• Rezultati Niso Bili Najdeni

KOT Tanja

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "KOT Tanja"

Copied!
15
0
0

Celotno besedilo

(1)

Tanja Cink

S T R E S KOT FUNKCIJA KULTURE

U V O D

Č l a n e k je p o v z e t e k d i p l o m s k e n a l o g e , v ka­

teri s e m s e o s r e d o t o č i l a p r e d v s e m na raven s t r e s a na d e l o v n e m m e s t u , vire stresa in načine reševanja stresnih situacij, s katerimi se z a p o s l e n i soočajo. Raziskavo s e m izvedla v s p l o š n e m g r a d b e n e m podjetju Primorje, d. d., Ajdovščina, v o d d e l k u za marketing, ki z m a k r o o r g a n i z a c i j s k e g a v i d i k a p o l e g i n ž e n i r i n g a in d r u ž b e n o e k o n o m s k e g a p o d r o č j a sestavlja u p r a v o podjetja.

Delovanje m a r k e t i n g a o b s e g a v š i r š e m smislu v s e dejavnosti v p r o c e s u upravljanja podjetja, ki podjetju kot celoti zagotovijo tak o b s e g del, ki s o p r e d m e t n j e g o v e g a poslovanja, d a s o č i m bolj r a c i o n a l n o zapo­

s l e n e tako t e h n i č n e kot v s e o s t a l e kapaci­

t e t e podjetja. G r e torej za k o o r d i n i r a n j e delovanja c e l o t n e g a podjetja in zato odlo­

č i l n o funkcijo znotraj podjetja, ki z a p o ­ s l e n i m nalaga zelo težke n a l o g e in velike o d g o v o r n o s t i . S t e g a vidika zaznamuje od­

d e l e k za m a r k e t i n g najbolj p e s t r o in dina­

m i č n o d e l o , ki u t e g n e p o s t a t i za z a p o s l e n e tudi s t r e s n o .

Ker lahko p o m e n i zagotavljanje kvalitet­

n e g a d e l o v n e g a življenja z a p o s l e n i m tudi v r e d n o t o ali pravilo d e l o v n e organizacije, je lahko to ena i z m e d zelo p o m e m b n i h se­

stavin o r g a n i z a c i j s k e kulture. To p o m e n i , da n a m lahko raven stresa, ki jo z a p o s l e n i d o s e g a j o , s u g e r i r a tudi, kako d e l o v n a orga­

nizacija v r e d n o t i z a p o s l e n e oziroma kakšen p o m e n p r i p i s u j e z a p o s l e n i m kot osrednje­

mu g i b a l u in o d l o č i l n e m u faktorju svojega o b s t o j a . V v e č i n i p r i m e r o v s e z a p o s l e n i o b r a v n a v a j o zgolj kot o p e r a t i v n i strošek, vse o s t a l o ostajajo le i z r e č e n e fraze. V to jih

sili k o n k u r e n č n i boj za o b s t a n e k in prežive­

tje na trgu, ki je p o s t a l v z a d n j e m č a s u neiz­

p r o s e n , vendar to š e ne p o m e n i d o l g o r o č n e rešitve organizacije, t e m v e č lahko reši le njeno t r e n u t n o stanje.

Človek preživi tretjino svojega življenja v d e l o v n e m o k o l j u , z a p o s l i t e v p a m u zagotavlja m a t e r i a l n o in s o c i a l n o varnost.

Zato je kvaliteta življenja, ki ji d a n e s pripi­

s u j e m o v s e večji p o m e n , v veliki m e r i od­

visna tudi o d kvalitete d e l o v n e g a življenja, kar p o m e n i , d a bi si m o r a l e d e l o v n e orga­

nizacije prizadevati zagotavljati take delov­

ne p o g o j e , ki bi z a p o s l e n i m kvaliteto delov­

n e g a življenja tudi zagotavljali.

Stres na d e l o v n e m m e s t u je tisti dejavnik organizacije, ki o d l o č i l n o kaže tudi na kvali­

teto d e l o v n e g a življenja. Č e z a p o s l e n i m ni zagotovljena, obstaja m o ž n o s t za veliko stre­

s n o o b r e m e n j e n o s t , n e z m o ž n o s t prilagaja­

nja z a p o s l e n i h z a h t e v a m in n e g a t i v n o raz­

p o l o ž e n j e d o organizacije. Na ta način ni več m o g o č e govoriti o obstoju povezovalne­

ga ali identifikacijskega faktorja z a p o s l e n i h z organizacijo, kar p o m e n i , da u m i r a tudi organizacijska kultura. Tako kultura kot člo­

vek, ki jo ustvarja in je hkrati n a j p o m e m ­ bnejši dejavnik organizacije, izgubita svoj p o m e n in funkcijo in o g r o z i t a nadaljnji razvoj in obstoj organizacije. O b t e m velja poudariti, da je p o s t a l stres del življenja sle­

h e r n e g a p o s a m e z n i k a in je g l o b a l n i pojav, saj je p r i s o t e n tako v razvitem kot tudi ne­

razvitem svetu.

S t r e s j e p r a v z a p r a v s o c i a l n a b o l e z e n ( L i n d e m a n n 1977), ki n i k o m u r ne prizane­

se in s e m o r a z njim v s a k d o s p o p a s t i . Stres i m a u n i č u j o č e p o s l e d i c e za pro­

d u k t i v n o s t in d o n o s n o s t n a j r a z l i č n e j š i h

(2)

g o s p o d a r s k i h p a n o g . Na p o d l a g i številnih raziskav s o izračunali, da g r e zaradi izostan­

kov z dela, ki s o p o s l e d i c a bolezni, poveza­

nih s s t r e s o m , v s a k o leto v nič v e č kot sto milijonov d e l o v n i h dni (Looker, G r e g s o n 1993: 7 4 ) .

Raziskava Institut^L Research Triangle je v letu 1990 o c e n i l a stroške a m e r i š k e eko­

nomije zaradi s t r e s n o p o g o j e n i h motenj na 187 milijard dolarjev. Ta i z g u b a je vključe­

vala i z g u b o v p r o d u k t i v n o s t i , stroške, ki s o nastali p o s l e d i č n o zaradi delovnih n a p a k in s t r o š k o v zdravljenja O e r m a n 1997: 18).

ILO ( 1 9 9 2 ) navaja, da s o v Veliki Britaniji letni stroški zaradi o d s o t n o s t i z dela in men­

talnih motenj ocenjeni na več kot 5 milijard funtov.

Z m e d i c i n s k e g a vidika p a je p o neki o c e ­ ni kar 7 5 % bolezni, zaradi katerih s e ljudje zatečejo k s p l o š n e m u zdravniku, povezanih s s t r e s o m (Looker, G r e g s o n 1993: 7 4 ) .

O P R E D E L I T E V S T R E S A

A n g l e š k i izraz stress izvira iz l a t i n š č i n e . Prvič je bil u p o r a b l j e n v a n g l e š č i n i 17. sto­

letja, in sicer za o p i s nadloge, pritiska, m u k e in težave. V 18. in 19. stoletju p a s e je splo­

š e n p o m e n b e s e d e stres spremenil; p o s l e j je p o m e n i l a silo, pritisk ali m o č a n vpliv, ki deluje na p r e d m e t ali o s e b o . Ta definicija je hkrati p o m e n i l a , da zunanja sila zbuja n a p e t o s t v p r e d m e t u , ta p a s k u š a ohraniti svojo nedotakljivost tako, da s e u p i r a m o č i te sile. Poljudno r e č e n o torej stres p o v z r o č a n a p e t o s t ( S p i e l b e r g e r 1985: 8-9).

V 20. stoletju je stres leta 1936 prvi opisal Selye, ki pravi, d a je to p r o g r a m t e l e s n e g a prilagajanja n o v i m o k o l i š č i n a m in njegov s t e r e o t i p e n in n e s p e c i f i č e n o d g o v o r n a dražljaje, ki zmotijo ravnovesje v človeku ( L u b a n Plozza, Pozzi 1994: 14).

D a n e s p r a v i m o , da je stres situacija ala­

rma, v kateri g r e za stanje p o s a m e z n i k o v e p s i h i č n e in fizične pripravljenosti, da s e z o b r e m e n i t v i j o s o o č i , s e ji p r i l a g o d i in jo obvlada. O b r e m e n i t v e s o lahko zunanjega ali notranjega izvora. Lahko s o fizične, ke­

m i č n e , b i o l o š k e , s o c i a l n e o z i r o m a p s i h o l o ­ ške narave. U č i n e k s t r e s o g e n i h dejavnikov je lahko s p o d b u d e n ali o b r e m e n j u j o č . To

p o m e n i , d a s e b o v s a k p o s a m e z n i k nanje odzival tako, kot jih o b č u t i s a m . O d z i v je o d v i s e n o d njegove p s i h o f i z i č n e konstitu- cije, življenjske z g o d o v i n e in t r e n u t n e g a s p l e t a okoliščin.

B e n n e t t (1997: 134) pri svoji o p r e d e l i t v i reakcij na stres p o s e b e j p o u d a r i tudi tra­

janje s t r e s n e situacije. N a m r e č , stresna situ­

acija, ki traja p r e d o l g o , človek p a n e p o k a ž e znakov upiranja in pripravljenosti na akcijo, p o v z r o č a fizično in p s i h i č n o u p a d a n j e .

Stres j e pri v s a k e m č l o v e k u zanj p o v s e m specifično stanje in se tako o d p o s a m e z n i k a d o p o s a m e z n i k a v e d n o razlikuje, zato ni m o g o č e g o v o r i t i o isti ali enaki o b l i k i stresa.

Looker in G r e g s o n o v a ( 1 9 9 3 ) menita, da je stres za v e č i n o ljudi nekaj s l a b e g a in g a definirata kot neskladje m e d d o j e m a n j e m zahtev na eni in s p o s o b n o s t i za o b v l a d o ­ vanje zahtev na d r u g i strani. Razmerje m e d njima p a o d l o č i l n o v p l i v a na doživljanje stresa.

Plozza in Pozzi ( 1 9 9 4 : 12) g a o p r e d e l i t a kot reakcijo o r g a n i z m a na dražljaje iz okolja, ki vključuje znake o b r a m b e in prilagajanja.

B u c h h o l z ( N a s t r a n U l e 1993: 131) pravi, da p r i d e d o stresa tedaj, ko sta o s e b n a iden­

titeta p o s a m e z n i k a in njegova s p o s o b n o s t delovanja postavljeni p o d v p r a š a j .

Če p o v z a m e m o , je stres p o s l e d i c a s o o č a ­ nja o r g a n i z m a z o g r o ž a j o č o situacijo, zato se v njem s p r o ž i o b r a m b a . J e stanje v no­

tranjosti človeka, s t o p n j a in vrsta s t r e s a p a sta o d v i s n i o d v z a j e m n e g a delovanja p o ­ s a m e z n i k a z okoljem.

N e k a t e r i h vrst s t r e s a ljudje niti ne mo­

r e m o zavestno obvladovati, ker s e pojavijo m i m o n a š e volje, kot na p r i m e r v r o č i n a p o v z r o č a znojenje. Niti s e n e m o r e m o po­

p o l n o m a o s v o b o d i t i stresnih situacij. Poleg tega bi p o p o l n a o s v o b o d i t e v p o m e n i l a ne- g i b n o s t ali s m r t človeka. Nekaj s t r e s a n a m tudi n e škoduje, k v e č j e m u začini življenje, mu da okus; s a m p o s e b i ni n e slab ne d o b e r in g a lahko o v r e d n o t i m o š e l e na p o d l a g i p o s l e d i c , ki jih je prizadejal p o s a m e z n e m u č l o v e k u na t e l e s n e m ali d u h o v n e m p o ­ dročju.

Za b o l j š e r a z u m e v a n j e b i s t v a s t r e s n i h s i t u a c i j m o r a m o v e d e t i , d a s t r e s v e d n o p o t e k a v treh fazah:

(3)

1. faza alarma, 2. faza o d p o r n o s t i , 3. faza i z č r p a n o s t i .

Do d r u g e faze je lahko u č i n e k stresa p o ­ zitiven in p o s a m e z n i k a e n e r g e t s k o osveži, s p o d b u d i k d o l o č e n i m m i s l i m in dejav­

n o s t i m , ki jih je z a n e m a r i l , ipd. Č e s t r e s napreduje in s e v t e m času nič ne s p r e m e n i , v o d i s i t u a c i j a d o i z č r p a n o s t i ( R a k o v e c - Felser 1991: 4 8 - 4 9 ) .

Selye ( L i n d e m a n n 1977: 14) je v s e tri reakcijske faze p o i m e n o v a l splošni prila- goditveni sindrom.

K a d a r m e n i m o , d a b o m o p o l o ž a j us­

p e š n o obvladali, p o t e k a s t r e s n a reakcija v mejah n o r m a l n e g a o b m o č j a s t r e s n e g a ra­

vnovesja in s p l o h n e č u t i m o , d a s m o p o d s t r e s o m . K a d a r p a p r e v l a d a t a d v o m in bo­

jazen, d a b o p o l o ž a j za nas p r e t r d o r e h , p o t e k a s t r e s n a reakcija zunaj n o r m a l n e g a o b m o č j a in p o v z r o č a različne s t o p n j e stre­

sa. Looker in G r e g s o n o v a ( 1 9 9 3 ) opredelju­

jeta stresno reakcijo kot zaporedje različnih in z a p l e t e n i h telesnih odzivov na zahteve, s katerimi s e s o o č a m o , ki p o t e k a v mejah n o r m a l n e g a o b m o č j a , znotraj katerega pre­

m a g u j e m o vsakdanje in p r e d v i d e n e težave.

K a d a r p a nastopijo n e p r e d v i d e n e , n e z n a n e ali p r e t i r a n e zahteve, novi izzivi in o b č u t e k o g r o ž e n o s t i , s p r o ž i s t r e s n a reakcija pove­

č a n o pripravljenost, da se lahko telo z njimi s p o p a d e .

Stresna reakcija n e p r i z a n a š a n o b e n e m u t e l e s n e m u dogajanju, zato lahko prevelika stopnja škodljivega stresa p r e o b r e m e n i pri- l a g o d i t v e n e s p o s o b n o s t i telesa, kar lahko p o v z r o č i s p l o š n o izčrpanost, najrazličnejše težave z zdravjem in je v najhujših p r i m e r i h c e l o u s o d n a (Looker, G r e g s o n 1993: 7 4 ) .

Glavni s i m p t o m stresa j e zaskrbljenost, ki jo p o g o s t o spremljajo fizikalni simptomi, kot s o glavobol, m i š i č n e b o l e č i n e , o b č u t e k h i t r e g a s r č n e g a utripa, s l a b o s t i in skoraj v e d n o utrujenost ( L a n c a s t e r 1995: 11).

Č e p r a v nastaja stres v e č i n o m a v naših glavah, obstajajo tudi objektivni vzroki zanj.

Zato je le redko stvar p o s a m e z n i k a , t e m v e č je stvar c e l o t n e g a d r u ž b e n e g a okolja, ki je latentno s t r e s n o . Tako lahko s t r e s n e situa­

cije o d p r a v i le racionalna in kolektivna dru­

ž b e n a d e j a v n o s t ljudi, kar p r e s e g a p s i h o ­ loško raven o b r a v n a v e stresa ( N a s t r a n Ule

1993). N a m r e č , stresorje povzročajo najraz­

ličnejše s p r e m e m b e na ravni m e d o s e b n i h o d n o s o v v d r u ž i n i in pokHcu, o b s e ž n e j š e institucije, v r e d n o t e in i d e o l o g i j e ter spre­

m e n j e n e m o ž n o s t i v družini, podjetju, šoli itn.

S T R E S NA D E L O V N E M M E S T U

D e l o in d e l o v n o m e s t o sta v življenju po­

s a m e z n i k a zelo p o m e m b n a dejavnika in g a hkrati o g r o ž a t a s p o s a m e z n i m i o b l i k a m i p s i h i č n e g a in fizičnega tveganja. Stres po­

staja v organizacijah v s e bolj s p l o š e n p o j a v zlasti zaradi n a r a š č a j o č e k o m p l e k s n o s t i de­

la in e k o n o m s k i h pritiskov na p o s a m e z n i k a . Pravzaprav v s e bolj s k r b i m o in si p r i z a d e ­ v a m o za delo, ki p r i n a š a u s p e h e , n i s m o p a več s p o s o b n i sprejeti in živeti življenja v svetu p r e d s t a v in fantazij, ki g a v s e bolj kršijo racionalne misli. Med stresorje na de­

l o v n e m m e s t u bi lahko uvrstili marsikateri dejavnik, ki je na d e l o v n e m m e s t u p r i s o t e n in n e g a t i v n o vpliva na z a p o s l e n e . Pravza­

p r a v je škodljivi stres p o s l e d i c a s p l e t a šte­

vilnih dejavnikov. S a m o delo nas lahko p r e d s t r e s o m c e l o varuje in ni tisto, ki p o v z r o č a stres. Zato m o r a m o biti pri opredelitvi stre- sorjev dokaj precizni. N a m r e č , tisto, kar po­

v z r o č a stres, so s o v r a ž n e v s e b i n e dela.

P o g o s t vzrok s t r e s a na d e l o v n e m m e s t u je prevelik o b s e g dela ali p r e z a h t e v n o delo, ki p o v z r o č a pri zaposlenih negotovost. Zelo p o g o s t o s e d o g a j a tudi to, d a hitrost dela, ki g a p o s a m e z n i k opravlja, ni običajna zanj.

B e n n e t t ( 1 9 9 7 ) navaja m e d v s e p o g o ­ stejše vzroke stresa d e l o v n o m e s t o s prisilo (bullying), ki je lahko rezultat o s e b n i h ka­

rakteristik z a p o s l e n i h n a s p l o h ali zunanjih faktorjev, ki v tako v e d e n j e prisilijo. Takšni faktorji so na p r i m e r kultura macho m e n e - d ž m e n t a , pritiski zaradi zmanjševanja cen, d o s e g a n j e d o l o č e n e kvalitete itn.

P l o z z a in Pozzi ( 1 9 9 4 ) o p o z a r j a t a na n e p r i m e r e n d e l o v n i r i t e m z a p o s l e n i h , ki delajo v dveh ali celo treh izmenah, ter o m e ­ jitve in vsiljene zahteve zaradi o r g a n i z a c i j e dela, ki povzročajo, da p o s t a n e delavcu last­

no delo tuje in je zato nezadovoljen. V ta­

k e m položaju so p r e d v s e m tisti, ki opravlja­

jo zelo mehanizirana in s t r o g o n a d z o r o v a n a

(4)

dela, p r i k a t e r i h s o n a l o g e d o najmanjše p o d r o b n o s t i specializirane, n a d z o r n a d iz­

d e l k o m p a p r e v z a m e j o stroji.

G o r d o n o v a ( 1 9 9 3 ) kot stresorje p o s e b e j o m e n j a karakteristike p o s a m e z n i k o v e po­

klicne kariere in p o s a m e z n i k o v o s o o č a n j e s s p r e m e m b a m i , ki jih p r i n a š a upokojitev.

Meni, d a s o zlasti o g r o ž e n i tisti, ki s o na z a č e t k u svoje p o k l i c n e poti, ko s o š e v fazi potrjevanja in dokazovanja ter stremijo k napredovanju. Govori o tako i m e n o v a n i h m e d k a r i e r n i h k r i z a h , ki s o p o n j e n e m mnenju c e l o s i n o n i m za stres.

D r u g i dejavniki, ki lahko stresno učinku­

jejo na z a p o s l e n e , s o še: sprejemanje zahtev­

nih zadolžitev, n e n e h n o pomanjkanje časa, nejasne v l o g e , slaba o s v e š č e n o s t , prevelika o d g o v o r n o s t , p r e h u d o tekmovanje, premaj­

h n o nagrajevanje in š e bi lahko naštevali. V resnici lahko marsikateri dejavnik na de­

l o v n e m m e s t u u v r s t i m o m e d vire stresa ali stresorje. G r e le za to, d a n e g a t i v n o učin­

kuje na z a p o s l e n e .

R a z m e r o m a nov pojav v kategoriji stre­

sov je i z g o r e l o s t (burnoiit), ki s e pojavi pri n e k a t e r i h ljudeh, ki delajo dalj č a s a p o d h u d i m i o b r e m e n i t v a m i in zaidejo v stanje notranje i z t r o š e n o s t i , o b č u t k a fizične in o s e b n o s t n e i z ž e t o s t i , n e m o č i , ki g r e n a rovaš d e l o v n i h d o s e ž k o v in zadovoljstva z d e l o m . Veliko takih p r i m e r o v n a j d e m o pri m e n e d ž e r j i h , b o r z n i h m a n i p u l a t o r j i h , p o d j e t n i k i h , t r g o v s k i h p o t n i k i h , p a tudi d r u g i h strokovnih delavcih, ki se trudijo, da bi kaj d o s e g l i . Žrtve t a k e g a stresa o b i č a j n o sredi d e l o v n e g a č a s a pravijo: »Sem utrujen, p o p o l n o m a izčrpan, ne m o r e m več, k o n e c je z m e n o j , grem...« Tako stanje, ki n i m a p r a v e klinične slike, traja krajši ali daljši č a s (Možina 1994: 6 6 2 ) .

Obstajajo d o l o č e n e s k u p i n e zaposlenih, ki so p o s e b e j izpostavljene stresu na delov­

n e m m e s t u . Mednje s o d i tudi s k u p i n a me- nedžerjev, ki jih m n o g i radi p o s n e m a j o . To je p o s e b n a s k u p i n a z a p o s l e n i h , ki za vsako c e n o p o t r e b u j e j o u s p e h , h k r a t i p a t u d i svojo o p a z n o s t . Tako se z a č n e m e d njimi t e k m o v a l e n boj, ki je p o l e g velike odgovor­

nosti zelo p o g o s t vzrok stresa ( L a n c a s t e r 1995: 17).

N e m a l o k r a t s e tudi zgodi, d a p o s k u š a j o menedžerji ublažiti svojo n a p e t o s t s pitjem

alkoholnih pijač in tako p o l e p š a t i svojo real­

nost. Zaradi s l a b e vesti p a s e z a č n e j o slepiti p r e d p r o b l e m o m alkoholizma, ki je d a n e s v organizacijah ravno tako p o g o s t p o j a v in p o m e n i d o d a t n o o b r e m e n i t e v organizacije ( R a m o v š 1 9 8 8 ) .

O M E J E V A N J E IN P R E P R E Č E V A N J E S T R E S N I H S I T U A C I J NA D E L O V N E M M E S T U

O s n o v a reševanja p r o b l e m o v s s t r e s o m je p o z n a v a n j e virov s t r e s a in p r e v e n t i v n o de­

lovanje. Hkrati p a je p o m e m b n o tudi pozna­

vanje vrst stresov, m o g o č i h p s i h i č n i h in fizičnih o b r e m e n i t e v , m o ž n o s t i p r e p r e č e ­ vanja in blažitve stresa, ko je ta že p r i s o t e n . Ta dejstva so p o m e m b n a tako za v s a k e g a z a p o s l e n e g a p o s e b e j kot t u d i za v o d s t v e n i kader, ki i m a na voljo največ u p o r a b n i h orodij za ohranjanje take h i g i e n e dela, ki n e b o o g r o ž a l a z a p o s l e n i h in ubijala njiho­

vega s v o b o d n e g a življenja, in s tem ustvarja­

nja ter ohranjanja take o r g a n i z a c i j s k e kul­

ture, ki b o to tudi odražala. Zato je zelo po­

m e m b n o izobraževanje in ozaveščanje v s e h z a p o s l e n i h . N a m r e č , ko d e l o v n a organiza­

cija d o s e ž e ustrezno stopnjo ozaveščenosti, lahko tudi ustrezno p r e v e n t i v n o deluje, kar je n a j p o m e m b n e j š e .

Ustrezna o r g a n i z a c i j a dela, vključevanje predstavnikov sindikata v organizacijo dela, d o l g o r o č n o kadrovanje, s i s t e m ocenjevanja učinkovitosti, u s t r e z n i i z o b r a ž e v a l n i pro­

g r a m i , z a k o n s k a z a š č i t a d e l a v c e v pri stres­

nih delih, n e p r e s t a n a s k r b za d e l o v n o oko­

lje in u k r e p i za zmanjševanje s t r e s n o s t i na d e l o v n e m m e s t u m o r a j o biti d o l g o r o č n o e k o n o m s k o o v r e d n o t e n i . S t r e s n e situacije so manj izrazite, če p o s a m e z n i k z a u p a sode­

lavcem in n e n o s i b r e m e n a o d g o v o r n o s t i le sam. Konflikte, ki n a s t a n e j o v s k u p i n i , je treba takoj p o identifikaciji p s i h o s o c i a l n o obdelati, p r e g l e d a t i v z r o k e in s e zavzeti za odpravljanje. Utrditi j e t r e b a komunikacij­

ske poti in s k l a d n o delovanje p o s a m e z n i ­ kov, saj je tudi izolacija p o s a m e z n i k a po­

v s e m n e u s t r e z n a in zavira njegove ustvar­

jalne s p o s o b n o s t i G e r m a n 1997: 2 1 ) .

(5)

O R G A N I Z A C I J S K A K U L T U R A

Zelo d o l g o je p o j e m organizacijske kulture n a d o m e š č a l p o j e m o r g a n i z a c i j s k e k l i m e o z i r o m a bil i z e n a č e n z njim; š e d a n e s je to r a z m e r o m a n e j a s e n in n e n a t a n č n o defini­

ran p o j e m , ki d o p u š č a zelo različne inter­

pretacije. Razlogi za večje zanimanje zanjo pa s o u r e s n i č e v a n j e s p r e m e m b v organiza­

cijah, ki s o nujne zaradi t u r b u l e n t n e g a oko­

lja, v k a t e r e m obstajajo. N a m r e č , naraščanje k o m p l e k s n o s t i in v s e hitrejše s p r e m e m b e v okolju p o d j e t j a n e n e h n o p r i t i s k a j o na v o d s t v e n e delavce, d a v e d n o znova iščejo n o v e o d g o v o r e n a i z z i v e in p r i l a g a j a j o podjetja n o v i m zahtevam. Avtorji, ki s o bolj p r a g m a t i č n o usmerjeni, osvetljujejo organi­

zacijsko k u l t u r o p r e d v s e m z vidika vpliva in p o v e z a n o s t i z u s p e š n o s t j o p o s l o v a n j a podjetja. Č e p r a v s o izsledki raziskav p o ­ kazali, d a je p o v e z a v a m e d organizacijsko k u l t u r o in organizacijsko u s p e š n o s t j o od­

visna o d tega, kako je organizacijska kultura definirana, in d a je njen vpliv na u s p e š n o s t o d v i s e n o d razmer, v katerih organizacija deluje. Uvajanje k a k r š n i h koli s p r e m e m b v organizacijah p a ni m o g o č e , ne d a bi spre­

minjali t u d i o r g a n i z a c i j s k o kulturo, ki je sicer relativno trden pojav in jo je zelo težko spreminjati. P o l e g t e g a p a s e ljudje spre­

m e m b a m v e d n o u p i r a m o , č e p r a v s o trajno ( A d i z e s 1 9 9 6 ) in u n i v e r z a l n o d e j s t v o . S p r e m e m b e n a m prinašajo v življenje večjo n e g o t o v o s t in n e s t a b i l n o s t . Tako s m o iz­

postavljeni situaciji v e č j e g a tveganja in ne­

varnosti, kar n a m vzbuja strah in s e zato s a m o d e j n o u p i r a m o .

Ker s o o r g a n i z a c i j e že kar nekaj č a s a izpostavljene silovitim k o n k u r e n č n i m pri­

t i s k o m zaradi razvoja tehnologije in s t e m p o v e z a n i h p r o c e s o v globaUzacije, s o prisil­

j e n e v transformacijo. P r o c e s transforma­

cije p a je u s p e š e n le, č e dviguje vitalnost organizacije, katere ključna k o m p e t e n c a je agilnost. Njeni znaki s o zasidrani g l o b o k o v k u l t u r i p o d j e t j a . To p o m e n i , d a s e tu nahajajo vzroki t o g o s t i , n e p o d j e t n o s t i in slabih p o s l o v n i h rezultatov ( G o r i š e k 1999).

Velik vpliv, d a s e je zvečalo zanimanje zanjo, je i m e l o u p a d a n j e k o n k u r e n č n e spo­

s o b n o s t i a m e r i š k e g a g o s p o d a r s t v a zaradi združevanja Evrope, ki postaja e n o najmoč­

nejših svetovnih tržišč. P o t e m velja omeniti tudi krizo, ki jo je p o v z r o č i l naftni š o k leta 1972 in p o z n e j e ter p r o d o r j a p o n s k e g a go­

s p o d a r s t v a na svetovni trg in njegova velika k o n k u r e n č n o s t na številnih p o d r o č j i h . Ne­

d v o m n o p a je e d e n o s n o v n i h razlogov tudi ta, d a s e je p o v e č a l o število objavljenih del s p o d r o č j a p o s l o v n e organiziranosti, saj s e je velikokrat p o k a z a l o , d a š e tako p r e m i š ­ ljene in n a č r t o v a n e s p r e m e m b e niso d a l e d o b r i h in p r i č a k o v a n i h rezultatov. Zadnji razlog p a so s p r e m e n j e n e v r e d n o t e d r u ž b in organizacij, za k a t e r e d o b i č e k ni v e č edi­

ni kriterij u s p e š n o s t i , t e m v e č s e p o v e č u j e njihova s o c i a l n a o d g o v o r n o s t .

Pojem organizacijske kulture ni nov, ven­

dar je p o s t a l p o m e m b e n šele k o n e c s e d e m ­ d e s e t i h let 2 0 . stoletja. O d takrat m u orga­

nizacijski teoretiki in menedžerji pripisuje­

jo v s e večji p o m e n . Kljub t e m u je š e d a n e s nejasen in n e n a t a n č n o definiran. Ima veli­

ko p o m e n o v in konotacij, je k o m p l e k s e n in v e č p l a s t e n pojav in g a je težko razumeti. K o ga s p o z n a m o , p a lahko p o s t a n e tudi n a š e razumevanje o r g a n i z a c i j e d o s t i globlje.

Nekatere definicije organizacijsko kultu­

ro v ožjem p o m e n u opredeljujejo kot kohe­

rentni sistem p r e d s t a v in v r e d n o t d o l o č e n e s k u p i n e , ki ji rabijo kot o s n o v a za odločanje m e d r a z l i č n i m i m o ž n o s t m i . D r u g e j o v š i r š e m p o m e n u opredeljujejo kot sistem ne le vrednot, t e m v e č tudi prepričanj, načinov ravnanja, simbolov, pravil, n o r m , p o s t o p ­ kov, tehnologije in tehničnih sredstev, ki jih s k u p i n a u p o r a b l j a ( R o z m a n , Kovač, Kole- tnik 1993: 169).

Kljub t e m u , d a lahko p o d j e t j e u s t v a r i d o l o č e n o organizacijsko kulturo, p o kateri se b o m o r d a razlikovalo o d d r u g i h , lahko znotraj d o l o č e n e o r g a n i z a c i j s k e k u l t u r e n a j d e m o večje ali manjše razlike m e d sku­

p i n a m i znotraj podjetja in tako p r i d e m o d o p o j m a organizacijskih subkultur. Te so m e d s e b o j r a z l i č n e z l a s t i v d i v e r z i f i c i r a n i h velikih podjetjih in č e s o tudi g e o g r a f s k o d i s l o c i r a n a . S i c e r p a je težnja diverzifi­

ciranih korporacij i s t o č a s n o s p o d b u j a n j e s p e c i f i č n i h kultur in s k u p n e e n o t n e kul­

ture. Možnosti, da s e znotraj o r g a n i z a c i j e oblikujejo š e s u b k u l t u r e , s o večje takrat, ko je organizacija velika, starejša in notranje zelo diferencirana. Tako je m o g o č e opaziti

(6)

p o s e b n o kulturo npr. komercialistov, vzdr­

ževalcev itn.

K o t o p i s n i p o j e m je organizacijska kul­

tura p o v e z a n a s tem, kako člani zaznavajo podjetje.

J e s i s t e m neformalnih pravil, ki ljudem s u g e r i r a , k a k o naj večji del č a s a ravnajo ( G e e r t z 1973: 4 4 ) .

Tavčar pravi, d a organizacijska kultura nastaja v p r o c e s i h s k u p i n s k e g a reševanja p r o b l e m o v , p r i l a g a j a n j a o r g a n i z a c i j e n a okolje in p r i reševanju p r o b l e m o v njene notranje integracije ( K a v č i č 1992: 7 8 ) .

Vila ( 1 9 9 4 : 3 4 4 ) p a o p r e d e l i organiza­

cijsko kulturo kot s i s t e m mišljenja in načina razmišljanja, ki j e s k u p e n l j u d e m v n e k i organizaciji in razlikuje e n o organizacijo o d d r u g e .

Ena i z m e d novejših definicij, ki jo velja o m e n i t i , j e S c h e i n o v a ( K a v č i č 1991: 134-

135), ki definira organizacijsko kulturo kot globljo raven temeljnih p r e d p o s t a v k in pre­

pričanj, ki s o s k u p n e č l a n o m organizacije in ki delujejo na n e z a v e d n i ravni ter s o te­

meljni s a m o u m e v n i n a č i n p e r c e p c i j e sa­

m e g a s e b e in svojega okolja.

Ker je ena o d značilnosti organizacijske kulture tudi s a m o u m e v n o s t njenega doživ­

ljanja, je treba p o u d a r i t i , da obstaja nekje m e d z a v e d n i m in n e z a v e d n i m . N a m r e č , člani o r g a n i z a c i j e s e svoje o r g a n i z a c i j s k e k u l t u r e z a v e d o š e l e o b stiku z d r u g o orga­

nizacijo ali o b p r i h o d u novih članov v orga­

nizacijo. G r e za pojav, ki ne s o d i na raven o z a v e š č e n o s t i .

Vpliv organizacijske kulture p a nekateri p o u d a r j a j o zlasti v s m e r i oblikovanja rutin, ki p o s a m e z n i k u olajša obvladovanje kom­

p l i c i r a n o s t i v s a k d a n j e g a življenja. Tako s e o r g a n i z a c i j s k a kultura k a ž e tudi kot dejav­

nik zmanjševanja negotovosti p o s a m e z n i k a ( K a v č i č 1992: 7 8 ) .

Organizacijska kultura je socialna tvorba o z i r o m a rezultat v s e h članov organizacije, n j i h o v e g a d e l o v a n j a , in je izraz t r a j n e g a urejevalnega p r o c e s a s o c i a l n e g a sistema, ki ga zaznamujejo tako zavestne in načrtovane kot tudi s p o n t a n e akcije. Uravnava obna­

šanje članov in d o s e č i m o r a v i s o k o s t o p n j o upoštevanja. Nastaja p o s t o p n o , zato ji lahko r e č e m o tudi s o c i a l n a d e d i š č i n a organizaci­

je. J e nekaj, č e s a r s e da naučiti. J e prilagod­

ljiva in sestavljena tako iz evalvacijskih kot kognitivnih vidikov. Ni n e p o s r e d n o opri­

jemljiva in je d o s e ž e k o z i r o m a p r o c e s . »Do­

sežek« p o m e n i , da organizacija i m a kulturo,

» p r o c e s « p a , d a o r g a n i z a c i j a j e k u l t u r a ( K a v č i č 1994: 182-184).

Opazljive s e s t a v i n e o r g a n i z a c i j s k e kul­

ture so v r e d n o t e in n o r m e , ki č l a n o m slu­

žijo kot merilo, s k a t e r i m p r e s o j a j o svoje r a v n a n j e , in t a k o d e l u j e j o k o t n o t r a n j a kontrola. Hkrati imajo v organizaciji tudi integrativno vlogo. N o r m e o m o g o č a j o kon­

sistentnost v delovanju članov, neupošteva­

nje p a je p o v e z a n o s sankcijami. Uravnavajo ciljno delovanje. Poleg v r e d n o t in n o r m so opazljive s e s t a v i n e o r g a n i z a c i j s k e k u l t u r e š e tipični o b r a z c i vedenja, vzori, običaji in o b r e d i , komunikacije, ki s o živčni s i s t e m organizacije in ključnega p o m e n a za njeno funkcioniranje, ter p r o i z v o d i in storitve, ki so v š i r š e m smislu stvaritve človekove dejav­

nosti in s o najlažje v i d n e v s e b i n e organi­

zacijske kulture ( K a v č i č 1994: 180-182).

N a j o s n o v n e j š a in h k r a t i t u d i najmanj o p a ž e n a raven, na kateri o p e r i r a organiza­

cijska kultura, s o t e m e l j n e p r e d p o s t a v k e organizacije. D r u g a raven vključuje vred­

n o t e o tem, kako bi m o r a l e biti stvari na s p l o š n o urejene, zato o b s e g a temeljna pra­

vila ravnanja. In tretja, zadnja raven, ki j e tudi najbolj p r e p o z n a v n a , o b s e g a k o n č n e p r o d u k t e č l o v e k o v e g a d e l o v a n j a ( R a i n e y

1991: 170-171).

Organizacijska kultura i m a zelo p o d o b ­ no funkcijo kot kontrola, v e n d a r s to razliko, da u s m e r j a v e d e n j e o d znotraj, kar deluje mehkeje, bolj naravno, zanesljivo, trajno in prilagodljivo.

Za preživetje in prilagoditev organizacije okolju p a je p o t r e b n a t a k o n o t r a n j a kot zunanja integracija organizacije. Notranja i n t e g r a c i j a p o m e n i , d a č l a n i s o g l a š a j o o s k u p n e m »jeziku«, mejah, m o č i in statusu.

Zunanja integracija p a p o m e n i , d a soglašajo o strategiji, ciljih in ugotavljanju u s p e š n o s t i . Člani m o r a j o m e d s e b o j k o m u n i c i r a t i in s e razumeti, s i c e r s k u p i n a p o definiciji ni m o g o č a . Ena n a j p o m e m b n e j š i h p o d r o č i j k u l t u r e je t u d i s o g l a s j e o kriterijih d o l o ­ čanja članstva. Poleg t e g a m o r a v s a k a orga­

nizacija izdelati svojo s t a t u s n o hierarhijo in pravila, k a k o si č l a n p r i d o b i , o h r a n j a in

(7)

izgubi m o č . To jim p o m a g a obvladovati za­

vist in agresijo, ki jo občutijo.

Soglašati morajo, kaj je p r i m a r n a n a l o g a organizacije, kaj je njeno p o s l a n s t v o in kaj so m a n i f e s t n e in latentne funkcije, kaj s o k o n k r e t n i in o p e r a t i v n i cilji ter cilji, v kate­

rih se o d r a ž a p o s l a n s t v o organizacije, in kaj so kriteriji za ugotavljanje s t o p n j e d o s e ­ ganja ciljev.

F E N O M E N O R G A N I Z A C I J E

Človek s e je začel ukvarjati z organizacijo že zelo zgodaj, kar potrjujejo že p r v e oblike d r u ž i n e . Z njo s e s r e č a m o pri v s e h večjih p o d v i g i h celotne z g o d o v i n e človeštva in na v s e h p o d r o č j i h življenja. To j e p o v s e m razumljivo, saj lahko d o s e ž e m o cilje le z us­

klajenim delovanjem ljudi in njihovih aktiv­

nosti. Poleg t e g a je človek d r u ž a b n o bitje ali bitje m e d č l o v e š k i h o d n o s o v ( R a m o v š

1 9 9 5 ) , je d r u ž a b n o bitje (Vila 1 9 9 4 ) in je s o c i a l n o b i t j e ( K a v č i č 1 9 9 1 ) , k a r j e v s e p o v e z a n o z organizacijo in organiziranjem.

B e s e d a organizacija prihaja iz g r š k e be­

s e d e organon, katere prvi p o m e n je orodje, p o z n e j e telesni o r g a n in š e d r u g o . V latin­

ščini s e b e s e d a p r e o b r a z i v organizare s p o m e n o m oblikovati nekaj v celoto, da bi ta c e l o t a delovala tako, kot funkcionira člo­

veški o r g a n i z e m (Vila, K o v a č 1997).

D a n e s u p o r a b l j a m o b e s e d o na tri nači­

ne. P o m e n i subjekt, podjetje, inštitut, za­

vod, državno institucijo. Pomeni tudistruk- turo v smislu s t r u k t u r e delovnih s r e d s t e v in ljudi, pri č e m e r je p o u d a r e k na nizu ele­

mentov, ki so nekako sestavljeni in povezani v m e d s e b o j n e o d n o s e . In slednjič, o p r e d e ­ ljujejo o r g a n i z a c i j o kot organizacijski proces (Vila 1994: 18-19).

Erlichova pravi, d a je organizacija zelo star izum in je izraz človekovega prilaga­

janja naravi in p r e d v s e m njegove težnje, d a jo o b v l a d a in s p r e m e n i . Tako j e č l o v e k ukrotil ogenj, veter in v o d o . Slabotni človek je torej zavladal nad s v e t o m s p o m o č j o svo­

j e g a u m a in e n k r a t n e s p o s o b n o s t i zavest­

n e g a povezovanja in delitve dela (Florjan- čič, Vukovič 1998: 13).

V nasprotju z z n a n s t v e n i m in tehnolo­

škim n a p r e d k o m p a je prišlo d o zmanjšanja

s p o s o b n o s t i prilagajanja socialnega sistema t e m s p r e m e m b a m , kar p o v z r o č a eksplozijo socialnih problemov. Možnosti za rešitev so zato v iskanju novih n a č i n o v dela, oblikova­

nju novih o d n o s o v m e d ljudmi, izostritvi na­

ših p o g l e d o v in spreminjanju vrednot. Tako naj bi s e nova p a r a d i g m a o p i r a l a na orgaur ski, holistični in ekološki p o g l e d na svet.

K o r n w a c h s pravi, d a zahteva današnji p o ­ gled na svet, naravo, človeka in d r u ž b o celo­

vitost, odprtost, k o m p l e k s n o s t in časovnost.

B r e z p o j m a o r g a n i z a c i j e ni m o g o č e p o ­ jasniti s v e t a in zanj z n a č i l n e g a življenja, č e p r a v v e d n o p a d e m o v skušnjavo, da bi g a opisali tako, kot da n i s m o del njega, kar je v skladu z Galilejevim in N e w t o n o v i m vide­

njem znanosti (Ovsenik, A m b r o ž 1 9 9 9 ) . To ni m o g o č e , saj je človek o s n o v n o g i b a l o in hkrati edini objekt in subjekt o p a z o v a n j a ( K a v r a n , Florjančič 1992).

Z a r a d i p r e d v i d e n o zelo n e l i n e a r n e g a razvoja v p r i h o d n o s t i je treba s p o d b u j a t i razvoj takih oblik organizacije, v katerih b o lažje upravljati vire in bolj u s p e š n o izrabljati n o v e ideje in znanje. S k r b n o n a č r t o v a n e in ciljno u s m e r j e n e organizacije s o že prete­

klost, n a d o m e š č a j o jih s p o n t a n e , g l o b a l n o u s m e r j e n e samoreferenčne avtopoietične organizacije, kot j i h p o i m e n u j e G e i c r ( 1 9 9 4 ) (Ovsenik, A m b r o ž 1 9 9 9 ) .

V svetu s e v s e bolj uveljavljajo tudi nizke ali flat organizacijske oblike. Tako p o s t a n e organizacija manj avtoritarna in v e č j e so­

delovanja ter m e d s e b o j n e g a koordiniranja (Florjančič, Vukovič 1 9 9 8 ) .

R a z m e r o m a nov p o j e m , ki se je pojavil p r e d približno petimi leti na p o d r o č j u orga­

nizacijskih ved, je reinženiring, ki zahteva od organizacij in m e n e d ž m e n t a korenite in d r a m a t i č n e s p r e m e m b e . Na ta način m e n e - d ž m e n t funkcij prehaja v m e n e d ž m e n t pro­

cesov, srednji m e n e d ž m e n t p a zamenjujejo timi in informatika. Vodje timov n i s o v e č klasični menedžerji, t e m v e č n e k a k š n i tre­

nerji svojih sodelavcev. Reinženiring si zas­

tavlja v p r a š a n j e : »Zakaj s p l o h d e l a m o to tako, kot delamo?« Kaj kmalu u g o t o v i m o , da d o l o č e n a dela ali organizacijske aktivno­

sti s p l o h n i s o p o t r e b n e . Zato je rešitev v t e m , d a v z a m e m o in v o d i m o p r o c e s kot c e l o t o . To p a p o m e n i o d m i r a n j e hierar­

h i č n e strukture. ^

(8)

O P R E D E L I T E V O R G A N I Z A C I J E

Zlasti v a m e r i š k i literaturi o p r e d e l j u j e j o organizacijo kot podjetje. Zato je o z n a č e n a kot z d r u ž b a ljudi, ki deluje, d a bi d o s e g l a č i m u s p e š n e j š e poslovanje. Te teorije so po­

g o s t o p o v e z a n e s s i s t e m s k o teorijo, katere utemeljitelj je v o n Bertalanffy. Zelo p o d o b ­ no jo o p r e d e l i t a tudi Kast in R o s e n z w e i g , saj pravita, d a je organizacija podjetja odprt, v z r o č n o p o v e z a n in ciljno u s m e r j e n social­

ni s i s t e m ( R o z m a n , Kovač, Koletnik 1997).

Treba p a je razumeti tudi to, da je organi­

zacija nekaj, kar n a j d e m o v v s a k e m podjet­

ju, v e n d a r ni tudi celota podjetja. P r e d v s e m m i s l i m o na neko u r e j e n o s t in u t e č e n način o d l o č a n j a v podjetju ( P u c k o 1996: 6 ) .

Lipovec ( 1 9 8 7 ) o p r e d e l i organizacijo kot s e s t a v razmerij m e d ljudmi, ki zagotavlja obstoj, d r u ž b e n o e k o n o m s k e in d r u g e zna­

č i l n o s t i ter s m o t r n o u r e s n i č e v a n j e cilja podjetja.

Vila p a jo o p r e d l i takole: »Organizacija je r a c i o n a l n o , v n a p r e j p r e m i š l j e n o p o v e z o ­ v a n j e in u s k l a j e v a n j e ljudi in n j i h o v i h a k t i v n o s t i v s k u p n i s i s t e m z n e k a t e r i m i resursi (material, delovna sredstva, finance, informacije), z n a m e r o izpolnitve n a m e n a , zaradi katerega so s e združili. Z organizacijo se definirajo njihovi m e d s e b o j n i o d n o s i , način s o d e l o v n a j a in koordiniranja akcij, k a k o r t u d i v s e n a l o g e in o d g o v o r n o s t i p o s a m e z n i h članov, d a bi dosegli zastavljeni cilj o b m a k s i m a l n i u č i n k o v i t o s t i c e l e g a sistema.« ( 1 9 9 4 : 2 1 )

P O J E M IN P O M E N N E P R O F I T N I H O R G A N I Z A C I J

D o b i č e k , č e g a ustvarijo, p o r a b i j o za ures­

ničevanje svojega p o s l a n s t v a , za lasten raz­

voj in višjo k a k o v o s t s v o j e g a dela. Abra- h a m s b e r g jih o p r e d e l i kot organizacije, ki delujejo v j a v n e m interesu, njihov n a m e n je trajno zagotavljati storitve in d o b r i n e , ki so p o g o j za u s p e š n o delovanje d r u ž b e kot celote, njenih p o d s i s t e m o v in p o s a m e z n e g a človeka, in n i s o ustanovljene zaradi ustvar­

janja d o b i č k a . Smisel o b s t o j a neprofitnih organizacij je zlasti h u m a n i t a r n e narave.

U s p e š n o s t s l e h e r n e d r u ž b e je o d v i s n a od usklajenosti delovanja njenih p o d s i s t e ­

mov, d a p a p r e v l a d a e n e g a i z m e d p o d s i ­ s t e m o v n e bi vodila v n e r a v n o v e s j e , m o r a d r u ž b a nujno obstajati kot o p e r a t i v n o zaprt s i s t e m . Le tako i m a m o ž n o s t v z p o s t a v i t i p o n o v n o ravnovesje. Da bi s e izognili t e m težavam, m o r a m o s p o d b u j a t i razvoj plural­

n e g a sistema blaginje, ki veliko lažje ohranja d r u ž b e n o ravnovesje. P o m e m b n o v l o g o pri t e m p a lahko o d i g r a j o r a v n o n e p r o f i t n e o r g a n i z a c i j e , saj s o c i a l n a d r ž a v a s s v o j o izrazito usmerjenostjo v trg in birokratskim d e l o v a n j e m s t a l n o r u š i n u j n o d r u ž b e n o ravnovesje (Ovsenik, A m b r o ž 1 9 9 9 ) .

P R E D S T A V I T E V P O D J E T J A P R I M O R J E , D. D., IZ A J D O V Š Č I N E

D a n a š n j e podjetje Primorje iz A j d o v š č i n e je b i l o u s t a n o v l j e n o l e t a 1 9 4 6 iz e n o t e N o v o g r a d v sestavi IX. k o r p u s a NOV in POS.

Do d a n a š n j e g a č a s a je p r e š l o v s e razvojne faze, ki s o bile z n a č i l n e za podjetja v J u g o ­ slaviji in Sloveniji, ter p o s t a l o e n o p o m e m ­ bnejših slovenskih g r a d b e n i h podjetij, vse­

kakor p a največje v svoji regiji. V preteklosti si je p r i d o b i l o številne r e f e r e n c e na o s n o v i opravljenih gradenj d o m a in v tujini.

Primorje ostaja s p l o š n o g r a d b e n o podje­

tje, ki s p r e j e m a naročila in izvaja v s e vrste g r a d b e n i h d e l v v s e h f a z a h g r a d n j e o d izdelave p r o j e k t n e d o k u m e n t a c i j e p a d o k o n č n e izvedbe, n a d z o r s t v a n a d gradnjo in p r i m o p r e d a j e z g r a j e n e g a objekta. P o m e m ­ b e n del d r u ž b e se ukvarja z nizkimi gradnja­

mi ( h i d r o g r a d n j e , p r o m e t n i objekti...) in proizvodnjo g r a d b e n e g a materiala (agrega­

ti za b e t o n e in asfalte, a r m a t u r e , m o n t a ž n i elementi, lesni izdelki...), v e n d a r s e v p o s l o ­ vanju ohranja tudi p o m e m b e n d e l e ž grad­

nje g o s p o d a r s k i h in s t a n o v a n j s k i h stavb, zlasti gradnje iz p r e d p r i p r a v l j e n i h montaž­

nih elementov.

Cilj podjetja je graditi k a k o v o s t n o , po­

ceni in v p o g o d b e n i h rokih v s p l o š n o zado­

voljstvo investitorjev o z i r o m a k u p c e v .

(9)

R E Z U L T A T I R A Z I S K A V E

R A V E N S T R E S A NA D E L O V N E M M E S T U

Rezultati kažejo, d a s o z a p o s l e n i v p o v p r e ­ čju p o d srednje m o č n i m vplivom stresorjev in je d e l o v n o m e s t o zanje hkrati izziv in o b r e m e n i t e v s s t r e s n i m i situacijami, kar lahko o z n a č i m o kot pravo m e r o stresa.

Podjetje s e verjetno zaveda dejavnikov, ki s o n e p o s r e d n o navzoči na d e l o v n e m me­

stu in lahko p o v z r o č i j o situacijo, ki bi bila za z a p o s l e n e v skrajnem p r i m e r u stresna.

To p o m e n i , d a se zaveda tudi p o m e n a člove­

š k e g a faktorja in z a g o t a v l j a n j a kvalitete d e l o v n e g a življenja, ki je hkrati temelj za zadovoljevanje o s n o v n i h fizioloških p o t r e b človeka, p a t u d i p r i l o ž n o s t za zadovolje­

vanje d r u g i h p o t r e b in želja ( p o socializa­

ciji, v r e d n o t e n j u svoje individualnosti...).

Lahko p r e d v i d e v a m o , da s e vsako podjetje ukvarja z e n i m najpogostejših vprašanj pro­

c e s a globalizacije, ki s e m u niti ni m o g o č e izogniti. To je, kako ravnati s kadri. Zadovol­

jevanje p o t r e b z a p o s l e n i h je ključ u s p e h a v s a k e o r g a n i z a c i j e in zelo p o m e m b n o sta­

lišče š i r š e g a s i s t e m a organizacijske kulture.

V I R I S T R E S A N A D E L O V N E M M E S T U

DELOVNA OBVEZA

Z a p o s l e n i s e p o g o s t o s o o č a j o s p r o b l e m o m v e l i k e g a o b s e g a d e l a , ki p r e s e g a njihove r e a l n e z m o ž n o s t i in jih p e l j e v č a s o v n o stisko. V p r a š a n j e , ki ostaja b r e z o d g o v o r a , je, k a k o s e s t e m p r o b l e m o m s o o č a j o in g a rešujejo. Lahko p a p r e d v i d e v a m o , da je to e d e n i z m e d dejavnikov, ki stresno učinkuje nanje.

O b v e z n o s t s l e h e r n e g a d e l a v c a j e , d a svoje d e l o , za katero je sklenil p o g o d b o o zaposlitvi, tudi v e s t n o opravlja. A b s o l u t n o m o r a u p o š t e v a t i zahteve in navodila delo­

dajalca. B r e z i z h o d n o s t takih situacij p a je v skrajnih mejah za p o s a m e z n i k a o g r o ž a j o č a in v njem s p r o ž a o b č u t k e p r e o b r e m e n j e ­ nosti. Situacija je o d v i s n a o d tega, kolikšna je s t o p n j a zavedanja z a p o s l e n i h , da g r e za te v r s t e p r o b l e m , ter kako s o pripravljeni to dejstvo sprejeti nadrejeni in vodstvo, ki

lahko sicer o g r o m n o p r i p o m o r e j o k reševa­

nju in odpravljanju tega p r o b l e m a .

DELOVNI POGOJI

Situacija d e l o v n i h p o g o j e v , v katerih zapo­

sleni opravljajo svoje d e l o , je zadovoljiva, saj se jih je kar 17 o d 23 o p r e d e l i l o , da s o d e l o v n i p o g o j i s l a b i le v č a s i h o z i r o m a nikoli.

Z n a n o je dejstvo, d a s e človekov organi­

z e m prilagaja okolju, v e n d a r d o d o l o č e n e m e r e . K a r je p r e v e č , zahteva o d d e l a v c a veliko energije za prilagajanje, ki bi jo lahko s i c e r p o r a b i l za opravljanje svojega dela, p o l e g tega p a s e p o č u t i tudi neprijetno, saj gre za škodljive vplive na njegov organizem.

Storilnost človeka tako p a d e , o g r o ž e n a p a je tudi njegova z b r a n o s t pri delu.

F a r r e l l o v a in S t a m m o v a (Ilič, Svetlik 1996: 3 6 ) ugotavljata, d a i m a fizično delov­

no okolje signifikantni u č i n e k na absenti- z e m ali izostajanje z dela. Poleg tega p a je v a r n o s t pri d e l u najnujnejši e l e m e n t kvali­

tete d e l o v n e g a življenja, za kar podjetje Pri­

morje o č i t n o veliko stori in bistveno odsto­

pa o d rezultatov raziskovanja kvalitete de­

l o v n e g a življenja in zdravja z a p o s l e n i h v Sloveniji n a s p l o h . S p l o š n e r a z m e r e kažejo, da bi morali v marsikaterem slovenskem po­

djetju izboljšati kvaliteto fizičnega delovne­

ga okolja, č e bi želeli p r i p o m o č i k b o l j š e m u p s i h o f i z i č n e m u p o č u t j u in u g o d n e j š e m u z d r a v s t v e n e m u stanju, saj dela v idealnem fizičnem okolju le pičlih 18,2% delavcev.

Poudariti je treba tudi to, da je rezultate, ki s m o jih dobili na s t r e s o r d e l o v n i h p o g o ­ jev, težko p o s p l o š e v a t i na c e l o t n o podjetje, saj gre le za o d d e l e k c e l o t n e g a podjetja, kjer bi lahko bila slika p o v s e m d r u g a č n a .

KONFLIKTNOSTIN DVOUMNOST VLOG

U g o t a v l j a m o , d a i m a j o z a p o s l e n i d o k a j j a s n o o p r e d e l j e n e v l o g e , č e p r a v j e k a r velika večina potrdila, d a s e v č a s i h š e v e d n o znajdejo v dilemi, kaj s o njihove zadolžitve in d o g o v o r n o s t i . Zato bi m o r a l o podjetje stremeti k jasnejši o p r e d e l i t v i vlog, ki s o d o d e l j e n e z a p o s l e n i m .

(10)

Konfliktnost in d v o u m n o s t vlog je dejav­

nik, ki zelo p o g o s t o rezultira v stresno obre­

m e n j e n o s t z a p o s l e n i h , saj se zelo p o g o s t o dogaja, d a s e ljudje p o č u t i j o zaradi teh dej­

stev n e z a d o s t n i ali neustrezni na d e l o v n e m m e s t u , doživljajo s t i s k o in p r e v z e m a jih o b č u t e k krivde.

Konflikt v l o g p a n a s t a n e iz različnih raz­

logov. Lahko so si različne v l o g e m e d s e b o j n a s p r o t u j o č e . Višje v o d s t v o lahko postavlja k o n f l i k t n e z a h t e v e . L a h k o s o si z a h t e v e različnih p o m e m b n i h s k u p i n v nasprotju, lahko p a g r e za nejasnost o vlogi sami, kar p o m e n i , d a o s e b a n e r a z u m e , kaj o d nje pričakujejo (Vila 1994: 118).

Poleg t e g a s e je p o k a z a l o tudi to, d a ima­

jo z a p o s l e n i p r e c e j s l a b e m o ž n o s t i s o d e l o ­ vanja pri s p r e j e m a n j u odločitev, ki vplivajo na njihovo delo.

P o d r e j e n o s t je s i c e r bistvena značilnost d e l o v n e g a razmerja, v e n d a r je tudi e d e n g l a v n i h r a z l o g o v za o d t u j e n o s t delavcev, č e s a r si d e l o v n e organizacije d a n e s ne mo­

rejo več privoščiti. Sodelovanje delavcev pri o d l o č a n j u p a je utemeljeno z e k o n o m s k i m i in h u m a n i m i razlogi. C e jim b o zagotovlje­

no s o d e l o v a n j e p r i odločanju, b o organiza­

cijam zagotovljen tudi u s p e h . Poleg tega p a so delavci, ki so obravnavani najprej in zlasti kot o d g o v o r n a č l o v e š k a bitja, pripravljeni zavzemati s e za cilje podjetja (Kavar-Vidmar 1998: 9 6 ) .

Nazadnje kažejo rezultati tudi to, da s o z a p o s l e n i p o g o s t o o d g o v o r n i za ravnanje svojih sodelavcev.

Skratka, konfliktnost in d v o u m n o s t v l o g lahko o p r e d e l i m o kot dejavnik, ki u t e g n e s t r e s n o vplivati na z a p o s l e n e .

RAZVOJ KARIERE

Približno p o l o v i c a z a p o s l e n i h s e na delov­

n e m m e s t u nikoli n e p o č u t i v a r n o o z i r o m a se p o č u t i j o v a r n o le včasih, kar lahko oce­

n i m o kot r a z m e r o m a nizko stopnjo varstva zaposlitve.

S p l o š n o z n a n o dejstvo je, da s o o b d o b j a z a p o s l e n o s t i v s e p o g o s t e j e p r e t r g a n a s kraj­

šimi ali daljšimi o b d o b j i b r e z p o s e l n o s t i , ki je d a n e s tudi e n o najbolj p e r e č i h vprašanj.

O d tega, kako p o s a m e z n i k p o r a b i čas, ko je

b r e z p o s e l n , p a niso o d v i s n e s a m o nadaljnje zaposlitvene priložnosti in d e l o v n a kariera, a m p a k tudi kvaliteta d e l o v n e g a življenja.

Poleg tega u g o t a v l j a m o , d a imajo zapo­

sleni zelo m a l o ali skoraj nič m o ž n o s t i za n a p r e d o v a n j e na d r u g o d e l o v n o m e s t o , če­

p r a v velja o p o z o r i t i , d a i m a podjetje Pri­

morje za s a b o že zelo d o l g o tradicijo in so taki koraki najbrž zelo premišljeni.

N a p r e d o v a n j e na d r u g o d e l o v n o m e s t o ni m o g o č e b r e z u s t r e z n e g a d o d a t n e g a izo­

braževanja zaposlenih. C e podjetje ne orga­

nizira d o d a t n e g a izobraževanja, je p r i p o r o ­ čljivo, da z a p o s l e n i s a m i investirajo vanj, saj je trditev, da s o z a p o s l e n i n a j p o m e m b n e j š i ustvarjalni kapital in investicija, žal še v e d n o največkrat le i z r e č e n a fraza. N a p r e d n a p o ­ djetja vzpodbujajo urjenje in izobraževanje, ga p o d p i r a j o in u p o š t e v a j o (Kralj 1 9 9 8 ) .

NOTRANJI MEDOSEBNI ODNOSI

Notranji, m e d o s e b n i o d n o s i s o za z a p o s l e ­ ne v n a š e m p r i m e r u vir zadovoljstva z de­

lom in tako p o m e m b e n izvor njihove sreče.

N a m r e č , dokazali s o i z r e d n o v i s o k o raven zadovoljstva s sodelavci, zato m e n i m o , d a so m e d o s e b n i o d n o s i pravzaprav tisti dejav­

nik, ki i m a na o s t a l e stresorje zelo m o č a n blažilni u č i n e k in d e j a n s k o p r i p o m o r e k tako nizki stopnji s t r e s n e o b r e m e n j e n o s t i . Socialni o d n o s i lahko izzovejo stres ali pa g a p o m a g a j o ublažiti. Zato tudi kontrola s t r e s a in n j e g o v o o b v l a d o v a n j e ni s a m o individualni d o s e ž e k , t e m v e č je o d l o č i l n o o d v i s e n o d k v a l i t e t e s o c i a l n i h o d n o s o v d a n e o s e b e . Npr. p o d p o r a prijateljev na d e l o v n e m m e s t u lahko z n a t n o olajša stres ( N a s t r a n Ule 1993: 131).

KONFLIKT MED DELOM IN OSTALIMI VLOGAMI, KI JIH POSAMEZNIKI PREVZEMAJO V ŽIVLJENJU

Ugotavljamo, d a je z a p o s l i t e v za z a p o s l e n e i z r e d n o p o m e m b n a v l o g a , v e n d a r d e l o zadovoljuje le n e k a t e r e o d njihovih p o t r e b in ciljev. Kljub temu žrtvujejo svoj prosti čas in zapostavljajo d r u ž i n o ter d r u g e , ki s o jim o s e b n o blizu. Dokaj d o b r o usklajujejo tudi p o k l i c n o in z a s e b n o življenje, č e p r a v d e l o

(11)

V z a d n j e m č a s u v s e bolj z a h t e v a c e l e g a človeka.

M e n i m o , da z družino ne preživijo toliko časa, kot bi g a morali. Vendar j i m j e d r u ž i n a osrednji p r o s t o r za v s a k d a n j e obnavljanje svojih fizičnih in d u š e v n i h sil ter s p o s o b ­ nosti ( N a s t r a n Ule 1993: 2 0 0 ) , zato jim čas, ki ga preživijo v k r o g u družine, b i s t v e n o olajša n a p e t o s t i in t e g o b e zaradi dela. Nam­

reč, intenziteta p o z i t i v n e g a vpliva d r u ž i n e p r e s e g a d o l ž i n o č a s a p r e ž i v e t e g a znotraj nje.

KLIMA PODJETJA

Med z a p o s l e n i m i vlada izredno v i s o k a sto­

pnja zadovoljstva s sodelavci, kar s m o tudi pričakovali. Prav zvonasto krivuljo bi lahko začrtali, č e bi hoteli p o n a z o r i t i stopnjo za­

dovoljstva z nadrejenimi oziroma v o d s t v o m podjetja, saj s o s e razdelili p o v s e m normal­

no. Tako je m e d z a p o s l e n i m i največji d e l e ž tistih, ki niso niti zadovoljni niti nezado­

voljni.

Zadovoljstvo s sodelavci in nadrejenimi oz. v o d s t v o m n e m o r e biti a b s o l u t e n poka­

zatelj klime, zato rezultatov o klimi ne mo­

r e m o kar tako p o s p l o š e v a t i . Lahko p a s o n a m v p o m o č in hkrati p o m e m b e n poka­

zatelj v z d u š j a v podjetju.

Po Schneiderju (Lipičnik 1998: 73-74) je k l i m a p o d j e t j a o d s e v k u l t u r e , v e n d a r je p o j e m k u l t u r e bolj g l o b a l e n , u s m e r j e n v tradicijo in p r i h o d n o s t . O b e p a p o s k u š a t a razlagati d o l o č e n o s t človekovega vedenja v organizaciji.

P r e d v s e m g r e poudariti, da z organiza­

cijsko klimo o z n a č u j e m o t r e n u t n o stanje v razpoloženju d e l a v c e v ( G o s t i š a 1996: 119).

Vodenje, ki je del sestavljenega p r o c e s a m e n e d ž m e n t a , s e n a n a š a na ljudi in njihove zmogljivosti. Z v o d e n j e m p a č p o s k u š a m o vplivati na ljudi, jih usmerjati in motivirati, da bi kar najbolje opravili delo. Torej je za­

dovoljstvo z a p o s l e n i h z nadrejenimi odvi­

s n o o d tega, v kolikšni meri jim stil vodenja ustreza, k o l i k š n e so njihove m o ž n o s t i za uresničevanje tudi svojih pričakovanj in že­

lja. Č e s e s p o m n i m o na rezultate, ki kažejo i z r e d n o d o b r e o d n o s e m e d z a p o s l e n i m i , l a h k o s k l e p a m o , d a ni i z k l j u č e n v z r o k

n e z a d o s t n e g a zadovoljevanja p o t r e b in cil­

jev z a p o s l e n i h tudi p o v p r e č n o zadovoljstvo z v r h o m podjetja.

N A Č I N I R E Š E V A N J A S T I S K IN T E Ž A V , KI I Z V I R A J O S P O D R O Č J A D E L A , IN P O M E M B N I U D E L E Ž E N I P R I T E M

Z a p o s l e n i s o pri reševanju stisk in težav, ki izvirajo s p o d r o č j a dela, zelo avtonomni, saj se najprej o b r a č a j o n a s v o j e p r e t e k l e iz­

kušnje in o s e b n o s t n e lastnosti, za k a t e r e menijo, da jim lahko p o m a g a j o , in nazadnje se čutijo tudi s a m i o s e b n o s t n o dovolj m o č ­ ni, d a le redko občutijo situacijo kot stresno.

V g r o b e m bi lahko na d r u g o m e s t o postavili d e l o v n o organizacijo kot p o d p o r n o m r e ž o pri reševanju stisk in težav, pri č e m e r mi­

s l i m o s o d e l a v c e , ki s e kot p o m e m b n i ude­

leženi pojavljajo n a j p o g o s t e j e , t e m sledijo nadrejeni in nazadnje s o c i a l n a služba p o ­ djetja, ki s e p o pričakovanjih v e n d a r l e ni uvrstila na zadnje m e s t o , t e m v e č je z a s e d l a p r e d z a d n j e g a . M e n i m o , d a g r e za d o k a j v i s o k o stopnjo identifikacije z a p o s l e n i h s podjetjem. Nazadnje s e z a p o s l e n i o b r n e j o na d r u ž i n o in prijatelje, ki n i s o njihovi sodelavci, o z i r o m a k a k š n o d r u g o strokovno s l u ž b o zunaj podjetja. Zdi s e , d a g r e p r i z a p o s l e n i h za i z r e d n o s a m o d i s c i p l i n o in o s v e š č e n o s t , saj svojih stisk in težav s p o ­ dročja dela ne nosijo d o m o v ali v d r u ž a b n i del življenja. Vzrok je s i c e r tudi dejansko nizka stopnja s t r e s n e o b r e m e n j e n o s t i , zato n e m o r e m o trditi, d a so z a p o s l e n i izjemni individualisti, ker stiske in težave najprej rešujejo sami.

Človek ima v d e l a n e vzvratne in p o v r a t n e v z g i b e za ohranitev, n a p r e d e k in reševanje v kriznih situacijah. »Socialni i m u n s k i si­

stem« je tako človeška zmožnost, ki jo p o l e g d o b r o d e l n o s t i sestavlja š e s a m o p o m o č . Sa­

m o p o m o č je s o c i a l n i v z g i b v človeku, d a si p o s k u š a s a m rešiti svoje stiske ali o k r e p i t i svojo s o c i a l n o m o č za kljubovanje težavam.

Potencialni in p r e v l a d u j o č i vir energije p r i s a m o p o m o č i je stiska ( R a m o v š 1995: 69- 7 2 ) . Torej jih m o t i v i r a s o c i a l n o - i m u n s k i v z g i b s a m o p o m o č i , zato s e najprej in naj­

v e č k r a t z a n e s e j o le n a s e , na svoje izkušnje in o s e b n o s t n e lastnosti.

(12)

H I P O T E Z I

HO: Raven stresne obremenjenosti se med ženskami in moškimi ne razlikuje.

N i č e l n o h i p o t e z o s m o morali ovreči, saj so m o š k i na d e l o v n e m m e s t u videti p o d v e č j i m s t r e s o m kot ženske. To lahko pojas­

n i m o z d v e m a dejstvoma. Najprej je treba p o u d a r i t i , da gre za g r a d b e n o podjetje in vse p o m e m b n e j š e p o l o ž a j e zavzemajo mo­

ški, saj je bilo žensk že v s a m e m v z o r c u ma­

lo, p o l e g t e g a zlasti s s r e d n j o i z o b r a z b o . Zato s k l e p a m o , d a ž e n s k e na t e m o d d e l k u opravljajo p r e d v s e m administrativna in bolj rutinska dela, ki o d njih ne zahtevajo tolik­

š n e g a n a p o r a , k a k r š n e m u so izpostavljeni moški, ki p o i z o b r a z b i s o d e č opravljajo po­

m e m b n e j š e in o d l o č i l n e j š e n a l o g e . Poleg t e g a strokovna literatura navaja, da imajo ž e n s k e v e č s t r e s n e energije.

Selye (Plozza, Pozzi 1994: 24-27) je po­

stavil h i p o t e z o , d a je v s a k e m u o d nas d a n a d o l o č e n a količina stresite energije, ki je ne m o r e m o o b n o v i t i s p o č i t k o m in jo torej p o r a b l j a m o v teku življenja. K d o r je p o r a b i p r e v e č , m o r a prej umreti. In starost naj bi bila ravno izčrpanje te energije.

P r i z n a t i m o r a m o , d a s m o p r i č a k o v a l i večjo raven stresa pri ženskah, ker se o d njih o b i č a j n o p r i č a k u j e v s a k o d n e v n o opravlja­

nje š e e n e zelo p o m e m b n e v l o g e v življenju

— v l o g e m a t e r e in g o s p o d i n j e . G r e n a m r e č za m o r a l n o d i l e m o ( N a s t r a n Ule 1993: 2 0 5 - 207) ž e n s k in n e za p r a g m a t i č n i konflikt interesov, kar bi u t e g n i l o veljati za m o š k e . Ž e n s k a se p a č ne bi s m e l a angažirati v jav­

nosti, kar je znak njenega »egoizma«. Eman- c i p i r a n n a s t o p v javnosti naj bi p o m e n i l zanemarjanje družine in skrbi za d r u g e , kar je p r i m a r n a d o m e n a ž e n s k in kot taka žal še v e d n o g l o b o k o z a s i d r a n a v naši zavesti.

Vendar prišli s m o d o d r u g a č n i h rezultatov.

HI: Večja stresna obremenjenost zapo­

slenih pogojuje tudi večje nezadovoljstvo zaposlenih s sodelavci, nadrejenimi in

vodstvom podjetja. . : P o v e z a n o s t m e d ravnijo stresa in zado­

voljstva z a p o s l e n i h s sodelavci, nadrejenimi in v o d s t v o m podjetja n e d v o m n o obstaja, v e n d a r je stopnja korelacije m e d njima ne­

g a t i v n a in r a z m e r o m a nizka. Kljub t e m u smo lahko h i p o t e z o obdržali z manj kot 0,5-

o d s t o t n i m tveganjem, d a se p r i t e m m o ­ timo.

S K L E P I IN P R E D L O G I

Z a p o s l e n i v o d d e l k u za m a r k e t i n g podjetja Primorje iz Ajdovščine s e s o o č a j o z razme­

r o m a nizko s t o p n j o s t r e s n e o b r e m e n j e n o ­ sti, saj j e za v e č i n o d e l o v n o m e s t o izziv in hkrati o b r e m e n i t e v s s t r e s n i m i situacijami, kar p o m e n i , d a g r e p o v e č i n i za s r e d n j e m o č a n vpliv stresorjev. Skratka, situacija je za z a p o s l e n e dokaj u g o d n a . Iz t e g a lahko s k l e p a m o , d a si podjetje p r i z a d e v a z a p o ­ slenim zagotoviti č i m kvalitetnejše d e l o v n o življenje in da se zaveda p o m e n a človeškega dejavnika. Kljub t e m u p a je situacija p o d d r o b n o g l e d o m v e n d a r l e m a l c e d r u g a č n a .

Prvi dejavnik, ki u t e g n e postati vir stresa z a p o s l e n i m , s o d e l o v n e o b v e z n o s t i . Zapo­

sleni se s o o č a j o z veliko količino dela, ki g a morajo opraviti, in to jih pelje v č a s o v n o stisko. Č e p r a v se z a p o s l e n i in v o d s t v o tega p r o b l e m a m o r d a zavedajo, ni nujno, d a s e g a b o d o l o t i l i r e š e v a t i , k e r s e m o r d a p r e m a l o posvetijo s a m i m sebi. Tako s e ne m o r e j o nikoli spočiti, si nabrati nove ener­

gije, in stalno živijo v s t r e s n i h situacijah. V takih p r i m e r i h s e p o g o s t o dogaja, d a s e ve­

č i n o časa p o r a b i neefektivno, ker manjkajo j a s n o začrtani cilji, planiranje, p r i o r i t e t e in c e l o s t e n p o g l e d . Tak n a č i n življenja posta­

ne le še g a š e n j e požarov. P o v s e m j a s n o n a m je lahko, d a stremijo za u s p e h o m in si mor­

da nalagajo p r e v e č dela zaradi p r e p r i č a n j a v a s e . Na ta n a č i n u k r e p a n j e z a m e n j a re­

akcija. M o g o č e je tudi, d a s o že p o naravi perfekcionisti, ali p a jim manjka o s e b n i h organizacijskih s p o s o b n o s t i o z i r o m a s l a b o delegirajo n a l o g e in n e s t v a r n o postavljajo roke. M n o g i m s e t u d i dogaja, d a s e m e d d e l o v n i m d n e m zaradi m o t e č i h dejavnikov s p l o h n e p o s v e č a j o n a l o g a m , ki jih para­

d o k s n o postavijo m e d p r i o r i t e t n e . Največji p r o b l e m p a je r a z c e p l j e n o s t m e d d e l o m in p r o s t i m č a s o m . Velikokrat p o s t a n e j o tudi redni t e d e n s k i s e s t a n k i n e p o t r e b e n teden­

ski o b r e d , ki bi s e g a l a h k o u d e l e ž i l i le izbrani p o s a m e z n i k i , ti p a bi p o s r e d o v a l i informacije o s t a l i m . N e bi bila p o t r e b n a u d e l e ž b a v s e h zaposlenih. Včasih zadostuje

(13)

Že o k r o ž n i c a ali telefonski p o g o v o r . N e d v o m n o je p o t r e b e n ustreznejši na­

čin organiziranja dela, kar p o m e n i stalno in s i s t e m a t i č n o p r e u č e v a n j e p o t e k a dela, nalog, p r o b l e m o v in iskanje p r i m e r n i h poti, načinov in m e t o d dela za d o s e g a n j e predvi­

d e n i h ciljev pri lastnem delu, delu v skupini ali d e l o v n i o r g a n i z a c i j i . P o m e m b e n d e l organiziranja je vodenje. Vsak p o s a m e z n i k bi m o r a l vedeti, d a je o p t i m a l n o reševanje te n a d l o g e le zavestno, n e p r e s t a n o in do­

s l e d n o obvladovanje časa in iskanje vzrokov kopičenja dela. Nadrejeni in vodstvo bi mo­

rali z a p o s l e n i m jasneje opredeliti dolžnosti, ki jih opredeljujejo delovna mesta, ter dolo­

čiti cilje in p r e d n o s t n e n a l o g e . P r e d v s e m p a bi morali z a p o s l e n i m pojasniti razliko m e d nujno in pomembno, ki ju zelo p o g o ­ sto zamenjujejo. Nujne z a d e v e n e d v o m n o zahtevajo takojšnjo p o z o r n o s t človeka, ven­

dar s o to lahko p o v s e m vsakdanje malenko­

sti. P o m e m b n e p a s o tiste zadeve, ki jih je treba s k r b n o p r e u č i t i in p o navadi zahte­

vajo daljši č a s o v n i razmislek. Tisto, kar bi nadrejeni in v o d s t v o morali zgraditi, p a je čim več m e d s e b o j n e g a zaupanja, p r e d v s e m p a j a s n e in o d p r t e k o m u n i k a c i j s k e kanale.

N a m r e č , d i s c i p l i n i r a n o k o m u n i c i r a n j e s e n a m lahko zelo hitro obrestuje.

D r u g p o t e n c i a l n i vir stresa je razvoj ka­

riere. Pravzaprav je situacija precej nejasna, saj g r e za podjetje z d o l g o l e t n o tradicijo, ki jo zaznamujejo številni u s p e h i in napredek, zato ne bi pričakovali tako s l a b e g a položaja z a p o s l e n i h ravno s tega vidika. N a p r e d n a podjetja imajo n a m r e č bolj ali manj komple­

k s n e s i s t e m e načrtovanja delovnih karier z a p o s l e n i h in k a d r o v s k a d e j a v n o s t ni v e č p o s e b e n in o d d r u g i h vidikov g o s p o d a r j e ­ nja l o č e n sektor notranje organizacije p o ­ djetij, t e m v e č postaja notranja in integralna sestavina vodenja. Bistvo k a d r o v s k e dejav­

nosti je p r i p r a v a in u s p o s a b l j a n j e sodelav­

cev za stalno spreminjanje s a m e g a s e b e in za hitro reagiranje na s p r e m e m b e in izzive okolja. K spreminjanju z a p o s l e n i h zelo ve­

liko p r i p o m o r e tudi načrtovanje njihovih karier.

Skrb za razvoj kariere s o d e l a v c e v je v ra­

zvitem podjetništvu p o m e m b e n dejavnik d e m o k r a t i z a c i j e d e l o v n i h o d n o s o v . Pro­

g r a m planiranja kariere p r i n a š a naslednje

p r e d n o s t i ; zagotavlja p o t r e b n a znanja, p o ­ m a g a p r i d o b i t i in zadržati s p o s o b n e ljudi, zagotavlja s p o s o b n i m z a p o s l e n i m rast in razvoj ter znižuje f r u s t r a c i j e z a p o s l e n i h ( R o z m a n , Kovač, Koletnik 1993: 199-200).

Sicer m n o g i avtorji ugotavljajo, d a je plani­

ranje k a r i e r e o d v i s n o tako o d o s e b n i h p o ­ treb kot o d p o t r e b organizacije. Konkretne­

je, g r e za več m e d s e b o j p o v e z a n i h in odvi­

snih elementov, kot s o okolje organizacije, s p r e m e m b e v o r g a n i z a c i j s k i filozofiji in praksi, tehnologija, e k o n o m s k a situacija in p o n u d b a kadrov. T r e b a j e u p o š t e v a t i okoli­

ščine, v katerih se organizacija nahaja. Nam­

reč, prilagajanje o r g a n i z a c i j e tržnim zah­

tevam zahteva tudi prilagajanje zaposlenih.

Č e s e z a p o s l e n i na te zahteve n o č e j o od­

zivati, tudi ne m o r e j o računati na nadaljnji razvoj kariere v tej organizaciji. Tako m o r d a z a p o s l e n i podjetja Primorje niti s a m i nima­

jo dovolj ambicij, d a bi težili k napredovanju in razvijanju svoje kariere. Zato s e zdi, da s e zelo p o g o s t o pojavlja tako imenovana sta­

bilna kariera ( M e r k a č 1 9 9 8 ) , ko p o s a m e z ­ nik v delovni d o b i n e prihaja d o b i s t v e n e g a p o v e č a n j a znanj, s p r e t n o s t i ali s p r e m e m b e vrste dela. Skratka, situacija razvoja d e l o v n e k a r i e r e je za nas presenetljiva, saj je e d e n i z m e d n a j p o m e m b n e j š i h i z h o d i š č s i s t e m a spremljanja in načrtovanja razvoja k a d r o v tudi s i s t e m v r e d n o t in pravil organizacijske k u l t u r e , ki v p r e u č e v a n e m p r i m e r u n e funkcionira tako, kot s m o pričakovali.

Zato bi podjetje Primorje lahko z a p o s l e ­ nim zagotovilo vsaj večje varstvo zaposlitve.

Tretji vir stresa je konfliktnost in dvo­

u m n o s t v l o g , zato bi si m o r a l o p o d j e t j e p r i z a d e v a t i , d a z a p o s l e n i m o m o g o č i v e č sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo d e l o , d a v z p o s t a v i b o l j š o k o m u ­ n i k a c i j o znotraj p o d j e t j a , d a j i m d a v e č f o r m a l n e avtoritete in d a zoži r a z p o n kon­

trole, d a u s p o s a b l j a z a p o s l e n e za obvlado­

vanje stresa ter da p o i š č e in redefinira meje vlog, ki jih zavzemajo z a p o s l e n i pri svojem delu ( p o B e n n e t t 1 9 9 7 ) . J a s n e j e o p r e d e ­ ljene v l o g e bi m o r d a o m o g o č i l e tudi ustre­

zen o b s e g dela za v s a k e g a p o s a m e z n i k a in p r e p r e č i l i bi n e p o t r e b n o p r e v z e m a n j e o d g o v o r n o s t i za ravnanja sodelavcev.

Četrti in zadnji stresor, ki je lahko tudi o g r o ž a j o č za z a p o s l e n e , j e konflikt m e d

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Tudi Arikan in sodelavci (2018) na vzorcu 177 zdravstvenih delavcev navajajo, da je tveganje za pojav SBS 1,2-krat večje v hrupnem bolnišničnem okolju in Tabela 3: Prikaz

Turnškova s sodelavci (2009) v prispevku Projektni pristop kot strategija spodbujanja participacije otrok v u č enju in soustvarjanju življenja v vrtcu tudi poudarja

Z izvedbo empiričnega dela, z intervjujem, sem poskušala pridobiti in primerjati izkušnje tako moških kot žensk, zaposlenih v vrtcu, na vseh področjih dela: odnosi z vodstvom

Povzetek Medosebni odnosi na delovnem mestu tako predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi; ožji pojem medosebnih odnosov pa

To pomeni, da so imele starejše (večje) živali višjo stopnjo osifikacije in tudi večje število okostenelih elementov kot mlajše (manjše) živali, kar se na tridimenzionalnih

Zanimalo nas je, kako plača, sodelavci, izobraževanja, varnost pri delu in podobni dejavniki vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih ter kateri so najpomembnejši

Dinamični model vrednotenja je namenjen tako vrednotenju posameznikov, kot tudi vrednotenju zaposlenih kot celote oziroma vseh zaposlenih v podjetju in je zasnovan na osnovi

Na izbranem bencinskem servisu bi po mnenju zaposlenih stres zmanjšali predvsem s povečanjem števila (krajših) odmorov med delom, višjo plačo, raznimi druženji s