kako RA vpliva na duševno zdravje pacientov, saj direktna povezava ni očitna. Odgovor na to je, da posledice RA, kot so kronični stres, vnetja in bolečina, na pacienta vplivajo zelo negativno. Zaradi hudih bolečin, ki jih doživlja pacient in zaradi izpostavljenosti stalnemu stresu, se pacient sooča z nenehnim premišljevanjem o bolezni, njenih posledicah in napredovanju. Tako se pacient vsakodnevno spopada z negativnimi mislimi, zaradi katerih lahko nastanejo različne duševne motnje (Barhum, 2021). Prav tako obstaja tudi povezava med vnetjem in citokini IL-1, IL-6 in TNF-a, ki prenašajo v možgane vnetne signale preko aferentnih nevronov. Ti signali motijo nevronsko integriteto in povzročajo vnetje v možganih. Tako kronično vnetje moti delovanje glutamatnih nevrotransmitorjev, kar povzroča nepravilno delovanje nevrološkega vezja v gliji. Pri pacientih z RA, ki so imeli potrjeno depresijo ali anksioznost, so bile ravni teh citokinov močno povečane (Lwin et al., 2020).
Van Dyke in sodelavci (2004) navajajo, da je anksioznost zelo pogosta in resna javnozdravstvena težava. Pri osebah z anksiozno motnjo se pojavljajo naslednji znaki:
- težave z obvladovanjem svojih skrbi, - nemir in razdražljivost,
- občutek živčnosti,
8
- nepojasnjene bolečine v želodcu, mišicah in glavi, - nenehna utrujenost ter
- povečano znojenje in zadihanost.
Za ljudi, ki jih motnja prizadene, je značilno tudi neuravnovešeno čustveno stanje, katastrofiranje povezano s prihodnostjo in pojav stisk, ki lahko vodijo v panične napade (National Institute of Health - NIH, 2016).
Po podatkih WHO, je depresija druga najpogostejša bolezen na svetu, ki prizadene tako majhne otroke in najstnike, kot tudi odrasle in starejše ljudi (Iyer, Khan, 2012). Tipični znaki depresije, ki jih lahko zaznamo so (NIH, 2021):
- občutek brezupnosti, - občutek nemira,
- občutek ničvrednosti, krivde,
- izguba zanimanja oziroma veselja do hobijev, - upad koncentracije,
- težave s spanjem, pomnjenjem, - izguba apetita,
- glavoboli, bolečine po telesu in - misli na smrt ali samomor.
Bipolarno motnjo delimo v dve kategoriji in sicer fazo manije in fazo depresije. Depresija na vsakega posameznika vpliva drugače, zato ne obstaja samo en način zdravljenja bolezni.
V fazi manije oseba lahko občuti (NIH, 2021):
- dolgotrajno srečo,
- ima občutek da ne potrebuje spanca,
- hitro govori, je nemirna, hitro postane raztresena in ima občutek velike samozavesti.
V fazi depresije ta ista oseba lahko kaže naslednje simptome (Barhum, 2021):
- kronične utrujenosti, - izgube apetita, - nenehnih skrbi,
- ima težave s koncentracijo,
- misli na smrt ali samomor, - se odmakne od družine in
- izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so jo nekoč zanimale.
Tako kot RA vpliva na motnje duševnega zdravja, tudi duševno zdravje lahko vpliva na RA. Ziarko in sodelavci (2019) so v raziskavi ugotovili, da biološka zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje RA, lajšajo enega glavnih simptomov RA in sicer bolečino. Iz tega predvidevajo, da z zmanjšanjem bolečine preprečijo pojavnost depresije pri pacientih.
Dokazov, da bi tudi druga zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje RA, preprečevala nastanek duševnih motenj ni.
Ko zdravniki pacienta seznanijo z diagnozo RA, se ta sooči z različnimi obremenitvami, kot so: negotovost glede poteka bolezni, prilagoditev na zdravljenje, možnost poslabšanja simptomov bolezni, povečanje bolečine, itd. Vsi ti faktorji povzročajo pacientu stres, ki lahko poslabša njegovo fizično in psihično stanje. Tako so se skozi leta razvile različne strategije spoprijemanja z RA, ki pacientom omogočajo mirnejše življenje. Poznamo več strategij spoprijemanja, kot so: iskanje informacij o bolezni, iskanje duhovne podpore, izražanje čustev, reinterpretacija, odvračanje pozornosti in iskanje socialne podpore (Newman, 1993).
Kostova in sodelavci (2014) so v raziskavi ugotovili, da se morajo pacienti z RA naučiti živeti z boleznijo, kar za nekatere predstavlja velik izziv. Ugotovili so, da gredo pacienti skozi pet faz spoprijemanja z boleznijo, in sicer soočanje z diagnozo, spoznavanje bolezni, zanikanje bolezni, najhujše obdobje bolezni in sprejemanje bolezni. Skozi te faze se pacient nauči, da je njegova bolezen neozdravljiva in sprejme to, da se mu je življenje zelo spremenilo. Ker je to zelo težko sprejeti, v fazi zanikanja bolezni nastopi največje tveganje za pojav duševnih motenj, saj se tudi stanje bolezni poslabša. Takrat pacienti spoznajo, da je sprejemanje bolezni zelo pomembno in pričnejo razvijati osebne strategije spoprijemanja z boleznijo.
Največjo težavo pacientom z RA predstavlja bolečina, saj je le ta nepredvidljiva, kar pomeni, da se pacient nanjo ne more pripraviti. To negativno vpliva na njegovo razmišljanje in povečuje negativne misli. Ziarko in sodelavci (2019) navajajo, da sta Rosenstiel in Keefe predlagala klasifikacijo strategij spoprijemanja z RA. V tej klasifikaciji razlikujejo sedem strategij spoprijemanja, in sicer preusmerjanje pozornosti,
10
reinterpretacija bolečine, molitev, upanje, ignoriranje bolečine, povečanje ravni aktivnosti in katastrofiranja bolezni.
K spoprijemanju z boleznijo pripomorejo tudi nekatere tehnike sproščanja (relaksacije), ki lajšajo bolečino in s tem preprečujejo posreden vpliv bolečine na slabše duševno zdravje pacienta. Rezultatov sproščanja žal ne moremo pričakovati takoj, saj je za to potrebno redno izvajanje vaj enkrat dnevno. Same tehnike sproščanja pacienta ne smejo dolgočasiti oziroma zanj ne smejo biti biti neprijetne. Pomembno je, da pacient po izvajanju tehnike sproščanja čuti olajšanje in napredek. Prav tako je priporočljivo izvajanje tehnik sproščanja v mirnem in prijetnem okolju, brez motečih faktorjev, da se pacient popolnoma umiri in posveti svojemu telesu. Tehnike sproščanja, ki lajšajo pacientove težave so: dihalne vaje, progresivno sproščanje mišic po Jacobsonu, vizualizacija (s pomočjo domišljije spreminja naše vedenje, čustvovanje in notranje fiziološko stanje), odvračanje pozornosti od neprijetnih občutkov, meditacija, pogovor s samim seboj in masaže (Kos, Pavić Nikolić, 2017).
Pri spoprijemanju z RA je velikega pomena pacientovo socialno, kognitivno, vedenjsko in čustveno stanje. Če ima pacient socialno podporo, optimizem, je srečen, sprejema svoje zdravje, se aktivno spoprijema z boleznijo, rešuje težave ki nastanejo, pomeni, da ima manjšo možnost za nastanek duševnih motenj, saj se z boleznijo boljše spoprijema (Sturgeon et al., 2016). Prav tako ima velik vpliv na spoprijemanje z boleznijo ponos pacienta. Pacient, ki ni preponosen, da bi stopil korak nazaj in svojo energijo usmeril v iskanje zanj učinkovite strategije spoprijemanja, ki mu bo pomagala bolezen sprejeti, bo zagotovo bolj pozitivno prebrodil težke situacije bolezni. Hkrati pa bo izbral bolj učinkovito strategijo spoprijemanja, saj bo temu namenil veliko svojega časa (Ziarko et al., 2019).
Tudi telesna vadba je ena od oblik spoprijemanja z RA. Seveda jo je potrebno prilagoditi posamezniku skupaj s fizioterapevtom. Vsebovala naj bi vaje za prožnost, vaje za moč, vaje za vzdržljivost (Kos, Pavić Nikolić, 2017).
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti revmatoidnega artritisa, simptome, ki so zanj značilni in najbolj pogoste duševne motnje, ki spremljajo paciente z diagnosticiranim revmatoidnim artritisom.
Cilj diplomskega dela je:
- predstaviti katere značilnosti RA vplivajo na nastanek duševnih motenj,
- predstaviti najpogostejše duševne bolezni, ki se pojavljajo v povezavi z RA ter njihovo pogostost in
- predstaviti načine spoprijemanja z revmatoidnim artritisom, ki vpliva na preprečevanje pojavnosti duševnih motenj.
12
3 METODE DELA
Za nastanek diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom domače in tuje strokovno – znanstvene literature o vplivu revmatoidnega artritisa na duševno zdravje pacienta. Literatura je bila iskana preko spletnega portala digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL), podatkovne baze PubMed, CINAHL, Medline in bibliografsko – kataložne baze podatkov COBIB.SI.
Literatura je bila iskana v obdobju od oktobra 2020 do julija 2021. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabljene so bile naslednje ključne besede: revmatoidni artritis (rheumatoid arthritis), sprejemanje (accepting), spoprijemanje (coping), psihološko spoprijemanja (psychological accepting), anksioznost (anxiety) in depresija (depression), duševno zdravje (mental health).
V diplomskem delu so uporabljeni strokovni, izvirni znanstveni in pregledni znanstveni članki. Literatura je bila izbrana na podlagi dostopnosti in vsebinske ustreznosti, predstavljene v tabeli 2. Izbrana literatura je bila povzeta, primerjana, analizirana in kontrolirana.
Tabela 2: Vključitveni in izključitveni kriteriji
Merilo: Vključitveni kriteriji: Izključitveni kriteriji:
Jezik Slovenski in angleški jezik. Drugi jeziki.
Dostopnost literature Literatura prosto dostopna v celotnem obsegu.
Literatura, ki ni dosegljiva v celotnem obsegu.
Vsebina Literatura, katere vsebina se nanaša na revmatoidni artritis, na duševno zdravje pacientov z revmatoidnim artritisom in na duševne motnje pri pacientih z revmatoidnim artritisom.
Ostala literatura in dvojniki.
Starost literature Literatura od leta 1993 do leta 2021.
Literatura starejša od leta 1993.
Za namen diplomskega dela je bilo uporabljenih 36 enot literature. Od tega je bilo 5 enot literature v slovenskem jeziku in 31 v angleškem jeziku.
14
4 REZULTATI
Ni povsem jasno ali se depresija pri pacientih z RA pojavlja kot odziv na bolečino, ki jo bolezen povzroča, ali gre predvsem za posledico negativnega doživetja ob srečanju z boleznijo. Znano pa je, da poslabšanje simptomov bolezni povzroči poslabšanje depresije.
Kljub vsemu je depresija pri teh pacientih prepogosto neprepoznana in ne zdravljena (Dickens, Creed 2001).
Depresija se lahko izrazi v različnih oblikah. Nekatere izmed njih so: velika depresivna motnja, mala depresivna motnja in pojavnost depresije v kombinaciji z anksioznostjo (Matcham et al., 2013). Torej sta depresija in anksioznost medsebojno povezani in se pri pacientih z RA zelo pogosto pojavljata (Van Dyke et al., 2004). Tako so Covic in sodelavci (2012) uporabili dve presejalni lestvici za dokazovanje depresije in anksioznosti pri pacientih z RA. To sta lestvici HADS (hospital anxiety and depression scale) in DASS (depression anxiety stress scale), ki sta potrdili visoko stopnjo simptomov depresije in anksioznoti pri teh pacientih.
Prilagajanje na življenje s kronično boleznijo je zaradi vseh simptomov, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje izjemno težko, saj prispevajo k negativnim čustvom in razmišljanju, zato se pacienti poslužujejo različnih metod spoprijemanja z boleznijo (Kuriya et al., 2020). Vandecreek in sodelavci (2004) so v raziskavi ugotovili, da obstajajo verske in neverske metode spoprijemanja z RA. Izkazalo se je, da verske metode temeljijo na čustvenem spoprijemanju z boleznijo, ki vključuje molitev in povezovanje z Bogom in meditacijo, medtem, ko neverske metode temeljijo na reševanju problemov v povezavi z boleznijo, spoznavanju bolezni, učenju o bolezni in zgodnjemu prepoznavanju njenega zagona.
Sturgeon in sodelavci (2016) v svojem članku opisujejo tri psihološke tehnike, ki pripomorejo k boljšemu duševnemu stanju pacientov z RA. V tabeli 3 smo našteli in opisali vrste tehnik spoprijemanja. Naštete tehnike so opisovali tudi Astin in sodelavci (2002) v svoji raziskavi.
Tabela 3: Tehnike spoprijemanja z revmatoidnim artritisom (Sturgeon et al., 2016) VRSTA TEHNIKE SPOPRIJEMANJA OPIS TEHNIKE SPOPRIJEMANJA
Kognitivno vedenjska tehnika
(Cognitive-behavioural therapy – CBT)
Vedenjske tehnike za obvladovanje stresa, postavljanje ciljev, pozitivna čustvena naravnanost, manj obremenjujočega razmišljanja.
Obvladovanje stresa na podlagi zavesti (Mindfulness-based stress reduction – MBSR)
Temelji na meditaciji, spodbuja sprejemanje telesa, osredotoča se na predihavanje bolečin.
Poznavanje bolezni in spoprijemanje z boleznijo
Izobraževanje o bolezni, usmerja se v učinkovitejše reševanje težav, ki nastanejo zaradi RA, postavljanje realnih ciljev.
Čeprav je RA trikrat manj pogosto prisoten pri moških, kot pri ženskah, je bila izvedena študija, kako se moška populacija najpogosteje spoprijema z boleznijo. Izdelali so vprašalnik, kjer so anketiranci lahko izbirali med več možnostmi spoprijemanja (na primer:
vključitev v podporne skupine, pogovor z medicinsko sestro, pogovor s terapevtom, učenje o bolezni in druge). Vprašalnik so razdelili tako med moške kot med ženske paciente, saj so rezultate želeli primerjati med seboj. Izkazalo se je, da se moški pacienti najraje poslužujejo pogovorov z medicinsko sestro, strokovnjaki na področju bolezni ali terapevtom. Zelo pomembno jim je tudi, da bolezen dobro poznajo, zato se o njej veliko učijo. Za razliko od moških, se ženske pacientke najraje pridružijo podpornim skupinam, kjer predelajo svoje občutke in misli (Flurey et al., 2018). Rezultate raziskave so potrdili leto dni kasneje tudi Janiszewska in sodelavci (2019). V tej raziskavi so ugotovili, da se ženske z RA najpogosteje poslužujejo naslednjih metod:
- socialna podpora,
- vključitev v podporne skupine, - humor,
- pozitivna čustvena naravnanost in
16 - poznavanje samega sebe ter poteka bolezni.
V raziskavi so ugotovili tudi, da bodo tisti, ki bolezen bolje poznajo in se o njej učijo, svoje zdravstveno stanje bolj pozitivno sprejemali in imeli manjše posledice na duševnem zdravju. Še vedno pa je zelo veliko pacientov z RA, ki svoje bolezni ne sprejmejo in se pretvarjajo, da so zdravi. Ti pacienti bolezen zanikajo, se je izogibajo in si ustvarjajo iluzije. V takšnih primerih je zelo pomembno, da se te paciente prepozna in se jim ponudi pomoč (Pavić Nikolić, 2015).
5 RAZPRAVA
Zdravje je eden najpomembnejših elementov za kakovostno življenje. Predstavlja kompleksen koncept, kjer se njegove fizične, psihične in socialne dimenzije prepletajo in vplivajo druga na drugo. Kronične nenalezljive bolezni, med katere spada tudi RA, predstavljajo velike izzive za zdravje in sodobno družbo, hkrati pa v veliki meri zmanjšujejo kakovost življenja posameznikov. Žal pacientom pogosto preproste vsakodnevne dejavnosti predstavljajo najtežje opravilo, ki ga morajo predhodno načrtovati.
Oteženo jim je lahko že umivanje zob ali prenašanje polne kozice (Pavič Nikolič, 2015).
Pavić Nikolić (2015) je v svojem magistrskem delu z anketo dokazala, da si pacienti z RA želijo izboljšanje na naslednjih področjih:
- razpoloženje (manj potrtosti), - psihična napetost,
- delo (zmanjšanj obseg dela), - bolečina v sklepih,
- podpora družine (pomoč pri težavah), - socialne aktivnosti (obisk prijateljev), - gospodinjska dela,
- samooskrba, - funkcija rok, - hoja in skakanje ter
- gibljivost (iti po opravkih).
Te ugotovitve nam povedo, da RA ne vpliva le na zdravstveno sliko pacienta, temveč tudi na njihovo vsakodnevno življenje in duševno zdravje. Pacienti s kronično boleznijo pogosto začutijo osamljenost in družbeno izolacijo, kar jim povzroča občutek, da so ljudem v breme. Zelo hitro se iz takšne situacije lahko razvije negativno razmišljanje, ki vodi v pojav depresije in anksioznosti. K temu pripomorejo tudi simptomi bolezni (Öhman et al., 2006). Zato je zelo pomembno, da se paciente spodbuja v pozitivno naravnanost do bolezni in uporabo različnih tehnik spoprijemanja, ki bodo pripomogle k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju (Janiszewska et al., 2019).
Obstaja več strategij spoprijemanja, s katerimi si lahko pacienti, ki imajo RA pomagajo.
Strategije se nanašajo na različna področja, toda vse tehnike spoprijemanja z RA ne
18
delujejo pri vsakem pacientu. Astin in sodelavci (2002) so ugotovili, da se pacienti najpogosteje poslužujejo terapij sproščanja in kognitivno-vedenjskih terapij.
Najpomembnejša in zelo razširjena tehnika spoprijemanja z boleznijo je prepoznava vpliva bolezni na telo ter pravočasno zaznavanje poslabšanja bolezni. Tukaj je potrebno opozoriti tudi na ključni del spoprijemanja z boleznijo, in sicer poznavanje sebe in svoje bolezni. Če ne poznamo sebe in svojega telesa ter nihanja svojih hormonov, ne bomo prepoznali vpliva bolezni na telo. Enako velja za poznavanje bolezni in njenega poteka. Če tega ne poznamo, ne bomo prepoznali bolezenskih znakov in simptomov, ki bi nam sporočali, da se je v našem telesu bolezen zopet aktivirala. Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini obstajajo društva, ki izdajajo priročnike in revije s področja RA, vendar menimo, da bi se pacienti lahko veliko več o svoji bolezni naučili v času različnih predavanj o RA za odrasle in na praktičnih delavnicah za otroke. Delavnice bi bile ustrezna rešitev za otroke in mladostnike, ki jih bolezen prizadene, saj bi se skozi igro lahko naučili osnovne stvari o svoji bolezni in opazovanju svojega telesa.
Ker bolečina predstavlja enega najpomembnejših razlogov za večjo možnost razvoja duševnih motenj pri pacientih z RA menimo, da bi bilo potrebno ob zdravljenju pacientov dati več poudarka na lajšanje bolečine, tako na farmakološkem, kot tudi nefarmakološkem področju. Že obisk fizioterapevta bi pacientu lahko olajšal bolečine, ki ga spremljajo, saj je pri bolezni pomembno, da pacient ne obremenjuje samo enega sklepa, ampak obremenitve razporedi po vseh sklepih (Ostrovršnik, Tomšič, 2014).
Szafraniec in sodelavci (2012) navajajo, da je spoprijemanje z boleznijo odvisno od pacientove osebnosti, kot na primer: pozitivna naravnanost, čustveno izražanje, temperament in druge. Bolj kot se je pacient zmožen prilagajati težkim situacijam, lažja je njegova pot do sprejetja bolezni. Pomembno vlogo pri spoprijemanju ima tudi podpora družine in prijateljev. Tako kot Szafraniec in sodelavci (2012), tudi Sturgeon in sodelavci (2016) opisujejo, da je spoprijemanje z RA odvisno od pacientovega značaja. Hkrati pa izpostavijo, da je zelo pomembno, da pacient sledi navodilom zdravnika glede jemanja terapije in se udeležuje rednih kontrolnih zdravniških pregledov. Tako bo bolezen pod stalnim nadzorom, vsak nov zagon bolezni pa se lahko odkrije predčasno in se zaustavi.
Prav tako svetujejo, da se pacient spoprijema z boleznijo z različnimi tehnikami.
Kot so pokazali rezultati (Janiszewska et al., 2019), so najpogostejše tehnike spoprijemanja z RA pozitivna čustvena naravnanost, vključevanje v podporne skupine, učenje o bolezni
in različne terapije, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje o bolezni, kar nas je pozitivno presenetilo, saj smo pričakovali, da bo področje veliko manj raziskano, kot se je nato izkazalo. Kljub temu se v današnjem času še vedno, v času zdravljenja bolezni RA, veliko premalo poudarja pomembnost poznavanja bolezni ter njene vplive na telo pacienta.
Dejavniki, kot so čustva, podpora prijateljev in družine, stres iz okolice in drugi, močno vplivajo na potek bolezni. Glede spoprijemanja z boleznijo in njeno aktivnostjo bi bilo potrebno paciente ozaveščati že ob začetku zdravljenja bolezni. V zdravstvenem okolju se namreč premalokrat poudarja nefarmakološke dejavnike, ki vplivajo na bolezen. V Sloveniji v ta namen aktivno deluje Društvo revmatikov Slovenije že od leta 1983, ki združuje ljudi z vnetnimi revmatičnimi boleznimi (revmatoidni artritis, spondiloartritis, juvenilni idiopatski artritis, vaskulitis in druge). V društvo se lahko včlanijo vsi pacienti ali invalidi z diagnozo vnetnega revmatičnega obolenja. Glavni namen društva je doseči dolgoročno, kakovostno in neodvisno življenje obolelih in invalidnih, katerih invalidnost je posledica vnetnega revmatizma, del vsebin nekaterih programov pa je namenjen tudi družinskim članom pacientov. V društvu se trudijo, da bi dosegli njihovo polnopravno vključenost v družbo ter obolelim nudili ustrezno pomoč za njihove socialne in zdravstvene težave. V ta namen v društvu poteka naslednjih osem socialnih programov:
- rehabilitacija in ohranjanje psihofizičnega zdravja revmatikov,
- izobraževanje in usposabljanje za aktivno življenje in delo odraslih revmatikov in njihovih družinskih članov,
- izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z juvenilnim idiopatskim artrtisom,
- svetovanje za aktivno in neodvisno življenje (SOS telefon, brezplačna pravna pomoč),
- obiski na domu, nega, fizična in druga pomoč za starejše in težje obolele revmatike, - informativna dejavnost (spletne strani, društveni kanali),
- šport in rekreacija revmatikov (pohodništvo) in
- kulturna in interesna dejavnost (kreativne delavnice, krožek kleklanja).
V Društvu revmatikov Slovenije si prizadevajo za boljše in kakovostnejše življenje ljudi z RA. Redno izdajajo tudi glasilo Revmatik in druge publikacije, v katerih predelajo aktualne teme povezane z RA (Tomšič et al., 2019).
20
Posploševanje, da se depresija, anksioznost, bipolarna motnja ali shizofrenija pojavijo pri vseh pacientih z RA, je nesmiselno in obremenjujoče za paciente, saj nehote s tem vplivamo na njihovo razmišljanje. Že tako so pacienti ob soočenju z diagnozo in postopki zdravljenja pod velikim pritiskom. Bolj koristno se je osredotočiti na spodbujanje k uporabi tehnik spoprijemanja in zgodnjega preprečevanja nastanka duševnih motenj (Lampner, 2020). Z ugotovitvijo, ki jo je zapisal Lampner (2020), se popolnoma strinjamo in hkrati želimo spodbuditi zdravstvene delavce, da usmerjajo pozornost v preprečevanje nastanka duševnih motenj, ki so posledica RA. Področje odkrivanja novih tehnik, s katerimi bi si pacienti lahko pomagali pri spoprijemanju z boleznijo, ponuja še veliko neznanega.
Vsak pacient razvije in uporabi različno tehniko spoprijemanja z boleznijo. Še vedno se veliko pacientov zaradi bolezni počuti ujete v svojem telesu. Zato bi se ob postavitvi diagnoze lahko pacientu svetoval oziroma predpisal obisk psihoterapevta, ki bi mu nudil možnost zaupnega pogovora, iskanja samega sebe in soočanja z boleznijo. Pomagal bi mu tudi pri iskanju ustrezne tehnike spoprijemanja z boleznijo in na ta način bolezni preprečeval vpliv na duševno zdravje. Pogovor s psihoterapevtom bi pacientu ob poznavanju svojega telesa in bolezni RA omogočil tudi zgodnejše odkrivanje ponovnih zagonov bolezni na podlagi opazovanja svojega telesa. Prav tako pa bi razvijal svoje tehnike spoprijemanja z boleznijo, s katerimi bi si olajšal svoje življenje.
6 ZAKLJUČEK
Kot kronična bolezen je RA resni zdravstveni in socialni problem, saj prizadene pacientovo vsakodnevno funkcioniranje. V diplomskem delu smo ugotovili, da RA močno vpliva tudi na duševno zdravje pacienta. Tisti pacienti, ki gledajo na RA, kot na veliko oviro v življenju in so zaradi tega pod nenehnim stresom, bodo najverjetneje razvili duševne motnje, saj vsakodnevno slabo počutje, bolečine in utrujenost ne prinašajo nič dobrega. Povzročijo le to, da pacient razmišlja negativno, se izključi iz družbe in zapre sam vase. To vodi v pojavnost depresije, anksioznosti, lahko tudi v pojav bipolarne motnje in shizofrenije.
Ker bolezen na vsakega posameznika različno vpliva, so se skozi leta pri pacientih razvile različne tehnike spoprijemanja z boleznijo. Tako se tudi načini spoprijemanja z boleznijo razlikujejo med pacienti. Zelo pomembno je, da vsak pacient na svoj način bolezen sprejme, se z njo spozna, se o njej nenehno uči, spremlja svoje telo in poskrbi, da vsak dan naredi nekaj zase. Katero tehniko spoprijemanja bo pacient izbral, je odvisno od njegove prepoznave in potrebe po pomoči, kot tudi možnosti, ki se mu ponujajo v njegovem okolju.
Načinov spoprijemanja je zares veliko in ne moremo reči, da je samo en način pravilen.
Kljub temu, da ljudje ne govorimo radi o svojem duševnem zdravju, svojih stiskah in strahovih je to pri pacientih z RA zelo pomembno. Ker duševno zdravje in bolezen medsebojno vplivata drug na drugega, je potrebno, da se zdravstveni delavci zavedamo, da moramo pri teh pacientih biti hkrati pozorni tako na telesno, kot tudi na duševno zdravje.
To lahko dosežemo z nenehnim izobraževanjem ter pridobivanjem znanja in veščin na različnih področjih, ki se med seboj prepletajo s kroničnimi boleznimi, zlasti s področjem duševnega zdravja.
Področje tehnik spoprijemanja z boleznijo RA še vedno ponuja veliko neraziskanega. V prihodnosti bi bilo tako smiselno pripraviti priročnik, ki bi bil namenjen zgolj predstavitvi različnih tehnik spoprijemanja z boleznijo in načinu uporabe le-teh. Tako bi pacientom z RA omogočili lažje spoprijemanje z boleznijo.
22
7 LITERATURA
Astin JA, Beckner W, Soeken K, Hochberg CM, Berman B (2002). Psychological interventions for rheumatoid arthritis: a meta-analysis of randomized controlled trials.
Arthritis Care Res 47(3):291–302. doi: 10.1002/art.10416.
Barhum L (2021). How rheumatoid arthritis affects mental health. Verywell health.
Dostopno na: https://www.verywellhealth.com/rheumatoid-arthritis-and-mental-health- 5093837 <7.7.2021>.
Bechman K, En Sin F, Ibrahim F et al. (2018). Mental health, fatigue and function are associated with increased eisk of disease flare following TNF inhibitor tapering in patients with rheumatoid arthritis: an exploratory analysis of data from the optimizing TNF
tapering in RA (OPTTIRA) trial. RMD Open 17(4): 1–8.
doi: 10.1136/rmdopen-2018-000676.
Brennan – Olsen SL, Cook S, Leech MT et al. (2017). Prevalence of arthritis according to age, sex and socioeconomic status in six low an middle income countries: analysis of data from the World Health Organization study on global ageing and adult health (SAGE).
BLM Musculoskelet Disord 18(271): 1 – 12. doi: 10.1186/s12891-017-1624-z.
Bullock J, Rizvi AAS, Saleh MA et al. (2018). Rheumatoid arthritis: a brief overwiew of the treatment. Med Princ Pract 27: 501–7. doi: 10.1159/000493390.
Covic T, Cumming SR, Pallant JF et al. (2012). Depression and anxiety in patients with rheumatoid arthritis: prevalence rates based on a comparison of the depression, anxiety and stress scale (DASS) and the hospital, anxiety and depression scale (HADS). BMC
Psychiatry 12(6): 1–10. doi: 10.1186/1471-244x-12-6.
Dickens C, Creed F (2001). The burden of depression in patients with rheumatoid arthritis.
Rheumatology 40(12): 1327–30. doi: 10.1093/rheumatology/40.12.1327.
Fiest MK, Hitchon CA, Bernstein CN et al. (2017). Systematic review and meta-analysis of interventions for depression and anxiety in persons with rheumatoid arthritis. J Clin Rheumatol 23(8): 425–34. doi: 10.1097/rhu.0000000000000489.
Flurey CA, Hewlett S, Rodham K, White A, Noddings R, Kirwan JR (2018). Coping strategies, psychological impact and support preferences of men with rheumatoid arthritis:
a multicenter survey. Arthritis Care Res 70(6): 851–60. doi: 10.1002/acr.23422.
Galderisi S, Heinz A, Kastrup M, Beezhold J, Sartorius N (2015). Toward a new definition of mental health. World psychiatry 14 (2): 231–3. doi: 10.1002/wps.20231.
Hassan AA, Nasr HM, Mohamed AL, Kamal AM, Elmoghazy AD (2019). Psychological affection in rheumatoid arthritis patients in relation to disease activity. Medicine 98(19): 1–
5. doi: 10.1097/MD.0000000000015373.
Hill J (2007). Rheumatology nursing: a creative approach. 2nd ed. Chichester: John Wiley
& Sons Ltd, 193–215.
Iyer K, Khan ZA (2012). Depression – a review. Res J Recent Sci 1(4): 79–87.
Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/273769453_Depression_- _A_Review <25.6.2021>.
Janiszewska M, Baranska A, Kanecki K, Karpinska A, Firley E, Bogdan M (2019). Coping strategies observed in women with rheumatoid arthritis. Ann Agric Environ Med 27(3):
401–6. doi: 10.26444/aaem/110958.
Kostova Z, Caiata ZM, Schulz JP (2014). The process of acceptance among rheumatoid arthritis patients in Switzerland: a qualitative study. Pain Res Manag 19(2): 61–7.
doi: 10.1155/2014/168472.
Kos Golja M, Pavić Nikolić M (2017). Z roko v roki. Ljubljana: Društvo revmatikov Slovenije.
24
Kuriya B, Tia V, Widdifield J, Luo J, Vigod S, Haroon N (2020). Acute mental health service use is increased in rheumatoid arthritis and ankylosing spondylitis: a population- based cohort study. Ther Adv Musculoskel Dis 12(1): 1–11.
doi: 10.1177/1759720X20921710.
Lampner C (2020). An overwiew of psychiatric comorbidities in rheumatoid arthritis.
Rheumatology advisor.
Dostopno na: https://www.rheumatologyadvisor.com/home/topics/rheumatoid-arthritis/an- overview-of-psychiatric-comorbidities-in-ra/ <7.7.2021>.
Lwin MN, Serhal L, Holroyd C, Edwards JC (2020). Rheumatoid arthritis: the impact of mental health on disease: a narrative review. Rheumatol Ther 7(3): 457–71.
doi: 10.1007/s40744-020-00217-4.
Matcham F, Rayner L, Steer S, Hotopf M (2013). The prevalence of depression in rheumatoid arthritis: a systematic review and meta-analysis. Rheumatology 52(12): 2136–
48. doi: 10.1093/rheumatology/ket169.
Newman S (1993). Coping with rheumatoid arthritis. Ann Rheum Dis 52(8): 553–4.
doi: 10.1136/ard.52.8.553.
NIH – National Institute of Health (2016). Generalized anxiety disorder: when worry gets outof control.
Dostopno na: https://www.nimh.nih.gov/health/publications/generalized-anxiety-disorder- gad/19-mh-8090-generalizedanxietydisorder_124169.pdf <7.7.2021>.
NIH – National Institutes of Health (2021). Chronic illnes and mental health.
Dostopno na: https://www.nimh.nih.gov/health/publications/chronic-illness-mental- health/21-mh-8015-chronicillness-mentalhealth_151898.pdf <7.7.2021>.
NRAS – National Rheumatoid Arthritis Society (2020). Depression and rheumatoid arthritis.
Dostopno na: https://nras.org.uk/resource/depression-and-rheumatoid-arthritis/
<7.7.2021>.
Öhman M, Söderberg S, Lundman B (2006). Med trpljenjem in vztrajanjem: pomen življenja s hudo kroninično boleznijo. Obzor Zdr N 40(2): 114–20.
Dostopno na: https://obzornik.zbornica-
zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2587 <26.6.2021>.
Ostrovršnik J, Tomšič M (2014). Sodobno zdravljenje revmatoidnega artritisa.
Rehabilitacija 13: 157-62.
Dostopno na: https://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2014_S1_p157- 162.pdf. <6.5.2021>.
Pavić Nikolić M (2015). Socialni vidik kakovosti življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Magistrsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72055&lang=slv.
Park JYE, Howren AM, Davidson E, De Vera MA (2020). Insights on mental health when living with reumatoid arthritis: a descriptive qualitative study of treads on the reddit website. BMC Rheumatol 4(62): 2–9. doi: 10.1186/s41927-020-00163-2.
Sturgeon JA, Finan PH, Zautra AJ (2016). Affective disturbance in rheumatoid arthritis:
psychological and disease-related pathways. Nat Rev Rheumatol 12(9): 532–42.
Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27411910/ <28.6.2021>.
Szafraniec R, Sczuka E, Pawlowska A (2012). Acceptance of illness in patients with rheumatoid arthritis. Medsportpress 12(1): 39–48. doi: 10.5604/16420136.990856.
Tanaka Y (2020). Rheumatoid arthritis. Inflammation and Regeneration 40(20): 1–8.
doi: 10.1186/s41232-020-00133-8.
Tomšič M, Rotar Ž, Pahor A et al. (2019). Sprejmi me. Ljubljana: Društvo revmatikov Slovenije, 1–48. Dostopno na: https://www.revmatiki.si/wp-
content/uploads/2019/10/Knjizica-Sprejmi-me-RA-low.pdf <29.6.2021>.
26
Vandecreek L, Stephen P, Horton R, Robbins L, Oettinger M, Tai K (2004). Religious and nonreligious coping methods among persons with rheumatoid arthritis. Arthritis Care Res 52(1): 49–55. doi: 10.1002/art.20074.
Van Dyke MM, Parker JC, Smarr KL et al. (2004). Anxiety in rheumatoid arthritis.
Arthritis Care Res 52(3): 408–12. doi: 10.1002/art.20474.
Vallerand AI, Patten BS, Barnabe C (2019). Depression and the risk of rheumatoid arthritis. Curr Opin Rheumatol 31(3): 279 – 84.
doi: 10.1097/BOR.0000000000000597.
Ziarko M, Siemiatkowska K, Sienski M, Samborski W, Samborska W, Mojs E (2019).
Mental health and rheumatoid arthritis: toward understanding the emotional status of people with chronic disease. Biomed Res Int 19: 1–9. doi: 10.1155/2019/1473925.
