strokovni ~lanek UDK 316.7:379.8-053.6(497.4-14) prejeto: 2001-10-22
PROSTORSKI VIDIKI PROBLEMATIKE MLADIH V KOPRU
Sabina MIHELJ
Institutum Studiorum Humanitatis, SI-1000 Ljubljana, Breg 12 Barbara KRT
SI-6310 Izola, Dobrava 4
IZVLE^EK
Dosedanji posegi v histori~no mestno jedro Kopra niso upo{tevali tesne povezanosti dru`be in prostora in so se ve~inoma omejevali na prostorsko obnavljanje brez razmisleka o dru`benih funkcijah obnovljenih mestnih prostorov. Po selitvi nekaterih vitalnih funkcij mesta iz histori~nega jedra na njegov rob in v primestni pas histori~no jedro ni dobilo sodobnim trendom ustrezne nove vloge (to bila lahko bila t.i. prizori{~nost), temve~ je z leti skoraj popolnoma opustelo. Tudi mladi, ki obiskujejo srednje {ole v koprski ob~ini, imajo do starega jedra prete`no negativen odnos; v njem se zadr`ujejo v ~asu pouka, v prostem ~asu pa izjemno redko, saj jim daje na voljo premalo ustreznih prostorov, pa tudi premalo zanje zanimivih dejavnosti oz. dogodkov. Koprska ob~ina zato nujno potrebuje dodatna prizori{~a (tj. prostore s specifi~no ponudbo dejavnosti in dogodkov), ki bodo imela poljavni zna~aj in bodo namenjena mladim oz. razli~nim interesnim skupinam znotraj mlade populacije. Z vzpostavitvijo prostorsko in vsebinsko usklajene mre`e mladinskih prizori{~ v ob~ini bi razre{ili tudi problem prevoza, ki {e vedno ohranja lo~nico med urbanimi in ruralnimi okolji, ter bistveno prispevali h kvalitetnej{emu pre`ivljanju prostega ~asa mlade populacije.
Klju~ne besede: revitalizacija, mladi, prosti ~as, Mladinski kulturni center Koper, javni in zasebni prostor, urbani in ruralni prostor
ASPETTI AMBIENTALI DELLA PROBLEMATICA DEI GIOVANI A CAPODISTRIA
SINTESI
Gli interventi effettuati sinora nel centro storico di Capodistria non hanno tenuto conto degli stretti legami fra società e ambiente e, in massima parte, si sono limitati al rinnovamento, senza troppe attenzioni alle funzioni sociali svolte dagli spazi rifatti. Dopo il trasferimento di alcune funzioni vitali della città verso la periferia e le aree suburbane, il nucleo storico è rimasto privo di ambienti adeguati alle nuove tendenze (diventare, ad esempio, luogo di rappresentazioni), anzi nel corso negli anni si è quasi completamente svuotato. Anche gli studenti che frequentano le scuole medie superiori di Capodistria hanno un rapporto negativo con il centro storico. Vi si trattengono solo durante le ore di lezione, assai di rado nel tempo libero, visto che offre limitati spazi adeguati e scarsità di avvenimenti interessanti. Il comune di Capodistria necessità perciò di spazi aggiuntivi (ad esempio ambienti che possano offrire attività e avvenimenti specifici) pubblici e privati dedicati ai giovani, o meglio ai vari gruppi di interesse all'interno della popolazione giovanile. Con la creazione di una rete coordinata di spazi giovanili, si potrebbe risolvere anche il problema dei trasporti, che continua a dividere l'ambiente cittadino da quello rurale e contribuire in maniera decisiva a migliorare le attività dei giovani nel loro tempo libero.
Parole chiave: rivitalizzazione, giovani, tempo libero, Centro culturale giovanile di Capodistra, spazi pubblici e privati, ambiente urbano e rurale
UVOD
^lanek je zasnovan na rezultatih raziskave o kulturi in prostem ~asu mladih v Kopru, ki je bila izvedena v okviru projekta Revitalizacija histori~nega mestnega jedra,1 in predstavlja poskus umestitve specifi~no mla- dinske problematike v sociolo{koprostorske {tudije2 re- vitalizacije starega koprskega mestnega jedra. Prikazati
`elimo, kak{ne mo`nosti pre`ivljanja prostega ~asa imajo mladi, in hkrati nakazati, kako bi z bolj{o izko- ri{~enostjo obstoje~ega pripomogli k o`ivitvi starega mestnega jedra Kopra, pa tudi k ve~ji odprtosti celotne ob~ine za mlado populacijo.
Tesna zveza dru`be in prostora se pogosto pojavlja kot ena osrednjih tem ali `e kar izhodi{~ sociolo{ko- prostorskih {tudij; nekatere, denimo dela J. Makarovi~a ali R. Supka, se osredoto~ajo na posameznikovo zani- manje za kreativnost ali pa raznolikost (Makarovi~, 1987; Supek, 1987).3 Dosedanji na~rti in iz njih izha- jajo~i prakti~ni posegi v osrednje zgodovinske predele mesta Koper `al niso upo{tevali te temeljne povezanosti dru`be in prostora; kot ugotavlja M. Ho~evar, so bili "v ve~ji meri omejeni na za{~ito starega, ob~asno po- vr{insko oz. zunanje 'fasadno' ter komunalno obnav- ljanje, bolj izjemoma pa sistemati~no posodabljanje dru`benih funkcij, kar je namesto (re)vitalnosti pov- zro~alo muzealnost" (Ho~evar, 1998, 10). Da bi se izognili podobnim napakam, smo pri na~rtovanju raziskave o problematiki mladih v Mestni ob~ini Koper (MOK) v izhodi{~e postavili te`njo po usklajenemu razvoju prostorske in vsebinske revitalizacije mesta.
Na problem prostora za mlade v Mestni ob~ini Koper je opozoril `e M. Ho~evar: "Pomanjkanje prostorov za sre~evanje mladine koprski srednje{olci in srednje{olke do`ivljajo kot najve~jo pomanjkljivost starega mestnega jedra" (Ho~evar, 1998, 73). Da je prostor eden klju~nih problemov mladih, so jasno pokazali tudi rezultati na{e raziskave, in sicer tako rezultati reprezentativne ankete med koprskimi dijaki in dijakinjami kot tudi struktura odgovorov v polstrukturiranih vpra{alnikih. Po rezultatih ankete si enega novega mladinskega centra v Kopru `eli pribli`no petina mladih, pribli`no toliko pa bi jih `elelo, da bi Mestna ob~ina Koper premogla ve~ manj{ih prostorov za mlade po vsej ob~ini. V odprtih
vpra{alnikih so dijaki in dijakinje kot najve~jo pomanjkljivost Kopra dale~ najve~krat navedli prav pomanjkanje prostorov za mlade.
Tako soglasna zahteva mladih po dodatnih prostorih lahko povr{nega opazovalca kaj hitro zavede, da pozabi na problem vsebine oz. dogajanje za mlade v Kopru.
Tudi tega je namre~, podobno kot prostorov, relativno malo, predvsem pa ponudba ne sledi `eljam mladih (Mihelj et al., 2000). Vsaka prostorska re{itev za mlade v Kopru mora zato nujno upo{tevati oz. predvideti dejav- nosti, ki naj bi se v posameznih prostorih dogajale. In dodatno, pri na~rtovanju dodatnih dejavnosti za mlade v Kopru bo nujno potrebno dodobra premisliti o izbiri lokacije in se odlo~iti za tak{ne, ki bodo s svojo sim- bolno vrednostjo oz. konotacijami, ki jih zbujajo, lahko pritegnile mlade. Simbolno vrednost oz. simbolne ko- notacije prostorov je te`ko znanstveno ugotavljati, ne nazadnje zato, ker se hitro spreminjajo. Po Ravnikarjevih besedah ostaja pri vseh mestnih preureditvah edino sprejemljivo izhodi{~e, da novi simbolni pomeni nastajajo vseskozi, pa ~etudi se zdi, da so dokon~ni (Ravnikar, 1987, v: Gantar, Kos, 1993, 118).
Poleg zveze med prostorom in vsebino smo v raziskavi upo{tevali tudi moderno pojmovanje mesta oz.
centra, ki posebej poudarja t.i. prizori{~no funkcijo starih mestnih jeder v sodobnem ~asu. Nikakor ne mo- remo pristati na nekatera vztrajna in tudi dandanes pogosto prisotna prepri~anja, da je vzrok za opustelost starega mestnega jedra Kopra zgolj v selitvi nekaterih funkcij4 na njegov rob; iz takega prepri~anja bi namre~
smeli sklepati, da je mogo~e mesto o`iviti zgolj z vrnitvijo teh funkcij nazaj v center. V nasprotju s tem smo v raziskavi izhajali iz prepri~anja, da je mogo~e kompleksno in kvalitetno revitalizacijo dose~i le s smi- selno, potrebam sodobne dru`be prilagojeno razpo- reditvijo razli~nih dejavnosti in funkcij po vseh dru`- benih vozli{~ih ob~ine. Pri tem velja poleg revitalizacije starega jedra predvideti tudi dru`beno in prostorsko usklajen razvoj sedaj prete`no spalnih naselij Markovec, Semedela in delno [alara, pa tudi velikih, napol urba niziranih naselij, ki so zrasla iz nekdanjih gru~astih vasi, npr. [kofije, Ankaran, Prade.
Rezultatiraziskavevgrobempotrjujejotudinekatere {ir{edru`beno-prostorsketrende,kiseka`ejovsodobni
1 Raziskava je bila izvedena v {olskem letu 1998/99 in je zajela tedanjo srednje{olsko populacijo v koprski ob~ini (dijake in dijakinje vseh {tirih srednjih {ol). Podatki so bili zbrani s pomo~jo ankete na reprezentativnem vzorcu dijakov in dijakinj, odprtih vpra- {alnikov, skupinskih diskusij z mladimi in okroglih miz (ve~ o vzorcu ter uporabljenih raziskovalnih metodah v ~lanku S. Mihelj znotraj pri~ujo~ega tematskega sklopa; gl. tudi Gomezel Mikoli~, Mihelj, 2000; Mihelj et al., 2000).
2 Kot osrednja teoreti~na izhodi{~a so nam slu`ile {tudije M. Ho~evarja in Z. Mlinarja, ki sta jih izvedla v okviru Centra za prostorsko sociologijo pri Fakulteti za dru`bene vede, in sicer z vidika fizi~nega prostora in dru`benih vsebin oz. bivalnega okolja v MOK.
3 @e sam naslov raziskovalne naloge, Kreativnost v dru`beno-prostorskih procesih II, Kreativnost, prostor in ~as, katere nosilec je bil dr.
Jan Makarovi~, pove, da je v tem delu 'predmet obravnave' zveza dru`be in prostora. Supek v svojem antropolo{kem pristopu k problemu humanizacije mesta izhaja iz prepri~anja, da bogastvo raznolikosti v fizi~nem smislu ostaja brez pomena, ~e ni hkrati prisotna raznolikost ~love{kih stikov.
4 Te`i{~e razvoja so vse bolj obrobja mesta, kamor se selijo tiste dejavnosti, ki sestavljajo dru`beno strukturo mestnih jedr; to so trgov- ske, slu`nostne, storitvene in poslovne funkcije. V veliki meri je to posledica la`je 'dostopnosti' v finan~nem in prometnem smislu.
dru`bi.Takojemogo~etudivprimerumladepopulacije zaznatitrendeindividualizacijeoz.demasifikacijeinse- lektivnostiterme{anjajavnegainzasebnega(kijevtesni povezavi z decentralizacijskimi in dekoncentracijskimi teracentri~nimitrendidelovanjaurbanihsistemov).
V raziskavi smo ne nazadnje `eleli ugotoviti, ali in v kolik{ni meri se pri srednje{olski populaciji {e vedno ka-
`ejo razlike med urbanimi in neurbanimi naselji, in sicer glede na srednjo {olo, ki jo dijaki in dijakinje obiskujejo, glede na njihove vrednostne orientacije in odnos do star{ev ter glede na ovire za obisk prosto~asnih de- javnosti. Tukaj so se v nasprotju s hipotezami, ki smo jih zastavili na podlagi teorij o brisanju lo~nice med urbanimi in neurbanimi okolji v sodobni dru`bi po- kazale nekatere pomembne razlike, ki ka`ejo, da se lo~- nica v dolo~eni meri kljub vsemu ohranja.
DOJEMANJE STAREGA MESTNEGA JEDRA PRI MLADIH
Pogoj u~inkovitegausklajevanja prostora in vsebine je dobro poznavanje simbolnih vrednosti posameznih prostorov. Simbolioz. simbolni pomeni so sicer te`ko ulovljivi, sajtemeljijopredvsemna konotativnih,ne pa denotativnihpomenih,vendarsoizjemnegapomenaza
~loveka: "^lovek potrebuje simbole zato, da prek njih izra`a pripadnost neki dru`beni skupini, kraju ali pro- storuin~asu.Posameznikaopozorijonaukoreninjenost vnjegovikulturi"(Supek,1995,231).Dabisedolo~ena dejavnost'zlila'ssvojimprostorom,jezatoskorajdanuj- no,damednjimaobstajadolo~enasimbolna(metafori~- na)zveza.Nazorenprimersozbirali{~arazli~nihsubkul- turpatudimladinskazabavi{~a,kisopogostolociranav kletnih prostorih. Predpona'sub'meri na kulturo, ki je 'pod' dominantno kulturo in tako lahko implicira tudi podtalnost; 5 simbolnoseteskupineboljidentificirajos prostori,kiso'spodaj'.Podobnobilahkoreklizasvetle alitemneprostore:nasvetleinnavzvenodprteprostore seve`esimbolnipomensvobode,natemneinomejene papomenvarnosti(Fischerv:Butina,1995,199).
Tudi pri iskanju prostorov za mlade oz. za posa- mezne dejavnosti, s katerimi bi se mladi v Kopru `eleli ukvarjati, je nujno potrebno upo{tevati vlogo simbolnih vrednosti. To je mogo~e v grobih potezah razbrati iz izjav o privla~nosti oz. neprivla~nosti mesta, zato najprej poglejmo, kak{no je staro mestno jedro v o~eh njegovih
mladih prebivalcev in obiskovalcev. Rezultati ankete in {e posebej odprtega vpra{alnika ka`ejo, da je odnos mladih do tega prostora v osnovi ambivalenten, ~eprav negativni odnos in nezadovoljstvo prevladujeta.
Osnovni vzrok za nezadovoljstvo je `e omenjeno po- manjkanje prostorov, pa tudi za mlade ustreznej{ih dejavnosti. Poleg teh k nezadovoljstvu pripomorejo tudi nekateri drugi vidiki, ki se ne ti~ejo neposredno mladih.
Dijakinje in dijaki so pogosto kot problemati~no za staro mestno jedro navajali opustelost ("ni~ se ne dogaja") ali umazanijo na ulicah in v parkih. Na prvi problem je opozorilo 16,7% vpra{anih, na drugega pa 13,1%.
Nezadovoljstvo odkrito izpri~ujejo izjave, kot so "Staro mestno jedro je prazno kot pu{~ava, kot Teksas po streljanju", "Obala je ful bala, folk nima kam ob vikendih", "Odprite o~i in poglejte grozo okrog sebe to, kar vidi{, je Koper smeti", "Najbolj me moti to, da je na Titovem trgu premalo prireditev za mlade, da je po Kopru zelo veliko klo{arjev in da je vse popisano". Nekaj odgovorov je problem umazanije v Kopru bolj ali manj eksplicitno povezalo s priseljenci iz biv{ih jugo- slovanskih republik: "V Kopru je preve~ Bosancev, je umazan", "Premalo lokalov, preve~ golobov, premalo
~istokrvnih Slovencev",6 kar ka`e na prisotnost nacio- nalizma in ksenofobije med mladimi.
Nekateri mote~i dejavniki, ki so jih navedli sred- nje{olci in srednje{olke, se prekrivajo s tistimi, ki jih jih je v pilotni javnomnenjski anketi registriral `e M. Ho-
~evar. To so mrtvilo, pomanjkanje dogajanja na prostem in kulturnega dogajanja, prisotnost tujcev, pomanjkanje prilo`nosti za dru`enje in zabavo, golobi in iztrebki (Ho~evar, 1998, 54).
Vendar pa kljub prevladujo~emu negativnem odnosu mladih do starega mestnega jedra ne gre spregledati potenciala za preobrat k pozitivnej{emu vrednotenju. ^e izhajamo iz nekaterih odgovorov v odprtem vpra{alniku, lahko ugotovimo, da mladi {e vedno dojemajo staro mestno jedro kot kulturno, zgodovinsko in arhitekturno zelo bogato. Vendar pa kriti~no dodajajo, da so po njihovem mnenju ti potenciali neiz kori{~eni; tako, denimo, pogre{ajo prireditve na Titovem trgu,7 opozarjajo na pomanjkanje lokalov, ki bi ljudi zadr`ali v sicer histori~no bogatem in privla~nem mest nem jedru, in priporo~ajo polep{anje nekaterih zanimi vih, a zanemarjenih delov mesta z ureditvijo parkov. Za tako razmi{ljujo~e dijakinje in dijake koprskih srednjih
5 Seveda v tem primeru govorimo o pomenskih konotaci jah, ki jih ima pojem subkulture v vsakdanjem diskurzu; kot znanstveni koncept mora biti teh konotacij osvobojen in mora izhajati iz nevtralne, nevrednostne opredelitve subkulture, utemeljene v razu- mevanju razli~nih kultur kot kvalitativno enakovrednih, ~eprav razmerja sil med posameznimi kulturami v stvarnosti ka`ejo druga~no sliko.
6 Vse izjave, ki jih navajamo v besedilu, so prepisane dobesedno, popravljene so le najbolj grobe pravopisne napake, ki nimajo vpliva na pomen.
7 Titov trg, ki so ga dijaki i n dijakinje ve~krat omenili v odprtem vpra{alniku, je zagotovo osrednji simbol starega mestnega jedra oz.
Kopra nasploh. Splo{no priznanje Titovega trga kot simbol Kopra je z ugotovitvami javnomnenjske ankete potrdil tudi M. Ho~evar (Ho~evar, 1998, 86).
{ol lahko re~emo, da simbole starega mestnega jedra
"zastavljajo na novo, jih preoblikujejo in spreminjajo poglede na nove namembnosti in kvalitete, ki jih od- krivajo pri novi vlogi tega prostora" (Ravnikar v: Gantar, Kos, 1993, 117).
PROSTORSKE ZGOSTITVE MLADIH V KOPRU Prete`no negativen odnos mladih do starega mest- nega jedra oz. dejstvo, da jim ta ne daje na voljo ustreznih prostorov (ali pa je teh premalo), se nepo- sredno ka`e v sorazmerno redkem zadr`evanju mladih v starem mestnem jedru Kopra. Mladi se tu zadr`ujejo relativno redko, njihovo obiskovanje Kopra je prete`no vezano na ~as, ki ga prebijejo v {oli. To ka`ejo tudi odgovori na anketno vpra{anje.
YVDNGDQ
VNRUDMQLNROL
QHNDMNUDWQD PHVHF YHþNUDWQD
WHGHQ
Graf 1: Kako pogosto se v prostem ~asu oz. izven {ol- skega urnika zadr`uje{ v starem koprskem mestnem jedru?
Graph1:Howfrequentlydoyouvisit,inyoursparetime orwhennotinschool,theoldcentralpartofKoper?
Ve~ina,30,3%dijakinjindijakov,sevstaremmest- nemjedrunezadr`ujeskorajnikoli.Visokjetudiodsto-
tektakih,kisoizbralimo`nost"Ve~kratnateden",vendar jetapodateklahkovarljiv,sajso(kotjebilomo~sklepati iz vpra{anj, ki so jih postavljali anketarjem) pod staro mestnojedro{telitudinpr.Zelenipark,kjersedejansko pogosto zadr`ujejo(sajjetam ve~ina najboljobiskanih lokalov), vendar je lociran zunaj strogega histori~nega mestnegajedra.Mnogipasovprosti~as{telitudi{olske odmorein~asneposrednopokoncupouka,kigaseveda navadnopre`ivijovstaremmestnemjedru.8
V vzorec za anketo smo zajeli dijake in dijakinje, ki obiskujejo srednje {ole v koprski ob~ini, pri ~emer smo vklju~ili dijakinje in dijake, ki prihajajo iz razli~nih ob~in, tudi iz izolske in piranske. Preverili smo, v ko- lik{ni meri se podatki o pogostosti zadr`evanja v starem mestnem jedru razlikujejo glede na kraj bivanja. Najvi{ji odstotki po posameznih ob~inah ka`ejo, da se v starem mestnem jedru po pri~akovanju relativno najpogosteje zadr`ujejo dijaki in dijakinje iz koprske ob~ine, in sicer je ve~ina (29,2%) v centru "ve~krat na teden". Dijaki in dijakinje iz izolske in piranske ob~ine pa se v koprskem jedru zadr`ujejo bistveno redkeje; najve~ jih je izbralo mo`nost, da ga ne obi{~ejo "skoraj nikoli" (iz izolske ob~ine 48,4%, iz piranske 57,7%).
Na podlagi rezultatov ankete in odprtih vpra{alnikov smo sku{ali zasledovati temeljne zgostitve in mikromi- gracije (dnevne in deloma tedenske migracije) dijakov in dijakinj v Kopru. Razbrati je mogo~e dve temeljni zgostitvi: '{olsko' in 'prosto~asno'. Prva je vezana ve-
~inoma na dopoldanski ~as oz. na ~as {olskega pouka in je osredinjena v starem mestnem jedru, kjer so locirani tudi vse koprske srednje {ole in dija{ki dom:
Sl. 1: '[olska' zgostitev mlade populacije v Kopru.
Fig. 1: 'School time' condensation of the young population in Koper.
8 Na problem dvoumno razumljenega anketnega vpra{anja in na nujno potrebno previdnost pri interpretaciji navedenih podatkov opozarja S. Mihelj (Mihelj, 1999, 48-49).
Gimnazija Koper (slovenska gimnazija) Srednja ekonomska in dru`boslovna {ola (SED[) Trg Brolo
Ginnasio Gian Rinaldo Carli (italijanska gimnazija)
Dija{ki dom Koper Srednja kovinarska in prometna ola (SKP[)
Sl. 2: 'Prosto~asna' zgostitev mlade populacije v Kopru.
Fig. 2: 'Spare time' condensation of the young population in Koper.
Vpopoldanskihinve~ernihurah,zlastipaobkoncu tedna,kojihneomejuje{olskiurnik,semladive~inoma zbirajo na robu starega mestnega jedra, ju`no od Pristani{ke ulice in v kompleksu, imenovanem Zeleni park. Tukaj so (poleg veleblagovnice, poslovno-uslu`- nostnihprostorovinmanj{ihtrgovin),kotka`ejorezultati ankete, najbolj priljubljeni gostinski lokali: na vrhu lestvice obiskanosti so Latino, A-bar in 111, ki jih obiskuje kar 75% vseh vpra{anih. Lokale v starem mestnemjedru-Singsing,Sidro,Loggia,LabirintinSon-
~ekobiskujelepi~lih2%dijakinjindijakov;nekoliko ve~jiobiskimamedlokalivjedrulePinky.Dabidobili popolnoslikooprosto~asnizgostitvimladepopulacijev Kopru, je seveda potrebno upo{tevati tudi lokacije ne- katerih institucij, ki organizirajoprosto~asne dejavnosti za mlade; omeniti velja vsaj Mladinski kulturni center (MKC),Glasbeno{olo Koper, Kino Koper in Gledali{~e Koper oz. Zvezokulturnih dru{tev.Vendarpa je dele`
dijakinjindijakov,kisevprostem~asuzadr`ujejovteh prostorih(stempavstaremmestnemjedru)velikomanj{i kot odstotekdijakinjin dijakov,ki obiskujejolokale na robu starega mestnega jedra. Ponazoritev razporeditve omenjenihlokacijdajezgornjigrafi~niprikaz.
Mre`a institucij in prostorov, ki s svojimi dejavnostmi pritegujejo mlade v staro mestno jedro tudi v njihovem prostem ~asu, je `al kot ka`ejo rezultati raziskave dale~ premalo razvejena, da bi lahko zadostila heterogenim okusom mlade populacije. Zveza kulturnih dru{tev sicer srednje{olcem/kam in tudi os- novno{olcem/kam ponuja veliko razli~nih dejavnosti, vendar te ve~inoma sodijo med bolj tradicionalne. Po- dobno velja za Glasbeno {olo. Mladinski kulturni center pa je paradoksalno glede na dinamiko mladinske kulture (oz. razli~nih mladinskih kultur) v Kopru hkrati
premajhen in prevelik.
Mogo~e je predpostaviti, da je neprivla~nost starega mestnega jedra za mlade povezana prav z dejstvom, da se ve~inoma zadr`ujejo v njegovem okviru le v ~asu, ko morajo v {olo. Histori~nega mestnega jedra tako ne povezujejo s prijetnej{im delom svojega ~asa, tj. s prostim ~asom, saj ga pre`ivljajo drugje. Pri~akujemo lahko, da bi z uvedbo dodatnih prizori{~ in dogajanj, predvsem pa z vpeljavo kvalitativno raznovrstnih lokalov, ki bi poleg izbrane glasbene kulise ponujali {e ob~asne koncerte in predstave, lahko prosto~asno zgo- stitev mladih ponovno usmerili "nazaj" v staro mestno jedro. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti na dejstvo, da staro mestno jedro ni edino, kjer so tovrstna zbirali{~a za mlade potrebna; prav tako pere~a je potreba po prostorih in dodatnih dejavnostih za mlade v blokovskih naseljih in v ve~jih pode`elskih (`e napol urbaniziranih) naseljih v ob~ini.
SELEKTIVNOST IN DEMASIFIKACIJA: PRIMER MLADINSKEGA KULTURNEGA CENTRA Kot smo omenili ob prikazu prostorskih zgostitev mladih v Kopru, imajo obstoje~e dejavnosti in prostori v starem mestnem jedru, ki so namenjeni posebno mla- dim, relativno majhno {tevilo obiskovalcev. Zlasti po- gosto se v javnosti pojavljajo o~itki, da MKC po desetih letih delovanja {e vedno ne pritegne zadostnega {tevila mladih, zato smo se temu problemu posebej posvetili. V anketi smo registrirali naslednjo pogostost obiskovanja MKC-ja:
Gledali{~e Koper, Zveza kulturnih dru{tev
Kino Koper Dom mladih tehnikov
Glasbena {ola Koper
Mladinski kulturni center (MKC)
Pristani{ka ulica
VNRUDMQLNROL
QHNDMNUDWQDOHWR [QDPHVHF [QDWHGHQ YHþNUDWQDWHGHQ
Graf 2: Pogostost obiskovanja MKC-ja.
Graph 2: Frequency of visiting MKC.
Iz grafa je razvidno, da se enkrat do dvakrat mese~no v MKC-ju dru`i 5,1% vpra{anih, tedensko pa ta edini koprski mladinski kulturni center obi{~e 2,2% celotne populacije.9
Navedeni rezultati bi utegnili biti rokohitrsko interpretirani kot dokaz neu~inkovitosti MKC-ja ali celo uporabljeni kot argument za njegovo zaprtje.10 A ob upo{tevanju sodobnih trendov selektivnosti in demasi- fikacije v kulturi taka interpretacija podatkov ni spre- jemljiva. Sodobni univerzalni trend zmanj{evanja mno-
`i~nosti konzumiranja ponudbe na (pol)javnih prostorih, ki so zna~ilni tudi za Slovenijo, gredo v smer vse ve~je individualizacije okusov.11 Posledica tega mora nujno biti tudi razpr{itev oz. mno`enje in vse ve~ja raznolikost prosto~asnih dejavnosti ter tudi prostorov in prizori{~, kjer se te dejavnosti dogajajo. Zato ni mogo~e pri~a- kovati, da bo lahko en sam, ~etudi prostorsko velik, mladinski center v Kopru pritegnil ve~ino mlade popu- lacije.
MKC lahko sicer z ustrezno notranjo prenovo in posodobitvijo prostorov ter opreme12 zagotovo pritegne ve~je {tevilo mladih, vendar bi mu veljalo v ~im kraj{em
~asu ob bok postaviti {e kak{no zbirali{~e za mlade. V starem jedru bi lahko funkcijo takega dodatnega prizo- ri{~a `e kmalu prevzel Dom mladih tehnikov, vendar bi to zahtevalo ureditev prostorov za dru`enje (npr.
manj{ega lokala) neposredno ob ali pa v samem domu, s tem pa tudi anga`iranje nekoliko ve~jega {tevila ljudi.
Ob tem pa ne smemo spregledati akutne potrebe po prostorih za mlade v drugih predelih Kopra, zlasti v zgo{~enih blokovskih naseljih na Markovcu, v @usterni in Semedeli. V procesu na~rtovanja omenjenih naselij je bila potreba po ustreznih dru`abnih in rekreacijskih povr{inah povsem zanemarjena, zaradi ~esar so ta na- selja {e danes prete`no spalna in ne dajejo mo`nosti za kvalitetno bivanje. To pa najbolj neposredno ob~utijo prav mladi, ki so veliko bolj kot njihovi star{i (zlasti ~e gre za osnovno{olce) vezani na svoje neposredno bival- no okolje.
Ho~evar je v svoji raziskavi izpostavil in na kon- kretnem primeru MKC-ja (poleg drugih potencialnih pri- zori{~)13 preveril tudi koncept nadnacionalne prizori{~- nosti. Za najbolj nadnacionalni vidik kulture v Kopru nasploh je avtor opredelil prav glasbeno dejavnost MKC- ja. Po besedah vodje programov in predsednika Dru{tva prijateljev zmernega napredka Marka Breclja je bilo v letih 1991 do 1996 organiziranih pribli`no 30%
doma~ih in 70% tujih koncertov. Ta prostor funkcionira kot zbirali{~e alternativne kulture ne le koprske ob~ine ali obalnega prostora, temve~ deloma tudi sosednje Hrva{ke in Italije; mo~no pa se povezuje tudi s sorod- nimi centri v Ilirski Bistrici in Novi Gorici. Poleg glas- bene dejavnosti MKC-ja velja opozoriti tudi na razstave (npr. stripov), filmske projekcije in predavanja. S {iritvijo vsebin si v MKC-ju prizadevajo pritegniti {e druge (ob-
~asne) obiskovalce, ki bi lahko postopoma spremenili prevladujo~ negativni simbolni pomen MKC-ja v {ir{em okolju.
Naj povedanemu ob rob dodamo {e opozorilo, da premajhno {tevilo zbirali{~ za mlade v koprski ob~ini ni edini primer neupo{tevanja sodobnih trendov selektiv- nosti in demasifikacije v kulturi. Na podoben primer naletimo pri {portnih dejavnostih (tako za mlade kot odrasle), ki so, vsaj na ravni rekreativnega {porta, v koprski ob~ini {e veliko premalo razvejene, kar se {e najbolj neposredno ka`e v pomanjkanju ustreznih
9 Upo{tevati moramo, da MKC ob~asno obiskuje tudi dolo~eno {tevilo mladih iz osnovnih {ol, nekaj {tudentov, pa tudi mladih, ki so zaradi takih ali druga~nih vzrokov opustili ali prekinili {olanje (vseh teh populacij na{a anketa ni zajela).
10 MKC je, podobno kot K4 v Ljubljani, nenehen predmet sporov med lokalnimi oblastmi in bli`njimi prebivalci; slednji so `e ve~krat posku{ali dose~i zaprtje ali omejitev delovanja kluba.
11 To se sklada tudi z ve~jo individualizacijo in diverzifik acijo vrednostnih usmeritev, ki jih je pokazala na{a raziskava (Mihelj et al., 2000).
12 S to posodobitvijo lahko MKC ustre`e tudi na velikemu interesu mladih za sodobno komunikacijsko, zlasti avdiovizualno tehnologijo in na njej temelje~e umetni{ke in kulturne forme.
13 Prizori{~nost je po mnenju raziskovalcev, ki se ukvarjajo s sociolo{ko problematiko prostora, ena klju~nih funkcij sodobnih mestnih jeder. M. Ho~evar, denimo, poudarja vlogo starih mestnih jeder kot prototipi~nih urbanih prizori{~: "Prav prizori{~nost le-teh je eden bistvenih dejavnikov razvojne dinamike nasploh, krepitve dru`abnosti in pove~evanja kvalitete vsakdanjega `ivljenja urbanih uporabnikov" (Ho~evar, 1999, 19). Prizori{~a so v sodobnih sociolo{ko-prostorskih {tudijah mi{ljena kot nerazklenljiv preplet prostora in dogajanja ('prizorov'); Robbins v svojem delu Razmi{ljanja o mnogoternem mestu s tem v zvezi opozarja: "Prizori{~a niso samo objekti ali lokacije; oblikujejo in razkrivajo se skozi prizore, kot jih vidijo razli~ni akterji z razli~nimi odnosi do prizori{~a.
Vendar pa prizor ni neodvisen od prizori{~a" (Robbins, 1996, 263).
raznolikih povr{in oz. polifunkcionalnih {portnorekrea- tivnih kompleksov. Tudi srednje{olke in srednhje{olci so, tako v anketi kot v odprtem vpra{alniku, ve~krat izrazili `eljo po bolj raznolikih {portnih dejavnostih (pogre{ajo zlasti novej{e, individualne in bolj "adrena- linske" {porte), opozarjajo pa tudi na pomanjkanje ustreznih povr{in. Najve~krat so opozarjali na neurejene kolesarske steze, pomanjkanje stez za rolkanje, veliko jih je izrazilo tudi potrebo po skejt parku (ta bi bil v ob~ini dobrodo{el tudi kot mo`no jedro skejtarske sub- kulture oz. subkulturne scene), motita pa jih tudi neure- jenost igri{~a na Bonifiki in neizkori{~enost tamkaj{nje nove {portne dvorane. Na podobne pomanjkljivosti je v svoji {tudiji opozarjal `e M. Ho~evar in predlagal raz- mislek o ve~funkcionalnih objektih oz. prizori{~ih (Ho-
~evar, 1998, 66).
PREPLETANJE JAVNEGA IN ZASEBNEGA PROSTORA PRI MLADI POPULACIJI
[tevilni dru`boslovci ugotavljajo, da se vsakdanje
`ivljenje vse bolj privatizira, toda so~asno se zasebnost tudi vse bolj odpira: javnost vstopa v zasebnost bolj kot kadarkoli prej. Meje med javnostjo in zasebnostjo so zabrisane, in prav mladi jih igraje premikajo: s pomo~jo elektronskih medijev se odpirajo svetu in narobe, sredi vrve`a javnih prostorov si nataknejo slu{alke in se umaknejo v zasebnost (Rener v: Ule et al., 1996, 136).
Na podobno fluidno prehajanje iz javnega v zasebni prostor in obratno opozarja tudi Mlinar: "Mestni prostor pomaga ~loveku v dru`beni integraciji in mu omogo~a, da je izoliran od dru`be ali da se pome{a med mno`ico, da razmi{lja v ti{ini parka ali si ogleduje izlo`be, kar pa~
`eli" (Mlinar, 1983, 33).
Tudi M. Ho~evar v svoji pilotni {tudiji revitalizacijske problematike opozarja na nujno prepletenost javnega in zasebnega v sodobnih urbanih mestih, ki se ka`e tudi v simbiozi izolacije in integracije ter ne nazadnje v prepletanju mesta kot bivali{~a in mesta kot prizori{~a (Ho~evar, 1998, 57). Elemente javnega in zasebnega je mogo~e po Ho~evarju shematizirati na naslednji na~in (tabela 1).
Pri procesu revitalizacije urbanega prostora je upo- {tevanje pre`emanja javnega in zasebnega prostora torej nujno; eden temeljnih revitalizacijskih ciljev mora po mnenju M. Ho~evarja biti prav "vzpostavljanje pogojev za pove~evanje dru`abnosti zunaj doma, na oz. v javnih in poljavnih mestnih prostorih" (Ho~evar, 1998, 57).
V primeru mlade populacije je pleplet javnega in zasebnega {e bolj o~iten, dru`abnost zunaj doma, tj. v javnih in poljavnih mestnih prostorih, pa skorajda spon- tan pojav. Mladi namre~ te`ijo k osamosvajanju od star{ev tudi na ravni prostora in vzpostavljajo svoje prostore bodisi znotraj dru`inskega stanovanja ali pa v javnem prostoru, ~eprav zaradi pogosto neugodnih finan~nih mo`nosti tako osamosvajanje relativno pozno preide v popolno fizi~no odselitev mladih od star{ev.
Potreba po prostorskem in druga~nem osamosvajanu od star{ev ostaja mo~na navkljub zmanj{evanju generacij- skega razkola, ki ga ugotavljajo analitiki mladine.14 Mladi si tako zelo pogosto "prisvajajo" posamezne pro- store v stanovanju; najprej seveda svojo sobo, ~e jo seveda imajo, zatem pa npr. kopalnico15 ali dnevno sobo s televizijo vred (kar se ka`e v konfliktih ob izbiranju programov). Hkrati se mladi v prostem ~asu iz stanovanj svojih star{ev umikajo v prostore, kjer se lahko dru`ijo s svojimi vrstniki, ne da bi pri tem bili pod
Tabela 1: Javno in zasebno pri sodobnem posamezniku (Ho~evar, 1998, 57).
Table 1: Public and private of a modern individual (Ho~evar, 1998, 57).
eno in/ali drugo
dru`abnost izoliranost, lo~enost
dinamika, `ivahnost mir, ti{ina
kompleksnost, raznovrstnost enostavnost, preprostost
komunikativnost mo`nost osamitve
dru`enje na osnovi podobnosti dru`enje na osnovi razli~nosti potreba po spremembah, dinamiki potreba po ustaljenosti, kontinuiteti
potreba po pripadnosti skupini neopredeljevanje, pripadnostna indiferentnost potreba po identifikaciji z okoljem,
teritorialna ustaljenost
potreba po {ir{i pripadnosti, potreba po mobilnosti
14 Medgeneracijska nasprotja so se iz dru`ine prenesla v javnost, v spopad mladih z vplivnimi institucijami, zlasti pa z anonimnimi organizacijami in njihovimi predstavniki. Dru`ina je vse manj hierarhi~no organizirana, star{i postajajo vse bolj svetovalci in vse manj nadzorniki ali oblikovalci `ivljenjske poti svojih otrok (Ule, Miheljak, 1995, 60).
15 Mladim je zunanja podoba ena pomembnej{ih komponent identitete, zato dobivajo kopalnice vse ve~ji pomen tudi v bolj hedonisti~nem odnosu do lastnega telesa (Mlinar, 1998, 73).
stalnim nadzorstvom star{ev. V koprski ob~ini pri tem najve~krat zasedejo gostinske lokale, ki so primarno javne narave, vendar jih mladi s svojo prisotnostjo hitro spremenijo v poljavne, saj iz njih 'izrinejo' druge popu- lacije. Poleg zasedanja javnih prostorov in spreminjanja le-teh v poljavne lahko pri mladi populaciji opazimo {e en primer brisanja lo~nice med javnim in zasebnim, in sicer v zasedanju primarno zasebnih prostorov (npr.
stanovanj svojih star{ev, ko teh ni doma) oz. v prirejanju hi{nih zabav, ki te prostore spreminjajo v poljavne.
Omenjene trende umikanja mladih iz prepletanja javnega in zasebnega protora pri mladih, predvsem pa umikanja iz stanovanj star{ev v lokale, je mogo~e raz- brati tudi iz odgovorov na na{e anketno vpra{anje o pogostosti dru`enja na posameznih lokacijah.
Mladi se po pri~akovanjih najpogosteje dru`ijo na zabavah (`urih) oz. v lokalih, sledijo dru`enje v {oli in skupen obisk koncerta, kina ali gledali{~a; v naslednji sklop bi lahko umestili dru`enje na ulici v bli`ini doma ali {ole, sprehod po mestu in nakupovanje ter dru`enje v stanovanju. Na repu je dru`enje pri razli~nih dejavnostih
in v naravi. ^e povzamemo: mladi se s prijatelji in vrstniki redko dru`ijo v stanovanju, t.j. zasebnih prostorih, veliko pogosteje pa v javnih prostorih, npr. v lokalih.16
RAZMERJE MED MESTOM IN PODE@ELJEM PRI KOPRSKI MLADINI: SE LO^NICA MED RURALNIM IN
URBANIM BRI[E ALI JE ZGOLJ PRIKRITA?
Za `ivljenje v mestu je nasploh zna~ilno, da v primerjavi s pode`eljem izstopa s svojo dinamiko in raznovrstnostjo dobrin, storitev in idej. Bogastvo razno- vrstnosti in `ivljenjski utrip, do katerega si vsakdo sku{a zagotoviti dostop, pa sta spet razli~na glede na velikost mesta in vrsto dejavnosti, pa tudi glede na zavestne na- pore ljudi, ki `ivijo v mestnem naselju. Bogastvo raznovrstnosti je bilo pred nekaj desetletji v ospredju med tistimi privla~nimi silami mesta, ki so najbolj pri- tegovale ljudi iz pode`elskega naselja (Mlinar, 1983, 97, 110).
VNXSDMJUHPRQDNDNåXU VNXSDMJUHPRQDSLMDþRY
ORNDO
YãROL VNXSDMJUHPRQDNRQFHUWY
NLQRYJOHGDOLãþH QDXOLFLDOLGYRULãþXEOL]X
GRPD VNXSDMJUHPRQDVSUHKRG
SRPHVWX YVYRMHPDOLQMLKRYHP
VWDQRYDQMX QDXOLFLDOLGYRULãþXYEOLåLQL
ãROH
VNXSDMJUHPRQDNXSRYDW JOHGDWL]ORåEH VNXSDMJUHPRKNDNãQL
GHMDYQRVWL YQDUDYL
SRJRVWR YþDVLK QLNROL
Graf 3: Kako pogosto se s prijatelji/cami v prostem ~asu dru`i{ na naslednjih lokacijah?
Graph 3: How often are you in company with friends in your spare time at the following localities?
16 Pri tem velja opozori ti, da so mladi nezadovoljni z obstoje~o ponudbo lokalov v koprski ob~ini, saj so le-ti z vidika opremljenosti, glasbene ponudbe in ne nazadnje tudi 'vzdu{ja' premalo raznoliki; prevladuje le en (komercialni) tip glasbe, notranja oprema pa le za spoznanje variIra. Na to monotonost so mladi eksplicitno opozarjali zlasti v odprtem vpra{alniku, kjer lahko na primer preberemo:
"Preve~ enoli~nosti pri izbiri zabave", "Najve~krat posedamo po barih, kjer je vedno ista muzika, iste face", "Zakaj ne ve~ barov, kjer bi vrteli ve~ino hard-rock, {e raje pa stari rock iz 60-ih", "`elimo si lokal, ki bi bil opremljen v stilu irskega puba."
Mestna in ruralna obmo~ja so v Istri, kot tudi povsod drugod po Evropi, izra`ala medsebojna nasprotja. V ko- prskem prostoru se je nasprotje med mestom in pode-
`eljem bolj izrazito kot drugod prekrilo z narodnostno lo~nico; kot konstitutivni dejavnik dru`bene in kulturne diferenciacije je tako nastopalo tudi vpra{anje narod- nostne pripadnosti (@itko, 1989, 102, 908). Ali, kot pi{e D. Darovec: "Poleg gospodarskega nasprotja med mes- tom in pode`eljem se v Istri ka`e to {e v fenomenu asimilacije, kajti z zamenjavo okolja je prihajalo tudi do zamenjave etni~ne pripadnosti in kulturnih obele`ij (jezik, obi~aji, na~in obla~enja in obna{anja) prebival- stva v mestih in na pode`elju" (Darovec, 1993, 179).
Obmo~je MOK (kot tudi druga obmo~ja Slovenske Istre) je bilo vse do intenzivnega gospodarskega razvoja obalnih mest v povojnem ~asu izrazito agrarno. V 19. in za~etku 20. stoletju je bilo kmetijsko zaledje pristani{- kega in industrijskega Trsta (Titl v: Po`e{, 1991, 19). Vse do slovensko-hrva{kega eksodusa po prvi svetovni vojni in tudi do konca druge je v mestu ve~inoma `ivelo ita- lijansko-istrsko me{~anstvo, v zaledju pa istrski Slovenci in Hrvati. Mnogi med njimi so se po letu 1945 in v ob- dobju izrazitega industrijskega razcveta priselili v Koper.
Poleg teh so se v to "socialisti~no mesto" (Verli~, 1996, 235) priselili {e prebivalci {ir{ega zaledja in priseljenci iz biv{ih jugoslovanskih republik. Posledica teh migracij je neuravnote`ena in le na videz pestra etni~na slika predvsem histori~nega mestnega jedra, kjer je leta 1996
`ivelo 34,15% neavtohtonega prebivalstva. Od tega je bilo istega leta kar 99,65% pripadnikov biv{e Jugosla- vije, za katere je zna~ilna visoka povpre~na starost, nizka povpre~na izobrazba in urbana eksogenost (Ho-
~evar, 1998, 31-32). Na ravni ob~ine je po hitri urbani populacijski rasti do 80. let sledila umerjena oz. mini- malna mestna populacijska rast. Najbolj je stagnacija prebivalstva opazna prav v histori~nem mestnem jedru (Ho~evar, 1998, 28).
Proces urbanizacije se v koprski ob~ini intenzivno {iri tudi na obmestna obmo~ja, kjer so se izoblikovala t.i. satelitska naselja. Ta so prete`no spalna (Olmo, Prisoje) ali delno polfunkcionalna (Semedela, @usterna, Markovec); za spoznanje bolj funkcionalna je [alara. V
zaledju se neko~ gru~aste vasice spreminjajo v dolga, nepregledna obcestna naselja, ki so brez pravega sre- di{~a in posledi~no brez prave identitete. Taka naselja lahko najdemo `e v neposrednem zaledju Kopra:
[kocjan, Bertoki, Prade, Pobegi, ^e`arji, Sv. Anton (Po-
`e{, 1991, 86). M. Po`e{ na osnovi pogovorov s prebi- valci iz najbolj oddaljenih vasi v koprski ob~ini v Gradinu, Pregari, Topolovcu ugotavlja, da negativni razvojni dejavnik ni v oddaljenosti od zaposlitvenih in oskrbnih sredi{~, ampak v slabih cestah. S posodobitvijo komunalnega in dru`benega infrastrukturnega opremlja- nja se bo torej privla~nost pode`elja za bivanje lahko {e pove~ala (Po`e{, 1991, 21-22).
Prav posodobljena komunalna in dru`bena infra- struktura bi lahko tudi mladim omogo~ila, da se bodo la`je sre~evali in ustvarjali ne glede na svoje bivalno okolje. Danes namre~, kakor ka`ejo rezultati raziskave med koprskimi srednje{olci in srednje{olkami, bivanje v pode`elskih naseljih za mlade {e vedno predstavlja oviro, saj se zaradi slabo razvejene mre`e javnih (avto- busnih) prevozov v ob~ini veliko te`je udele`ujejo de- javnosti ali skupnih zabav v mestnih in primestnih naseljih. Poleg te, zelo o~itne razlike pa se lo~nica med pode`eljem in mestom pri srednje{olski populaciji ka`e tudi na ravni izbire {ole, vrednot in odnosa do star{ev.17
V anketi smo kot eno klju~nih neodvisnih spre- menljivk uporabili "kraj bivanja", ki smo jo rekodirali tako, da smo zdru`ili dijake in dijakinje iz urbanih in neurbanih naselij. Zanimalo nas je, ali je kraj bivanja v statisti~no pomembni zvezi z izborom srednje {ole in ovirami za ukvarjanje s prosto~asnimi dejavnostmi (zlasti s prevozom kot oviro).
IZBOR SREDNJE [OLE GLEDE NA KRAJ BIVANJA Opazna razlika ($2=6,6) se ka`e `e pri izbiri {ole, in sicer je med dijaki in dijakinjami, ki `ivijo na pode`elju (v primerjavi s tistimi, ki `ivijo v mestnih naseljih), ve~ji dele` takih, ki obiskujejo srednjo kovinarsko {olo in srednjo ekonomsko {olo, in manj{i dele` takih, ki ob- iskujejo katero izmed obeh gimnazij.
Tabela 2: Katero srednjo {olo obiskujejo mladi glede na bivanje urbana/neurbana naselja?
Table 2: To which secondary school do the young go in terms of their residence urban/non-urban places?
slovenska gimnazija
italijanska gimnazija
srednja ekonomska srednja kovinarska mesto
vas
35,2%
32,5%
10,6%
3,3%
36,9%
43,9%
17,3%
20,9%
17 Te analize smo opravili na podlagi rekodirane spremenljivke bivanja; zdru`ili s mo dijake in dijakinje, ki bivajo v mestnih in primestnih okoljih, ter dijake in dijakinje, ki bivajo v pode`elskih naseljih. Ta delitev je le groba, saj bi za vsako natan~ej{o delitev, ki bi sledila veljavni delitvi na urbana in neurbana naselja, ki je v rabi v ob~ini, potrebovali natan~en naslov vsakega anketiranca,
~esar pa zaradi anonimnosti anket ni bilo mogo~e uresni~iti.
PREVOZ KOT OVIRA ZA UKVARJANJE S PROSTO^ASNIMI DEJAVNOSTMI GLEDE NA KRAJ
BIVANJA
Najpomembnej{i dejavnik, ki prepre~uje, da bi se na~in `ivljenja mestne in pode`elske mladine v koprski ob~ini popolnoma zlil, je problem javnih prevozov. B.
Verli~ ugotavlja, da je sistem javnega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih do`ivel izrazito nazadovanje. To se ka`e v slab{i infrastrukturi, ki o~itno ni sledila tokovom poseljevanja v zaledje mest (Verli~, 1996, 251). [olarji, ki so med najpogostej{imi uporabniki javnih prevoznih sredstev, se soo~ajo s posledicami tovrstnega na- zadovanja: dragimi vozovnicami in redkimi linijami; ob koncih tedna avtobusi na pode`elje skorajda nikamor ne vozijo ve~, ob poznih ve~ernih urah pa se bodo z avtobusom te`ko peljali tudi mladi iz primestnih naselij.
Glede na opisano nazadovanje sistema javnega prevoza ni presenetljivo, da se je problem prevoza v odprtih vpra{alnikih, v katerih smo mlade spra{evali o najbolj mote~ih elementih v Kopru, pojavil takoj za najbolj pere~im, t.j. problemom prostorov za mlade;
navedlo ga je 30,0% mladih. Prav tako visoko se je prevoz kot ovira za ukvarjanje s posameznimi dejav- nostmi pojavil v anketi. Analiza rezultatov ankete je pokazala, da so prevoz kot oviro ve~krat navajali prav mladi s pode`elja, in sicer je med vsemi dijaki in dijakinjami, ki `ivijo na pode`elju, na problem prevoza opozorilo kar 46,7% vpra{anih, med vsemi dijaki in dijakinjami, ki `ivijo v mestnih in primestnih okoljih, pa je bilo takih le 22,1% ($2=18,4).
PHVWR
YDV MHRENURåHQR
QLRENURåHQR
Graf 4: 'Imam te`ave s prevozom' glede na kraj bivanja mesto/vas.
Graph 4: 'I have commuting problem' in terms of town/village residence.
Na osnovi prikazanih rezultatov lahko sklenemo, da je lo~nica med urbanim in ruralnim pri mladi populaciji
na dolo~eni ravni {e vedno prisotna oz. da so mladi iz pode`elskih naselij, vsaj ko gre za sre~evanje z vrstniki iz mestnih naselij oz. za udele`evanje dejavnosti in pri- reditev v mestu, prikraj{ani, in sicer zaradi slabo ure- jenega javnega prevoza. Re{itev pa ne moremo iskati le v izbolj{anju javnega prevoza, temve~ vsaj deloma tudi v razpr{itvi nekaterih dejavnosti in prireditev za mlade na pode`elje.
ZAKLJU^EK
Pri na~rtovanju prihodnjega razvoja koprske ob~ine na podro~ju mladinske problematike je nujno potrebno upo{tevati plepletenost vsebinskih (dru`benih) in pro- storskih vidikov. ^e `elimo ohraniti in po mo`nosti tudi okrepiti ustvarjalnost med mladino, ji je nujno potrebno priznati posebno identiteto, in to ne le v dru`benem smislu, temve~, kot opozarja Mlinar, tudi v fizi~nem prostoru (Mlinar, 1983, 295).
Tudi v primeru mladinske kulture v Kopru je mogo~e opaziti izrazite trende demasifikacije in individuali- zacije, ki pa jima `al {e ne sledi ustrezna diverzifikacija na ravni prostora. Upo{tevajo~ ugotovite, da so interesi in zanimanja mladih zelo raznoliki, menimo, da je zanje najprimernej{i "kombiniran, polivalenten prostor (ali zgradba), ki naj zagotovi lahko fluktuacijo od kolektiv- nega `ivljenja do `ivljenja vsakega posameznika"
(Supek, 1987, 224). Taki prostori bodo najla`je omo- go~ali tudi hitro prehajanje iz javnega v poljavni ter zasebni prostor in obratno in tako upo{tevali pojav bri- sanja ali natan~neje hitrega preme{~anja lo~nice med zasebnim in javnim prostorom. Z razvojem dru`be in posameznika se namre~ zaostruje potreba po skupnih prostorih, kot tudi po fizi~ni izolaciji, lo~itvi razli~nih skupin in posameznikov; tako smo pri~a na eni strani potrebi po dru`abnih, klubskih prostorih in na drugi strani te`nji, da ima vsak ~lan dru`ine tudi svoj prostor v stanovanju (Mlinar, 1983, 283).
Ne glede na vse bolj nejasno lo~nico med urbanim in ruralnim v sodobni dru`bi ne smemo spregledati, da so mladi, ki `ivijo v pode`elskih naseljih koprske ob-
~ine, do dolo~ene mere {e vedno deprivilegirani. Eden klju~nih problemov {olajo~e se mladine na Obali je namre~ prevoz; slabo (in z leti vse slab{e) razvejena mre`a javnega prevoza mladim s pode`elja predstavlja pomembno oviro na poti h kvalitetnej{emu pre`ivljanju prostega ~asa.
SPATIAL PROBLEMS REGARDING THE KOPER YOUTH
Sabina MIHELJ
Institutum Studiorum Humanitatis, SI-1000 Ljubljana, Breg 12 Barbara KRT
SI-6310 Izola, Dobrava 4
SUMMARY
The so far carried out spatial interventions into the historical centre of Koper have not paid regard to the close links between the society and space and have been in most cases limited to the surface renovations without considering the social functions of the renovated places. After the removal of certain vital functions of the city from its historical centre to its outskirts, the historical centre did not acquire a new role appropriate for the modern trends.
On the contrary, in the course of time it became almost completely desolate. The young attending secondary schools in the Koper district are mostly unfavourably disposed to the historical nucleus of the town; they frequent it during the lessons and extremely seldom in their spare time, for the historical core has not offered them sufficiently suitable places and sufficiently interesting activities or events. The young population thus gathers on the edge of the historical city centre, mostly in various clubs and pubs that seem most attractive to them. The Youth Cultural Centre - as the only place in the historical centre that has been intended exclusively for the young - cannot meet all the requirements, primarily due to the specific dynamics and particularly as a result of the very diverse ways of the young spending their spare time. This is why the Koper city council urgently needs some additional scenes (i.e. places with specific capacities regarding activities and events), which will have a semi-public character and will be intended for the young or different groups of interests within this young population. The lack of such scenes is characteristic not only of the historical centre of the town but even more of the residential areas with blocks of flats, which are due to the reckless planning literary merely residential (Olmo, Prisoje) or partially semi-functional (Semedela, @usterna, Markovec), and also of semi-urbanised residential areas that have grown from the former densely packed villages (e.g.
[kocjan, Bertoki, Prade, Pobegi, ^e`arji, Sv. Anton, etc.). With a spatially and structurally adjusted restoration of a network of youth scenes in the Koper council, the problem of public transport would be also solved, which has retained the dividing line between the urban and rural environments in the Koper district, and would substantially contribute towards a better utilisation of spare time by the young.
Key words: revitalisation, the young, spare time, Youth Cultural Centre Koper, public and private places, urban and rural districts
VIRI IN LITERATURA
Balaban, J. (ed.) (1998): Razvojni projekt Koper 2020.
Povzetki raziskovalnih projektov. Koper, Mestna ob~ina Koper.
Darovec, D. (1993): Migracije in etni~na dihotomija mesto pode`elje v Istri do konca 18. stoletja. ^asopis za kritiko znanosti, posebna {tevilka 'Mediteran'. Ljub- ljana, [tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, 179- 193.
Gantar, P., Kos, D. (1993): ^e bo vodnjak, bo tudi bomba! O segmentih ruralne ideologije v Ljubljani. Ve- sela znanost. O hi{ah, o mestih, o pode`eljih, 3-4.
Ljubljana, KUD France Pre{eren, 97-122.
Gomezel Mikoli~, V., Mihelj, S. (2000): Kon~no poro-
~ilo. Projekt "Reforma kulturne politike in reforma lokal- ne samouprave". Projektni sklop "Projekt revitalizacije histori~nega mestnega jedra". Sklop B2 "Vloga, vsebina in funkcija kulture v mestu in primestju". Koper, Znan- stveno-raziskovalno sredi{~e RS.
Ho~evar, M. (1998): Sociolo{ka analiza revitalizacijske problematike koprskega mestnega jedra. Ljubljana, Fa- kulteta za dru`bene vede, Center za prostorsko socio- logijo, IDV.
Makarovi~, J. (1987): Kreativnost v dru`beno-prostorskih procesih II, Kreativnost, prostor in ~as (poro~ilo o raziskovalni nalogi). Ljubljana, RSS.
Mihelj, S., Pavli~, T., Gomezel Mikoli~, V. & B. Krt (2000): Elaborat "Mladi v Kopru". Koper, Znanstveno- raziskovalno sredi{~e RS.
Mihelj, S. (1999): Kvaliteta in kvantiteta zgolj navi- dezna dilema? Nekateri vidiki razlikovanja med kvali- tativnim in kvantitativnim raziskovanjem na primeru raziskave o kulturi mladih v Kopru (diplomsko delo).
Ljubljana.
Mlinar, Z. (1993): Individualizacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Mlinar, Z. (1983): Humanizacija mesta. Sociolo{ke raz- se`nosti urbanizma in samoupravljanja v Novi Gorici.
Maribor, Zalo`ba Obzorja.
Mlinar, Z. (1998): Nekateri sociolo{ki vidiki dru`beno- prostorskih sprememb v MOK. Annales, 12. Koper, Zgo- dovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko, 61-78.
Mlinar, Z. (1998): Prostorska organizacija bivanja na pragu 21. stoletja. Neobjavljeno gradivo v arhivu Znan- stveno-raziskovalnega sredi{~a RS. Koper.
Po`e{, M. (1991): Razvoj pode`elskih naselij v ob~ini Koper. Geographica slovenica, 22 I. Ljubljana, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani.
Robbins, E. (1996): Razmi{ljanja o mnogoternem mestu.
^asopis za kritiko znanosti, 178. Ljubljana, [tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, 253-265.
Supek, R. (1987): Grad po mjeri ~ovjeka s gledi{ta kulturne antropologije. Zagreb, Naprijed.
Ule, M., Rener, T. & V. Miheljak (1996): Pri(e)hodnost mladih. Ljubljana, DZS.
Verli~-Dekleva, B. (1996): Kvaliteta `ivljenjskega okolja Slovenije v zadnjem desetletju. V: Kakovost `ivljenja v Sloveniji. Ljubljana, Fakulteta za dru`bene vede, 233- 252.
@itko, S. (1989): Slovenska Istra, kulturni in zgodovinski razgled. Primorska sre~anja, 102. Nova Gorica, 908- 910.
