DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Oblikovanje otroške družabne igre na temo okoljevarstva
Metka Knap, Ljubljana 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Oblikovanje otroške družabne igre na temo okoljevarstva
Mentor: prof. Radovan Jenko
Somentorica: prof. dr. Petra Černe Oven Ime in priimek avtorice: Metka Knap
Študentka rednega študija Vpisna številka: 42170037 Študijski program in smer:
Oblikovanje vizualnih komunikacij, Grafično oblikovanje
Ljubljana, avgust 2021
Naslov diplomskega dela:
Oblikovanje otroške družabne igre na temo okoljevarstva
vizualne komunikacije grafično oblikovanje družabna igra
didaktični materiali otroška ilustracija oblikovanje za otroke diplomska naloga
UDK766(043.2)
Title of the thesis:
Designing Children’s Board Game on the Topic of Environmental Protection
visual communications graphic design
board game
didactic materials
children’s illustration
design for children
BA thesis
IZVLEČEK
Diplomsko delo z analitičnim oblikovalskim pristopom naslavlja probleme poučevanja okoljske vzgoje, ki so osnova za razvoj oblikovalskega izdelka – otroške didaktične namizne igre. Preko raziskovanja konteksta, ki obsega samo področje okoljske vzgoje, bodočega uporabnika produkta ter oblikovanje didaktičnih materialov za otroke, preide na analizo poučevanja okoljske vzgoje v slovenskih vrtcih ter na raziskavo obstoječih materialov na to temo.
Na odgovor danih informacij sem razvila, oblikovala in testirala didaktično namizno igro, ki mladim uporabnikom sporoča pomen varovanja okolja ter ločevanja/recikliranja odpadkov.
Namen diplomskega dela je skozi igro spoznati mlajšo
generacijo z okoljskimi problemi današnjega časa.
ABSTRAKT
With its analytical design approach, this work addresses problems in teaching environmental education, which are the basis for the development of a designer product – didactic children’s board game. Through researching the context, which includes the field of environmental education, the future user of the product and the design of didactic materials for children, the work moves on to the analysis of environmental education teaching in Slovenian kindergartens and a research of existing materials on this topic.
In response to the given information, I developed, designed and tested a didactic board game that communicates to young users the importance of environmental protection and waste separation / recycling.
The purpose of the diploma is to acquaint the younger
generations about the environmental problems of today
through play.
Kazalo
Uvod
8Kontekst
9Okoljska vzgoja 10 Okoljska vzgoja v vrtcih 10 Uporabnik 12 Razvojna psihologija 12
Didaktični materiali 13
Didaktična igra 13
Oblikovanje didaktičnih materialov za otroke 14
Montessori pedagogika in Montessori materiali 14
Bruno Munari 15
Analiza
16Didaktični materiali v vrtcih 16
Didaktični materiali na področju okoljske vzgoje 16
Primeri dobre prakse 16
DIY igre 22
Intervjuji 22
Izhodišča za projekt na podlagi analize 23
Praktični del
24Koncept igre 24
Težavnost in število igralcev 24
Montessori princip 24
Informativna brošura 24
Sodelovalna igra 24
Živali 26
Odpadki 26
Deli kompleta in potek igre 26
Deli kompleta 26
Potek igre 26
Testiranje 27
Prvo testiranje 27
Drugo testiranje 27
Oblikovanje igre 29
Oblikovanje igralne plošče 29
Oblikovanje igralnih kartic 33
Oblikovanje brošure 37
Barvno kodiranje 39
Material in trajnostnost 40
Vizualna predstavitev
42Zaključek
48Literatura
49Seznam slikovnega gradiva
51Priloge
Uvod
1 Jurka LEPIČNIK-VODOPIVEC, Specifičnosti predšolskega otroka in okoljska vzgoja v vrtcu, v: II. mednarodni posvet na temo Ekologija za boljši jutri, od 16. 4. do 18. 4. 2007 (ur. Samo Fošnarič), Rakičan, 2007, str. 17.
2 Cristopher ALEXANDER, Notes on the synthesis of form, London 1973, str. 15–16.
del sveta, ki ga nadziramo in ga zavestno obliku- jemo, medtem ko je ostali svet tak, kot je. Konte- kst je del tistega sveta, ki obliki postavlja zahteve;
vse, kar obliki postavlja zahteve je kontekst.«2 Raziskati je bilo potrebno, kaj je okoljska vzgoja in zakaj je tako pomembna. Kontekst, v katerem se odvija ta tema, pa je uporabnik bodočega produk- ta, okolje, v katerem se ta tema poučuje ter medij za prenašanje informacij.
Kot uporabnika na grobo štejem otroka v vrtcu, v 2. starostnem obdobju, zato sem raziskala psihološke ter razvojne značilnosti dane staro- stne skupine. Okolje, v katerem se institucionalno odvija okoljska vzgoja, pa je vrtec. Raziskala sem kateri projekti in kakšna učna sredstva na to temo že obstajajo. Te informacije so mi predstavljale šele podlago za to, da sem natančneje definirala problem, in na osnovi njegovega odgovora razvila izdelek. Definicija problema se glasi, da otrokom primanjkuje atraktivnih učnih izdelkov, ki spodbu- jajo ljubezen do narave skozi igro.
Izkazalo se je, da je didaktična družabna igra zanimiva rešitev za dan problem. Oblikovala sem koncept igre, ki zajema okoljevarstvo, glede na koncept pa še vizualno podobo igre. Z igro v nastajanju sem opravila tudi testiranja.
Ključna tema diplomskega dela je oblikovanje kakovostnega učnega pripomočka za predšolske otroke, stare tri leta in več, ki skozi prvine vizual- nih komunikacij prenaša načela okoljske vzgoje.
Za dobo antropocena je namreč značilna priuče- na odtujenost, ki prodira v vse pore, tako družbe- nega kot naravnega življenja.
Pomembno je, da se otroke že v ranih obdobjih pouči o tem, kako pomembna je za naš obstoj narava ter da s premišljenim ravnanjem doprine- semo k njenemu ohranjanju. Po mnenju avtorice Lepičnik Vodopivec je v predšolskem obdobju izražena ena od najpomembnejših vzgojnih specifik otrok, njihova emocionalnost. Na podlagi otrokove emocionalnosti je predšolsko obdobje najbolj primeren čas, da otroka začnemo učiti spoštovanja in ljubezni do narave. Pridobljene emocije v tem obdobju vplivajo na prihodnje emocije v povezavi z okoljevarstvom. 1
Na podlagi informacij, ki so skozi dobo razvoja otroku podane, bo le-ta razvijal stališče do okolja in družbe ter se razvijal, če so informacije podane na premišljen način, v zavednega odraslega, ki bo znal reagirati ter komunicirati v skladu z etičnimi prepričanji. V poplavi najrazličnejših produktov in informacij so otroci namreč izpostavljeni števil- nim nepremišljenim pristopom, ki jih lahko pri njihovem razvoju celo ovirajo. Pri tem lahko, z združevanjem znanj različnih področij, vizualne komunikacije ogromno doprinesejo. Pri komu- niciranju izobraževalnih tem so prvine vizualnih komunikacij ključna sestavina.
Diplomskega dela sem se lotila z oblikovalskim pristopom. Da se lahko razvije čimbolj kakovosten izdelek, je problem treba najprej postaviti v konte- kst. Kot pravi Christopher Alexander v delu Notes on the synthesis on form, je oblikovalski problem
»poskus, da bi dosegel skladnost dveh entitet:
iskano obliko in njen kontekst. Oblika je rešitev problema; kontekst pa problem definira. Oblika je
Kontekst
Okoljska vzgoja
Definicija okoljske vzgoje je bila splošno spreje- ta leta 1977 na Unescovi konferenci v Tbilisju, podala pa sta jo mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN–The World Conservation Union) in UNESCO.3
Definicija IUCN iz leta 1970 se glasi:
Okoljska vzgoja in izobraževanje sta procesa prepoznavanja vrednot ter razumevanja in spošto- vanja medsebojne povezanosti človeka, njegove kulture in njegovega biofizikalnega okolja. Okoljska vzgoja in izobraževanje praktično oblikujeta odlo- čitve in pravila ravnanja z okoljem in pri odnosu do njegove kakovosti.
UNESCOVA definicija iz leta 1977 pa se glasi:
Okoljska vzgoja in izobraževanje vzgajata čisto zavest in skrb glede ekonomske, socialne, politične in ekološke soodvisnosti v urbanih in kmetijskih območjih; vsaki osebi dajeta možnost za pridobivanje znanja ter spoznavanje vrednot, od- nosov, obveznosti in sposobnosti, ki so potrebne za varstvo in napredek okolja; oblikujeta nove vzorce obnašanja posameznikov, skupin in celotne družbe do okolja.
Če preučimo ti definiciji, lahko razberemo, da je pomembna obravnava tako naravnega kot družbe- nega okolja, saj sta med seboj tesno povezana in drug na drugega močno vplivata, čeprav je druž- beno okolje pri ukvarjanju z okoljsko problematiko mnogokrat izpuščeno.4 To pomeni, da okoljska vzgoja ne pomeni le učiti spoštovanja do narave, temveč tudi uči o medsebojnem spoštovanju.
Okoljsko vzgojo, kot pravi dr. Jurka Lepičnik Vodo- pivec, »razumemo kot proces doživljanja, spozna- vanja in vrednotenja okolja, medsebojnih interakcij in odvisnosti, človeka in njegove posege v okolje.«
Otroci v tem procesu razvijajo občutljivost do tega in se učijo strategije za reševanje težav, informacij- ske pismenosti ter sposobnost komunikacije.5
Okoljska vzgoja v vrtcih
Kurikul za vrtce ne določa točno, katere vsebine je potrebno obravnavati.
Za drugo starostno obdobje, so opredeljena naslednja področja dejavnosti: gibanje, jezik, narava, družba, umetnost in matematika, za katere so določeni okvirni splošni cilji. Delež ur, ki je namenjen posameznemu področju dejavnosti, v kurikulu ni opredeljen. Navedeno je le, naj bodo vsa področja dejavnosti uravnoteženo zastopana.
Kurikul za vrtce predpostavlja, da bodo vzgoji- telji znotraj podanih načel in strokovnih izhodišč avtonomno in strokovno odgovorno izbirali med različnimi metodami in načini dela s predšol- skimi otroki. Prepušča jim prožno prostorsko in časovno organiziranje življenja in dela v vrtcu ter raznolikost pri izbiri vsebin in dejavnosti.6
To pomeni, da vsak vrtec avtonomno določa, na kakšen način bo pokrival področje okoljske vzgo- je, ki pa sicer povezuje medpredmetna znanja.
Tako lahko pod okoljsko vzgojo na grobo štejemo celo npr. privzgajanje etike ali pa splošnih znanj o naravi. Mimo kurikula na temo okoljske vzgoje v vrtcih potekajo raznorazni projekti, ki se dotikajo tudi bolj specifično okoljevarstvenih tem.
3 Branka HLAD in Stane PETERLIN, Okoljska vzgoja in izobraže- vanje – pot k spremembi v: Posvet Varstvo narave – predstavitev in primerjava nemških in slovenskih izkušenj (ur. Branka Hlad), Ljubljana, 1993, str. 64.
4 Jurka LEPIČNIK-VODOPIVEC, Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno prihodnost v vrtcu, Koper 2013, str. 12.
5 Prav tam, str. 11.
6 Kurikulum za vrtce, Portal GOV.SI, dostopno na <https://www.
google.com/search?client=firefox-b-d&sxsrf=ALeKk009YzC_3qd- Tqg1Mbystw0xlYif8yw%3A1620940116268&lei=VJWdYN- fxD8SvrgSNu5HoBw&q=Kurikulum%20za%20vrtce%20 pdf&ved=2ahUKEwjX69O-yMfwAhXEl4sKHY1dBH0QsKwBKAF- 6BAglEAI> (13. 5. 2021).
Eko projekti Ekošola
Zelo razširjena je vključenost v projekt Ekošola.
Projekt Ekošola je vodilni program Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE International (The Foundation for Economic Education). FEE je nevladna organizacija, ki združuje prizadevanja za okoljevarstveno izobraževanje v Evropski uniji.
Program Ekošola je najširša in najbolj razvejena globalna mreža otrok in mladih ter strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj na svetu. Danes deluje v 68 državah po vsem svetu.7
V projekt je vključenih že kar veliko vrtcev, ki tako pridobijo naziv eko vrtec. Ti vrtci stremijo k skup- nim ciljem kot so spodbujanje ljubezni do narave, občutljivost za nastale probleme, ozaveščanje o odgovornosti vseh za prihodnost planeta, sebe ter prihodnjih generacij.
Zeleni nahrbtnik
Zeleni nahrbtnik je okoljevarstveni projekt, na- menjem predšolskim otrokom v vrtcih. Projekt pod okriljem Mestne Zveze prijateljev mladine Ljubljana poteka že od leta 1991.
Strokovni delavci se v projekt vključijo prostovolj- no ter otroke poučujejo, kako skrbeti za okolje.
Vzgojiteljice različnih vrtcev si med seboj preda- jajo nahrbtnik z maskoto – zmajčkom ter vnaprej pripravljenimi nalogami, za katere imajo en teden časa, da jih opravijo ter nahrbtnik predajo dalje.
Vrtci se s pomočjo tega programa, ko si predajajo ekološke naloge, povezujejo, obiskujejo in dru- žijo. Pri projektu poleg staršev ter starih staršev sodelujejo tudi krajani, ki pomagajo pri izvedbah nalog. Otroci na ta način razvijajo okoljsko zavest tudi izven igralnic.8
Gozdni vrtec
V letu 2011 se je pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in v sklopu Inovacijskih projektov obliko- vala iniciativna skupina Mreže gozdnih vrtcev in šol. S pomočjo Inštituta za gozdno pedagogiko se je razvila mreža gozdnih vrtcev po zgledu skan- dinavskih držav. Poučevanje v naravnih okoljih v neposredni bližini vrtcev in šol je več kot pri- merno za celostni razvoj otrok, šol in vrtcev ter celotne lokalne skupnosti.
Trenutno je v Mrežo povezanih 138 izobraževal- nih ustanov iz Slovenije in zamejstva.9 10
V okviru projekta se je razvilo več zanimivih učnih pripomočkov: raznorazni določevalni ključi, pri- pomoček za raziskovanje barve v naravi, gozdni kartončki, pripomoček za učenje fotosinteze, fenološki koledarji...
7 Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno prihodnost v vrtcu, Koper 2013, str. 93.
8 Zeleni nahrbtnik in zmajček Jurček, Zeleni nahrbtnik Društva prijateljev mladine Koper, dostopno na <https://sites.google.com/
site/zelenidpmkoper/domov> (14. 5. 2021).
9 Gozdni vrtec, Mreža gozdnih vrtcev in šol, dostopno na <http://
www.gozdnivrtec.si/sl/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/mreza-goz- dnih-vrtcev-in-sol/52> (26. 5. 2021).
10 Mreža gozdnih vrtcev in šol, Inštitut za gozdno pedagogiko, dostopno na <https://www.gozdna-pedagogika.si/mreza-goz- dnih-vrtcev-in-sol/> (26. 5. 2021).
Slika 1: Določevalni ključ inštituta za gozdno pedagogiko
Uporabnik
Oblikovanje, ki v središče postavlja uporabnika (user centered design) obstaja že od samih za- četkov profesionalizacije discipline oblikovanja.11 Pri ustvarjanju izdelka za otroke je pomembno, da se zavedamo psiholoških in fizičnih značil- nosti dane starostne skupine in te značilnosti upoštevamo pri oblikovanju. Med strokovnjaki in praktiki je široko razširjena predpostavka, da so razvojno-psihološka spoznanja ključna za pouče- vanje in vzgojo v vrtcih.12
Razvojna psihologija
Spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu
Švicarski psiholog s področja razvojne psiholo- gije Jean Piaget (1896–1980), je bil mnenja, da je otrok v zgodnjem otroštvu, star od 3 do 6 let, na predoperativni stopnji mišljenja, za katero je značilno simbolno mišljenje. Simbolno mišljenje se kaže v odloženem posnemanju, simbolni igri (npr. otrok jaha metlo, ki je konj), v likovnem izra- žanju, pri katerem imajo narisani simboli določen pomen in v rabi govora. Sposobnost uporabe simbolov posamezniku omogoča bolj fleksibilno mišljenje, kot je razmišljanje o preteklih in pri- hodnjih dogodkih.13
Piaget kot značilnost predoperativnega mišljenja šteje tudi egocentrizem, kar pomeni nezmožnost zavzemati perspektivo drugega. Številni Piagetevi kritiki pa so z drugačnimi pristopi, kot jih je upo- rabljal Piaget, prišli do ugotovitev, da otroci že v predšolskem obdobju presežejo zgolj egocen- trično razmišljanje. Piagetevi kritiki so pri njegovi opredelitvi egocentrizma posebej poudarjali empatijo, to je otrokovo sposobnost, da razume čustva ter misli drugih ljudi.14
Ena od značilnosti otrokovega mišljenja na pre- doperativni stopnji, kot jo opisuje Piaget, je tudi nezmožnost razlikovanja med objektivnim in su-
bjektivnim, kar se kaže v specifičnih oblikah do- jemanja sveta, kot sta animizem in artificializem.
Animizem je značilnost mišljenja v zgodnjem otroštvu, pri katerem otrok neživim predmetom pripisuje značilnosti živega. Artificializem pa je značilnost mišljenja, pri katerem otrok verja- me, da so naravni pojavi posledica človekovega delovanja. Je pa pomembno omeniti, da je nekaj znanstvenikov pri svojem raziskovanju prišlo do različnih rezultatov kot Piaget. Ugotovili so, da so rezultati odvisni od načina postavljanja vprašanj otrokom v raziskavi.15
Za mišljenje na predoperativni stopnji je značilen tudi centrizem. Po Piagetu to pomeni centrira- nje mišljenja, kar pomeni, da otrok lahko svojo pozornosti usmeri zgolj na en vidik situacije ali problema.16
Za spoznavni razvoj je pomemben tudi razvoj otrokove pozornosti. Pozornost otroka v zgo- dnjem otroštvu je sorazmerno nenadzorovana in kratka, prav tako tudi manj usmerjena, čeprav se pozornost otroka v tem obdobju povečuje. Če od- rasli otrokom ponudijo naloge, ki so zanje razvoj- no ustrezne in zanimive, se vzdrževanje pozor- nosti v obdobju zgodnjega otroštva še poveča.17
11 Petra ČERNE OVEN in Barbara PREDAN, Storitveno in infor- macijsko oblikovanje, Ljubljana 2010, str. 37.
12 Marcela BATISTIČ ZOREC, Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih, Ljubljana 2003, str. 13.
13 Ljubica MARJANOVIČ UMEK, Razvojna psihologija, str. 291.
14 Prav tam, str. 291–292.
15 Prav tam, str. 293.
16 Prav tam, str. 294.
17 Ljubica, MARJANOVIČ UMEK, Urška FEKONJA, Sodoben vr- tec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje, Ljubljana 2008, str. 46.
18 Janez JEREB, Jurij JUG, Učna sredstva v izobraževanju, Kranj 1987 str. 10–11.
19 Prav tam.
20 Sanela MEŠINOVIČ, Mara COTIČ in Amalija ŽAKELJ, Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli, Koper 2019, str. 49.
21 Ladislav BOGNAR, Igra pri pouku na začetku šolanja, Ljublja- na 1987, str. 89.
22 Beatriz TOMŠIČ ČERKEZ in Domen ZUPANČIČ, Prostor igre, Ljubljana 2011, str. 20.
Didaktični materiali
Vzgojno-izobraževalni proces že od njegovega nastanka spremljajo raznovrstni pripomočki.
Učno-vzgojni proces je prav tako delovni proces kakor vsi drugi, zato ima tudi svoje specifične pripomočke. V zvezi s tem pojmom se pojav- ljajo v proučevanju strokovne literature različni termini.18
Didaktična oz. učna sredstva je krovni pojem za vse pripomočke, ki jih učitelji in učenci uporablja- jo pri poučevanju in učenju. V literaturi se v zvezi s tem pojmom pojavljajo še številni drugi termini, kot npr. učni pripomočki, didaktični pripomočki, didaktični materiali, konkretna ponazorila itd.
Nekateri didaktiki naštete termine med sabo razlikujejo. Vladimir Poljak učna sredstva pojmuje kot didaktično oblikovano objektivno realnost glede na velikost, obliko, strukturo in funkcijo, ki nadomešča izvirno realnost, pripomočki pa so orodja za delo (npr. geotrikotnik, tehtnica, šesti- lo). Prodanović in Ničković (1976) pojma učna sredstva in mediji uporabita kot enakovredna in enakopomenska. To so osnovna sredstva oz.
pripomočki, potrebni za pouk, ki jih uporabljajo tako učitelji kot učenci. Zelo podobno na učna sredstva gleda Markovac (1992), saj so po nje- govo učna sredstva in pripomočki najrazličnejši materiali, ki se uporabljajo pri učenju. Množico predmetov s katerimi pri pouku rokujejo učenci, imenuje didaktični materiali, njihov namen pa je konkretizirati kvantitativne odnose. Blažič idr.
uporabljajo izraz medij, ki ga opredelijo z didak- tičnega vidika kot nosilca oz. posredovalca infor- macij v didaktičnih funkcijskih sklopih.19 20 Zaradi praktičnih razlogov bom za splošno poime- novanje uporabljala termin didaktični materiali.
Didaktična igra
Čeprav ima vsaka igra v širšem pomenu, čeprav naključno in nehote, izobraževalno vlogo, se v izobraževanju uporabljajo t.i. didaktične igre, ki imajo v sebi vgrajene vnaprej določene izobra- ževalno-vzgojne smotre. Nekateri avtorji sicer menijo, da je didaktična igra le igri podobna dejavnost, zato ker igro oropa inherentne last- nosti svobode. Ladislav Bognar pa temu oporeka in pravi, da če otrok didaktično igro doživlja in sprejme enako kot katero koli drugo igro, ta trdi- tev ne velja. Da pa bi to lahko uresničili, moramo poznati značilnosti otroške igre, posamezne razvojne stopnje v njej in didaktično igro preveriti v praksi.21
Vrednost didaktičnih iger je, da otroku uspe končati določeno nalogo le, če ohranja pozornost, je dovolj iznajdljiv, si kaj zapomni, skratka če razmišlja. Z igro tako izzovemo določeno aktiv- nost, ki se nam zdi potrebna za njegov razvoj. V igro vlagajo napor in kot nagrado dobijo notranje zadovoljstvo, ko preizkušajo samega sebe.22
Oblikovanje didaktičnih materialov za otroke
Da se je moj projekt lahko realiziral, kar se da uspešno, je pomembno, da sem raziskala in pre- učila uspešne prakse iz zgodovine oblikovanja di- daktičnih materialov in že preverjena znanja tudi vključila. Oblikovanje didaktičnih materialov za otroke je v oblikovalski stroki nekoliko zapostav- ljeno, viri pa so me vseeno vodili do pomembnih imen na tem področju, kot sta legendarni obli- kovalec Bruno Munari ali pa pedagoginja Maria Montessori.
Montessori pedagogika in Montessori materiali
Maria Montessori, utemeljiteljica pedagogike Montessori, je bila zdravnica in pedagoginja, ki je živela v 2. polovici 19. in 1. polovici 20.stole- tja. Svoje življenje je posvetila opazovanju otrok, svoja spoznanja postavila na znanstvene osnove ter nasprotovala zastarelim in neučinkovitim pedagoškim pristopom. Pridobljena spoznanja je preizkušala v praksi, ki jo je skozi čas izboljševala na seriji poskusov in napak. O vzgoji ter razume- vanju otrok je napisala več knjig, veliko predavala ter izobraževala pedagoške delavce.23
Montessorijeva je za svoje delo oblikovala poseb- ne učne materiale, ki jih je preizkušala in izbolj- ševala, dokler jih ni optimizirala za poučevanje določenega koncepta.24
Po Montessori metodi se otroci raje učijo skozi delo z materiali kot pa skozi besedila ter s po- močjo tega, kar jim govorijo vzgojiteljice. Glavna načela, okoli katerih otrok organizira svoje zna- nje, zagotavljajo didaktični materiali. Ti materiali znanje strukturirajo na vsakem področju kurikula, otroku je samo potrebno predstaviti material v ustreznem obdobju razvoja.25
Za Montessori materiale me je navdihnila Eda Šteblaj, ravnateljica vrtcev Preprosto Montessori, s katero sem opravila intervju26.
Pri tovrstnem didaktičnem materialu je po- membno senzorno zaznavanje in v zvezi s tem tudi način njegove uporabe. Kar je zanimivo pri tej metodi, je, da materiali omogočajo samou- čenje, torej da se otrok uči sam, material pa ga samo usmerja. V ta namen ima ves Montessori material vključeno t.i. kontrolo napake. Delo Montessori pedagogov pa je tudi, da materiale sami oblikujejo.
Kot dober primer materiala, ki otroka samokori- gira, so ikonične roza kocke. Ko otrok kocke zlaga v stolp, ga senzorične razlike v teži materiala ter volumna učijo desetiških odnosov. Kocke morajo biti narejene iz lesa, ne iz plastike, da ima otrok zaradi teže predmetov boljši občutek za dane odnose, Montessorijeva pa je v svojih raziskavah odkrila tudi, da otroke močno privabi roza barva.
Slika 2: Maria Montessori, Roza stolp
23 Elizabeta URH in Edvarda ŠTEBLAJ, Montessori kot pedagoški koncept celostne obravnave človeka, Vzgoja, 17/65, 2015, str.
3–5, dostopno na <http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- -VC533GXD> (28. 5. 2021).
24 Angeline LILLARD, Montessori: the science behind the genius, New York 2005, str. 3.
25 Prav tam, str. 148.
26 Metka Knap, Intervju Eda Šteblaj, telefonski klic, 22. 2. 2021.
Slika 3: Bruno Munari in Giovanni Bel- grano, Didaktična igra Plus in minus, 1976
Bruno Munari
Italijanski oblikovalec Bruno Munari je eden izmed pomembnih akterjev na področju obliko- vanja za otroke. Munari se je na urgentne izobra- ževalne potrebe 40. in 50. let prejšnjega stoletja odzival z nekonvencionalnimi pristopi ter otroke in odrasle seznanjal z različnimi perspektivami na tem področju. V svojem empiričnem raziskovanju je preučeval različne sodobne teorije izobraževa- nja otrok, predvsem pa se je opiral na dognanja ameriškega filozofa in izobraževalnega reformista Johna Deweyjaa ter prej omenjenega švicarskega psihologa Jeana Piageta.
Poudarjal je, da je igra uporabno orodje za razvoj otroške osebnosti. V svoji oblikovalski karieri je raziskoval, kako bi razvil učno metodo, ki je zmo- žna združiti tako učenje kot kreativnost.27
Cilj njegove metode je spodbujanje otrokove in- telektualne samostojnosti skozi aktivno in igrivo vadbo reševanja problemov. Taka raziskovalna metoda pa se lahko izvede le, če so izpolnjeni osnovni pogoji, kot so: radovednost, preprostost (mišljena kot estetska in etična vrednost), skupaj z navdušeno pozornostjo proti vizualnim, taktil- nim in slušnim občutkom.28
Po Munarijevo je učenje privlačen, postopen proces, ki je odvisen od otrokove radovednosti in samovoljne vpletenosti, nanj pa lahko vplivamo s pomočjo interakcije različnih elementov, kot so igra, opazovanje, domišljija, intelektualna svobo- da in omejenost.29
27 Marnie CAMPAGNARO, The function of play in Bruno Munari’s children’s books, A historical overview, Ricerche di pedago- gia e didattica, Journal of theories and research in education, 11/3, 2016, str. 95, dostopno na <https://rpd.unibo.it/article/
view/6449/6234> (29. 5. 2021).
28 Prav tam.
29 Prav tam.
Analiza
Ker sem tematiko svojega diplomskega dela nas- tavila zelo široko, sem se podala v raziskavo ma- terialov na temo okoljske vzgoje ter v to kakšne so obstoječe prakse vrtcev in strokovnih delav- cev. Podatki, ki sem jih dobila med raziskavo, so me postopoma vodili do bolj natančne definicije oblikovalskega problema, ki ga lahko rešim.
Didaktični materiali v vrtcih
Priročniki, didaktično gradivo in učno-vzgojni pripomočki za dejavnosti v vrtcih niso predpi- sani. Vrtec je avtonomen pri nabavi didaktičnih oziroma učnih gradiv in pripomočkov. Kateri učni pripomočki in igrače so primerne za otroke, ni predpisano.30
Izbira didaktičnih materialov tako zavisi od izbire posameznega vrtca ter njegovih strokovnih delacev in produktov, ki so ponujeni na trgu. Ti bi morali ustrezati varnostnim standardom in razvojni ustreznosti.
Didaktični materiali se pojavljajo v različnih ob- likah, kot so didaktične igrače in igre (konstruk- cijske igrače, sestavljanke, karte, tihe knjige…), razne didaktične publikacije (senzorične knjige, kartonke, slikanice, revije, stripi, učbeniki, priroč- niki…) ter terenski pripomočki (določevalni ključi, fenološki koledarji, beležke…).
Didaktični materiali napodročju okoljske vzgoje
Glede na to, da se je koncept okoljske vzgoje razvil že v poznih sedemdesetih, je v tem času nastalo precej didaktičnih materialov za otroke na to temo. Izmed vseh učnih sredstev, ki se osre- dotočajo na tematiko okoljske vzgoje, sem se za projekt usmerila v analizo zgolj tistih produktov, pri katerih so vizualne komunikacije ključnega pomena.
Primeri dobre prakse
Za otroke je bilo s strani grafičnih oblikovalcev in ilustratorjev na področju okoljske vzgoje ustvar- jenih predvsem precej slikanic, ki otroku sporo- čajo skozi zgodbo in enako pomembno vizualno naracijo. Za kakovostno delo so nujne kakovostne ilustracije in dobro oblikovanje.
Dela, ki sem jih vzela v izbor, so se morala doti- kati vsebin okoljske vzgoje ter dosegati vizualno dovršenost, ki sem jo ocenila na podlagi mojega subjektivnega vtisa.
30 Pedagoške smernice in navodila, Slovenija, Eurydice, dostopno na <https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eury- dice/slovenija/educational-guidelines_en> (31. 5. 2021).
Volkulja bela in čarobni gozd, 2021
Med primer dobre prakse lahko vštejem strip Ivana Mitrevskega, Volkulja bela in čarobni gozd.
Ilustrator z njegovo značilno stilizirano ilustracijo in igrivim humorjem, otrokom na lahkoten način približa temo okoljevarstva. V sodelovanju s stro- kovnjaki s področja okoljevarstva se avtor v stripu dotakne ekoloških in okoljskih problemov, ki jih povzroča množični turizem.
Slika 4: Volkulja Bela in čarobni gozd, Ivan Mitrevski, 2021
Mesto cvetja, 1995
Še ena kakovostna slikanica je Mesto cvetja, švicarske avtorice Evelin Hasler in ilustratorja Štepana Zavrela. Pripoveduje o tem, kako mesto ostane brez cvetja. Zavrel je zgodbo mojstrsko ilustriral v tehniki akvarela. Uporabil je ravno pravšnjo mero stilizacije in bogato paleto barv, akvarelna tehnika pa z značilnim prelivanjem in teksturami ilustracijam vnese življenje.
Slika 5: Mesto cvetja, ilustriral Štepan Zavrel, 1995
Terenski kompleti Škrateljc, 2017–2021 Škrateljc je zavod za kulturo, izobraževanje in šport, ki deluje za večjo participacijo različnih starostnih skupin v kulturi, promocijo gibanja v naravi ter razvoj kreativnega turizma. Po izvirnih zgodbah iz njihovih slikanic so razvili transverzalo pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom skozi zgodbo in doživetja približujejo naravo, kulturo ter lokalne posebnosti. Otroci si za polnost doživetja pomagajo s pomočjo knjižic ali beležk, v katerih so podana zanimiva dejstva, zgodbe, naloge, igre itd. Izdelke odlikujejo odlič- ne ilustracije priznanih slovenskih ilustratorjev
Slika 6 (zgoraj): Škratova beležka, ilustriral Gorazd Vahen, 2017
Slika 7 (levo spodaj):
O pastirjih in škratih s krvavca, ilustriral Gorazd Vahen, 2017
31 Kdo je Škrateljc?, Škrateljc, dostopno na <https://skrateljc.
wordpress.com/> (29. 5. 2021)
Slika 8: Gorski vrt, ilustrirala Jelka Godec Schmidt,2015
Gorski vrt, 2015
Jelka Godec Schmidt je ilustrirala igriv otroški botanični priročnik Polonce Kovač, Gorski vrt.
Skozi duhovite zgodbe in poetične ilustracije se s prepletanjem stvarnega in pravljičnega poučuje o gorskem cvetju in življenju v naravi prostranih gora. V zgodbo so vključene tudi znanstvene ilustracije gorskega cvetja.
Zelišča male čarovnice, 1995
Slikanico Zelišča male čarovnice je ilustrirala še ena legenda slovenske ilustracije, Ančka Go- šnik Godec. Ta pripoveduje o dobri čarovnici ter slovenskih zdravilnih zeliščih. V knjigi so skozi zgodbe predstavljena posamezna zdravilna zeli- šča. Vsakemu zelišču pripada tudi lastna ilustra- cija. Ilustratorka do ilustracij pristopa mojstrsko – liki so estetsko stilizirani, vključenih je ogromno detajlov, harmonično je vključena tudi barva.
Slika 9: Zelišča male čarovnice, ilustrirala Ančka Gošnik Godec, 1995
Slika 10: DIY igra tipni spomin
DIY igre
Med vzgojiteljicami in v vrtcih je priljubljeno, da učne igre in igrače izdelujejo same ali pa skupaj z otroki. V diplomskem delu Petre Janežič32, ki je raziskovala didaktične igrače na temo gozdne pedagogike za otroke stare od 2 do 4 let, je nave- den podatek, da 41% strokovnih delavcev s tega področja, večkrat letno izdeluje didaktične igrače.
Igre se mnogokrat izdeluje iz odpadnih materia- lov. Strokovni delavci pa igre pogosto izdelujejo tudi skupaj z otroki. Prednosti didaktičnih iger iz odpadnih materialov so spoznavanje ponovne rabe predmetov, spoznavanje materialov, spod- bujanje ustvarjalnosti otrok ter cenovna ugo- dnost. Slabosti recikliranih učnih iger pa so, da se hitreje uničijo, da so lahko manj privlačne ter slabša higiena. Študentka je prišla do ugotovitve, da se otroci celo raje igrajo z igrami iz odpadnih materialov kot s komercialnimi ter da pri slednjih dlje vztrajajo.33
Intervjuji
V intervju v zvezi z mojim diplomskim delom so privolile tri vrtčevske delavke: Sandra Osolnik ter Janja Starič iz vrtca Ciciban ter Eda Šteblaj, rav- nateljica vrtcev Preprosto Montessori. Zastavljala sem jim vprašanja v zvezi z okoljsko vzgojo ter didaktičnimi materiali v vrtcih.
Vzgojiteljici vrtca Ciciban, Sandra Osolnik ter Ja- nja Starič, sta povedali, da učenja okoljske vzgoje najraje vključijo v neposredno doživetje otrok.
Otroka spoštovanja do narave v vrtcu Ciciban najraje učijo skozi neposredno izkušnjo, npr. ko s skupino obiščejo gozd, ali ko se sprehajajo mimo zabojnikov z odpadki.
Nekaterih eko vsebin se lotevajo tudi projektno, v vrtcu so npr. izvedli projekt Eko kuharija, v sklopu katerega so kuhali obroke iz hrane, ki bi sicer romala v koš. Kot didaktične pripomočke na temo
32 Petra JANEŽIČ, Didaktične igrače v povezavi z gozdno peda- gogiko pri otrocih, starih 2-4 leta - diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2020, dostopno na <http://pe- fprints.pef.uni-lj.si/6420/> (19. 5. 2021).
33 Petra KOVAČ, Izdelava družabnih didaktičnih iger iz odpa- dnega materiala - diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Univer- za v Ljubljani, 2016, dostopno na <http://pefprints.pef.uni-lj.
si/3615/> (19. 5. 2021).
okoljske vzgoje najraje uporabljajo slikanice ali pa kakšne didaktične igre, katere radi izdelajo kar sami.
S. Osolnik je omenila, da je trg po njenem mne- nju prenasičen z raznimi izdelki za otroke ter da je težko izbrati stvari, ki so kakovostne. Sama se rada ravna po priročnikih, ki jim jih ga nudi pro- jekt Ekošola. V primeru, da bi za projekt izbrala didaktično igro, mi je svetovala, da naj bo ta na- rejena tako, da jo otroci lahko igrajo brez prisotne odrasle osebe. Poudarjala je tudi, da se otrokovih zmožnosti ne sme podcenjevati, didaktična igra mu namreč mora biti izziv.
Eda Šteblaj, ravnateljica vrtcev Preprosto Montes- sori, mi je odlično predstavila pogled na vzgojo po Montessori principih, hkrati pa me je navduši- la za Montessori materiale, ki sem jih že omenila v poglavju 2.4.1.
V vrtcih Ede Šteblaj okoljsko vzgojo prav tako najraje kar integrirajo v vsakdanje življenje in na to področje gledajo celostno. Za otroka pravijo, da ima v predšolskem obdobju t. i. srkajoči um, kar pomeni, da nezavedno vsrkava vse informacije iz okolja. Učenja okoljske vzgoje v vrtcu do otroka pridejo spontano, npr. pri kosilu mora paziti, da si vzame toliko, kot bo pojedel, da zapira pipo ipd.
34 35 36
Izhodišča za projekt na podlagi analize
Po raziskavi sem prišla do sklepa, da je trg zasi- čen z raznoraznimi učnimi sredstvi za otroke na temo okoljske vzgoje. Med izdelki se najdejo taki, ki so kakovostni in predvsem taki, ki so manj ka- kovostni. Strokovnim delavcem je zaradi zasiče- nosti težko izbrati take, ki so kakovostni.
Najlažje je poiskati kakovostne slikanice za ot- roke. To področje je s strani slovenskih vizualnih umetnikov dobro pokrito; tudi vsebine so kako- vostne. Pri izdelavi slikanic so sodelovali priznani slovenski ilustratorji, kot so Jelka Godec Sch- midt, Zvončko Čoh, Ivan Mitrevski itd. Pri iskanju kakovostnih knjig za otroke se lahko opremo tudi na oznake kakovosti kulturnih institucij, kot je Zlata hruška Mestne knjižnice Ljubljana.
K branju kakovostnih knjig z eko vsebinami otroke spodbuja tudi Eko bralna značka, del projekta Ekošola. Kar se še tiče projekta Ekošola, je pomembno, da se vzgojiteljice rade ravnajo po njihovih gradivih. V priljubljenem Hobsovem priporočniku37 so za vzgojiteljice pripravljene igre in projekti za otroke na temo okoljske vzgoje.
Pristop »izdelaj sam« je v vrtcih izjemno priljub- ljen. Vzgojiteljice na ta način najraje izdelujejo (didaktične) igre.
Pri vzgojiteljicah kot vedno kakovostni slovijo klasični Montessori materiali, ki pokrivajo najra- zličnejša področja, tudi naravoslovje. Vzgojiteljice v javnih vrtcih rade posegajo po njih, ovira jih to, da so dragi, sredstva vrtca pa so omejena. V Montessori vrtcih, kjer so ti materiali pravilo in se redno uporabljajo, jih vzgojiteljice same sproti izdelujejo, čeprav jim velikokrat za to primanjkuje časa.
Moj končni sklep je takšen, da čeprav obstaja ogromno izdelkov za otroke, še vedno obstaja prostor za zanimivo kreativno izvedbo. Nisem zasledila nobene posebno kakovostne družabne igre za otroke na temo okoljske vzgoje. Čeprav vzgojiteljice marsikatero igro izdelajo same, tem manjka vizualne in konceptualne dovršenosti. Ot- roci tudi raje pristopajo do didaktičnih materialih, s katerimi lahko delajo skupinsko.
Odločila sem se, da za praktični del diplomskega dela pripravim učni komplet; namizno didaktično okoljevarstveno igro s pripadajočim materialom.
34 Metka Knap, Intervju Sandra Osolnik, telefonski klic, 2. 2. 2021.
35 Metka Knap, Intervju Janja Starič, telefonski klic, 8. 2. 2021.
36 Metka Knap, Intervju Eda Šteblaj, telefonski klic, 22. 2. 2021.
37 HOBSove dogodivščine, Spoznavanje biotske raznovrstnosti, Ekošola, 2020, dostopno na <https://ekosola.si/wp-content/
uploads/2020/06/Hobsove-dogodiv%C5%A1%C4%8Dine-pri- ro%C4%8Dnik-za-vzgojitelje-in-u%C4%8Ditelje.pdf> (12. 5.
2021).
Praktični del
Koncept igre
Kot osrednjo temo namizne igre sem si izbrala- ločevanje odpadkov, saj je to tema, ki je vselej aktualna in okoljsko relevantna, hkrati pa je ločevanje po barvah lahko zanimiv in za starostno skupino dovolj preprost izziv, ki ga uporabimo pri snovanju igre. Da bi bila tema bolj zanimiva, sem jo povezala z gozdom in gozdnimi živalmi; vzgo- jiteljice so v intervjujih povedale, da je otrokom tema živali vedno privlačna.
Za igro sem si zamislila zgodbo, da je nekdo v gozd zavrgel kup odpadkov, zato so živali zapusti- le svoja bivališča; ko bo igralec odpadke razvrstil v pravilne smetnjake, se bodo živali postopoma vračale nazaj v svoja bivališča. Cilj igre je torej, da se živali vrnejo nazaj v svoje domove ter da se iz gozda pospravi vse odpadke. Ker so gozdne živali otrokom tudi blizu, zgodba njihovega izginotja vpliva na otrokova čustva, ki so v ospredju v tem obdobju razvoja.
Da je igra bolj zanimiva sem se odločila, da vanjo vnesem elemente, ki bodo igro nekoliko otežili in obogatili: odpadki, ki stojijo v gozdu, onesnažuje- jo reko, zato je na reki potrebno zgraditi čistilno napravo.
Težavnost in število igralcev
Pri snovanju je bilo potrebno razmišljati o tem, kako pripraviti pravila, da igra ne bo ne prelahka ne pretežka. Če je igra pretežka, otroci za igranje prehitro izgubijo motivacijo. Upoštevati je namreč potrebno, da otroci pri obravnavani starosti še nimajo zelo dolge koncentracije, vseeno pa je dobro da igro odigrajo do konca.
Mislim, da je igra dovolj lahka in je otroku še ved- no v izziv, čeprav je to močno odvisno od posa- meznega otroka in njegove starosti.
Stopnja razvoja se precej razlikuje med otrokom starim 3 ali 6 let.
Igra je poleg predšolskih otrok primerna tudi za otroke v prvi triadi osnovne šole in starejše.
Primerno starost bi določili z večjim obsegom testiranj.
Težavnost je nekoliko odvisna tudi od števila igralcev. Na podlagi opazovanje sem ocenila, da se igro lahko nemoteno igra od 4 do 6 otrok. Na- tančnejše število igralcev, ki jih dopušča igra, bi prav tako definirali z obsežnejšim testiranjem.
Montessori princip
Zlaganje odpadkov v pravilne smetnjake temelji na barvnem kodiranju. To lahko štejemo tudi kot Montessori princip »kontrole napake«. Ujemajo- če se barve otroku pomagajo razvrstiti odpadke v primerno skupino. Urejanje stvari s pomočjo kriterijev naj bi bilo koristno za razvijajoče se možgane. Otrok pri igri prav tako krepi spomin, saj si mora zapomniti, kje se nahajajo specifični odpadki.
Informativna brošura
Izdelku je priložena brošura, ki poleg navodil vsebuje informacije o živalih in o onesnaževanju z odpadki. Na ta način je otrok dodatno informiran o živalih, ki živijo v naravi, ki otroka neposred- no obdaja. To je še en korak v smer, da otrok z naravo razvije intimnejšo vez. Čeprav najmlajši igralci še ne bodo zmogli sami prebrati vsebine, je oblikovanje prilagojeno mlademu bralcu.
Sodelovalna igra
Še ena lastnost igre je, da je kolaborativna. To pomeni, da igralci med igro ne tekmujejo med sabo, temveč sodelujejo pri tem, da dosežejo
skupne cilje. Vzgojiteljica Janja Starič je namreč v intervjuju povedala, da se otroci med tekmovalni- mi igrami radi med seboj sprejo. V tem sem pre- poznala eleganten učni trenutek, kako otrokom pokazati pomen skupnosti. Skupno sodelovanje nam namreč olajša doseganje učnih ali katerih koli drugih ciljev.
Živali
Pri oblikovanju koncepta sem se odločila, da pri igri uporabljamo živali, ki živijo v slovenski naravi.
Pri izboru sem gledala na to, da izbiram pretežno zavarovane ali ogrožene vrste, hkrati pa, da po taksonomiji sodijo v različne redove, da otrokom s tem predstavim raznolikost in kompleksnost živalskega sveta. Izbrala sem naslednje živali:
a) zavarovane:
• rjavoprsi jež,
• volk,
• rjavi medved,
• iberski ris,
• velika uharica,
• modras,
• navadni močerad,
• zelena rega,
• pezdirk,
• travniški postavnež,
• potočni rak,
• veliki vrtni polž,
• navadna veverica,
• divji petelin,
• bober.
b) dodatne:
• taščica,
• navadni polh,
• knjižni paščipalec.
Odpadki
Za skupine ločevanja odpadkov sem izbrala osnovnih pet skupin, za katere se pojavljajo za- bojniki (embalaža, mešani odpadki, steklo, papir, biološki odpadki). Čeprav je ločevanje bioloških odpadkov iz gozda kontraintuiitivno, sem se odločila, da to skupino vseeno obdržim. Ga. Eda Šteblaj mi je namreč podala informacije, da otroci v vrtcih pogosto ne vedo, da se biološki odpadki prav tako ločujejo. Tem skupinam odpadkov sem dodala še kosovni odpad, ki se v gozdovih pogos- to pojavlja na divjih odlagališčih.
Deli kompleta in potek igre Deli kompleta
• igralna plošča
• kartice z odpadki (6x3 barve)
• kartice »onesnaženje vode« (3)
• kartica »čistilna naprava«
• kartice z živalmi (18)
• kocka s šestimi različnimi barvami
• embalaža
• brošura z navodili, opisi živali in relevantnimi informacijami
Potek igre
1. Kartice z odpadki s hrbtom navzgor igralci naključno razporedijo po igralni plošči.
2. Najmlajši igralec začne igro in vrže kocko.
Barva, na katero pade kocka, predstavlja skupino odpadkov, kateri mora ustrezati odkrita kartica.
• Igralec nato odkrije kartico. Če se kartica z odpadkom ujema z barvo na kocki, jo lahko pospravi v ustrezen smetnjak. Igralec nato lahko v gozd vrne eno žival in jo položi v prip- ravljen prostorček
Slika 11: Mock up kompleta
igralna plošča
kocka
brošura
kartice z odpadki
kartice živali embalaža
kartice
»onesnaževanje vode«
kartica
»čistilna naprava«
• Če se kartica ne ujema z barvo na kocki, jo igralec obrne nazaj in met prepusti nasled- njemu igralcu.
• Če so vsi odpadki dane barve na kocki že pospravljeni, je igralcu dovoljen še en met kocke.
3. Če igralec odkrije kartico z onesnaženo reko ali čistilno napravo, jo more položiti v pripravljen prostor na igralni plošči.
• Če igralci naberejo vse tri kartice z onesna- ženo reko, morajo iz smetnjakov v gozd vrniti vse odpadke.
• Če pred tem najdejo kartico s čistilno na- pravo, lahko kartice z odpadki pospravijo do konca in v gozd vrnejo vse živali.
Testiranje
Preden sem igro izdelala v končni različici, jo je bilo potrebno testirati s ciljno skupino, da prepo- znamo, ali igra sploh deluje in če je dovolj atraktiv- na, da bodo igralci po njej večkrat posegli. Testi- ranja so mi pomagala dobiti boljši vpogled v to kaj otroke na igri pritegne in kaj jih odbije.
Prvo testiranje
Za prvo testiranje sem izdelala preprost, prete- žno ročno narejen prototip.
Prvo testiranje sem izvedla z dvema deklicama, Anajo (4 leta) in Manco (5 let). Testiranja sem se lotila na ta način, da sem deklicama sama predstavila zgodbo igre in skupine odpadkov.
Deklici sta z velikim zanimanjem prisluhnili predstavitvi. Igra je tekla tekoče, s tem, da sta deklici včasih težje ohranjali koncentracijo. Zelo jima je bil všeč trenutek, ko je bilo potrebno izbrati žival, ki se postavi nazaj v gozd. Opazila sem tudi, da sta ju pritegnili razni detajli, ki so bili naslikani v gozdu na igralni plošči. Zelo jima je bilo pomembno, kam natančno se postavi žival,
da vsaka žival sodi v primeren habitat oziroma prostor. Igro smo uspeli odigrati enkrat.
Drugo testiranje
Za drugo testiranje sem izdelala že bolj dovršen prototip. Igralno ploščo sem natisnila in prilepi- la na debelejši papir. Odločila sem se, da tokrat pri igri ne sodelujem, temveč da igro, skupaj z navodili, prepustim vzgojiteljem. Na ta način sem imela bolj realen vpogled v to, kako se ljudje pri igri znajdejo.
Drugo testiranje sem izvedla v okviru gozdnega vrtca Gozdalnica. Igro je z zanimanjem opazovalo 8 otrok, starih od 4 do 7. Trije od teh otrok so se opogumili in tudi bolj aktivno sodelovali pri igri.
Z otroki so se igrali tudi trije vzgojitelji gozdnega vrtca.
Vzgojitelj Žan si je pred pričetkom igre z otroki ogledal igralno ploščo. Nekateri otroci, ki znajo brati, so takoj prebrali napise nad smetnjaki.
Žan jim je elegantno predstavil, kaj predstavljajo ti različni tipi odpadkov. Prebral jim je navodila, nato so se začeli igrati. Nekateri so med igro bolj ohranili zanimanje in koncentracijo, drugi manj.
Vzgojiteljica Urša me je opozorila, da jim nekoliko primanjkuje koncentracije, ker jih je preveč na kupu. Največ navdušenja so požele živali, ki so jih otroci z velikim zanimanjem polagali nazaj v gozd.
Igra je sicer tekla zelo gladko in na koncu je bilo videti, kot da so otroci zadovoljni. Opazila sem, da starejši otroci bolj razumejo vzročno-posle- dične odnose, ki jih želi sporočati igra. Dobila sem občutek, da mlajše igralce bolj zanimajo npr.
informacije o živalih, ne morejo pa še razumeti, zakaj pride do onesnaževanje okolja.
Slika 12: Prvo testiranje
Slika 13: Drugo testiranje
Oblikovanje igre
Pri oblikovanju igre je bilo treba poleg vsebinske ustreznosti upoštevati tudi ergonomijo, pregle- dnost ter atraktivnost.
Kar se tiče ergonomije, sva se z mentorjem in s pomočjo vzgojiteljic odločili, da je dobro, če so kartice in plošča veliki, kolikor se le da. V odnosu do njegovega majhnega telesa, otroka na ta način podobe bolj stimulirajo. Prav tako morajo biti kartice narejene iz dovolj debelega materiala, da jih otrok z lahkoto zagrabi.
Izjemno pomembno je tudi, da je oblikovna za- snova igre jasna, da se otrok pri igri hitro znajde.
Testiranja so potrdila, da je zasnova za razume- vanje dovolj jasna.
Da sem dosegla vizualno atraktivnost, sem pri oblikovanju igre posegla v področje ilustraci- je. Ilustrirane podobe namreč hitro pritegnejo otroke. Dobro se mi je zdelo tudi, da za otroške uporabnike uporabljam žive in raznolike barve.
Oblikovanje igralne plošče
Igralna plošča je narejena v obliki kvadrata, velikosti 690 mm × 690 mm. Ker sem se odloči- la za tisk na kaširan karton, to prinaša določene tehnične omejitve. Da je plošča lahko narejena iz enega kosa, njene dimenzije ne morejo presegati omejitve formata B1 (1000 mm × 700 mm). Tak format je relativno velik za namizno igro, kljub temu pa še vedno dopušča igranje za mizo.
Igralna plošča je zgibana na ta način, da se zloži v format, dimenzije 345 mm × 345 mm in se tako zlahka zloži v priloženo embalažo.
Na robovih stranic igralne plošče je nanizanih šest smetnjakov. Smetnjaki so opremljeni z napisom tipa odpadka v črkovni vrsti Quicksand reza Bold.
V vsakem smetnjaku so za odpadke rezervirani po trije kvadratni razdelki za kartice pravilnega tipa.
Smetnjaki so opremljeni z napisi tipa odpadkov.
Po igralni plošči je razvrščenih 18 obrisov živali, na katere se tekom igre zlaga kartice živali. Čez celo površino se razprostira gozd, skozenj se vije reka. Tudi na reki so, tako kot v smetnjakih, nanizani kvadrati, v katere se zlaga kartice tipa
»onesnaženje reke« in »čistilna naprava«.
Odločila sem se, da pri ilustracijah upoštevam perspektivo, ki se prilagaja gledišču igralca in se spreminja glede na pozicijo. Tako imajo vsi igralci, ki so postavljeni okoli plošče, »pravilno« gledišče.
Čez površino gozda in reke so nanizani elementi gozda, ki so precej stilizirani in upodobljeni na zelo barvit način. Za poenostavljen način stilizaci- je sem se odločila, ker mislim, da živali, bogate z detajli, pridejo bolj do izraza. Sama površina vseh elementov je obogatena z organskimi teksturami.
Elementi gozda obsegajo reko, iglavce, listavce, grmovja, debla, rože, gobe itd. Raznolikost elemen- tov gozd obogati, hkrati pa to igralcem pomaga, da si zapomnijo, kje se nahaja določena kartica.
Slika 14: Igralna plošča
Slika 15: Detajl igralne plošče
Slika 16: Detajl igralne plošče
Slika 17: Detajl igralne plošče
Oblikovanje igralnih kartic
Ker sem se odločila, da v igro vnesem konkretne živalske vrste, sem morala pri ilustracijah paziti, da ostanejo čim bolj realistične. Pri ilustraci- jah sem se zato vzdržala izrazite stilizacije. Za tehniko sem izbrala slikarsko tehniko, ki sem jo izvajala z digitalnimi orodji.
Vsaka kartica z živaljo je izrezana v edinstveni organski obliki, ki se prilagaja formi same živali, na karticah pa je poleg podob živali zajet tudi delček prostora gozda okoli njih. Dimenzije kartic živali so različne, na grobo se gibljejo do 80 mm v višino in 80 mm v širino.
Slika 18: Primer ilustracij živali (potočni rak, divji petelin, pezdirk)
Slika 19: Primer kartic živali
Slika 20: Primer kartic z odpadki Da ne bi prihajalo do nerazumljivosti, je bilo rea- lističnost prav tako potrebno ohranjati pri ilustra- cijah odpadkov. Otrok mora namreč takoj prepo- znati, kateri odpadek se nahaja na kartici.
Tudi odpadki so naslikani v slikarski tehniki, izvedeni z digitalnimi orodji.
Nanizani so na pravokotne ploščice, pod podobo odpadkov so podložene barve tipa odpadka v anorganskih oblikah kot likovni kontrast organ- skosti upodobitve samega odpadka.
Slika 21 in Slika 22:
Primer kartic »čistilna naprava« in »onesnaženje reke«
Slika 23: Hrbtna stran kartic
Poleg kartic živali in odpadkov je bilo potrebno izdelati tudi kartice »onesnaženje reke« in kartico
»čistilna naprava«. Na teh karticah sem uporabila enak likovni stil, kot je prisoten na igralni plošči.
Na ta način se kartice lepo zlijejo z igralno ploščo, ko jih položimo nanjo.
Na hrbtni strani kartic z odpadki je kot raster upodobljen vzorec gozdnih tal na temno zeleni podlagi.
Dimenzija kartic z odpadki ter kartic »onesnaženje reke« in »čistilna naprava« je 55 mm × 55 mm.
Velikost kartic omejuje velikost igralne plošče.
Oblikovanje brošure
Glavni namen brošure je, da uporabniku predsta- vi vsebino igre, zato je pomembno, da so infor- macije, ki jih prenaša, zelo jasne. Veliko pozor- nosti je pri oblikovanju brošure terjala tipografija, hkrati pa sem morala paziti, da se brošura vizualno sklada s kompletom. V brošuri sem zato uporabila iste ilustracije in barve, kot se pojavlja- jo drugod.
Vsebina brošure zaobjema elemente igre, navo- dila, zgodbo, podatke o odpadkih ter podatke o živalih.
Jezik vsebine je dovolj razumljiv in jasen, da lah- ko igro razumejo in igrajo mlajši igralci. Navodila v brošuri so nanizana v vrstnem redu poteka igre.
Format brošure je 140 x 140 mm. Za kvadratni format sem se odločila, ker se sklada z obliko igralne plošče.
Tipografija
Za začetniške bralce je ključen izbor tipografije.
Pozorni moramo biti, da je tipografija zanje dovolj preprosta in prijaznih, zaobljenih oblik. Priporoča se črkovne vrste z višjo x-višino. Izogibati se je potrebno besedil, ki so v celoti v verzalkah.38 Za vse napise sem uporabila geometrično črkov- no vrsto Quicksand. Mladim bralcem je prijazna, ker ima monokularna a ter g ter nekoliko višjo x-višino. V glavnem besedilu sem uporabila rez Regular, velikost pisave pa je 14pt. Uporabila sem večji medvrstični ter medčrkovni razmik, kar tudi pripomore k lažji berljivosti.
Slika 24 in Slika 25 (desno):
Primer oblikovanja brošure
38 Ilene STRIZVER, Typography for children, Fonts, dostopno na <https://www.fonts.com/content/learning/fyti/situational- -typography/typography-for-children> (29. 5. 2021).
Slika 26: Primer uporabe tipografije v glavnem besedilu
Nepridipravi so v gozd odvrgli kup odpadkov, zato so ga živali zapustile. Pomagaj razvrstiti odpadke na karticah v smetnjak pravilne barve. Za vsak pospravljen odpadek se v gozd vrne ena žival.
14 15
ZAVAROVANA VRSTA
Spoznajmo živali
Rjavoprsi jež
Odrasel jež ima okoli 8400 bodic. Dejaven je predvsem v mraku in ponoči. Dobro pleza in koplje. Gnezdno kotanjo obloži s travo in listjem, kjer prespi od oktobra do aprila. Je vsejed, rad ima žuželke, gobe, polže, gozdne sadeže. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.
Slika 27: Primer barv
Slika 28: Primer barvnega kodiranja
Barvno kodiranje
Za namen recikliranja se po svetu uporablja barvno kodiranje, ki nam sporoča, kateri odpadek sodi v ustrezen smetnjak. Barve, ki se uporabljajo v ta namen, za zdaj niso standardizirane. V Slove- niji se za recikliranje stekla večinoma uporablja zelena barva, za embalažo večinoma rumena, za biološke odpadke rjava, za papir pa se poleg modre pogosto uporablja tudi rdeča barva.39 Barvno kodiranje se pojavlja na upodobitvah smetnjakov, na igralni kocki ter na karticah z odpadki.
Sama sem se pri izboru sklicevala na barve, ki jih uporabljamo v Mestni občini Ljubljana, te pa sem nekoliko modificirala. Ker za zdaj kodiranje kosovnega odpada ne obstaja, sem v ta namen uporabila sivo barvo.
39 Barve zabojnikov niso usklajene niti v Sloveniji, Delo, 8. 3.
2013, dostopno na <https://old.delo.si/novice/okolje/barve-za- bojnikov-niso-usklajene-niti-v-sloveniji.html> (1. 6. 2021).
EMBALAŽA
Material in trajnostnost
Ker je osrednja tema igre okoljevarstvo, se mi je zdelo smiselno, da je izdelava igre trajnostno naravnana, kar pa je v resnici precej kompleksen problem. Vsi materiali, ki jih uporabljamo pri tisku, imajo svoje prednosti in slabosti. Medtem ko je en material bolj vzdržljiv, je obenem lahko proces njegove izdelave bolj škodljiv za okolje. In obratno; material, ki ni tako škodljiv za okolje, je lahko manj trajen.
»Trajnostno oblikovanje je pametno oblikova- nje«.40 Pomembno je, da pri oblikovanju pogleda- mo širšo sliko izdelka, ki ga oblikujemo. Kakšen je njegov dolgoročni vpliv na družbo in odnos do okolja? Ali ga odlikuje kakovost? Ker je že v sam koncept igre vključeno okoljevarstvo, mislim, da dani izdelek dolgoročno na tem področju veliko doprinese, čeprav bo proces izdelave terjal tudi okoljski davek, o kakovosti izdelka pa bodo priča- la morebitna dodatna testiranja v prihodnosti.
Za materializacijo igralne plošče kaširan karton, ki je povrhu plastificiran. Kaširan karton omogoča relativno enostavnost in dostopnost izvedbe, je relativno ugoden in lahek za prenašanje. Davek plastifikacije nam omogoča, da je izdelek nekoli- ko bolj trajen in se težje umaže. Igralne kartice so narejene iz forex plošče, ki omogoča enostavnost izvedbe in tako tudi nižjo ceno. Kocka je lesena, embalaža pa je prav tako iz kartona.
40 Wendy JEDLIČKA, Sustainable graphic design: tools, systems, and strategies for innovative print design, New Jersey 2010, str. 401.
Vizualna predstavitev
Slika 29–33:
Vizualna predstavitev
Zaključek
Izjemno zahtevno je bilo razviti koncept igre, ki je hkrati zabaven in poučen. Čeprav so se testiranja izkazala za uspešna, vseeno vem, da dobra igra oz. didaktični material terja še veliko več preizku- šanja. Otrok je namreč zelo specifičen in zahte- ven tip uporabnika, ki ima omejeno pozornost in hitro menjava področja zanimanja.
Ker je projekt precej obsežen, mislim, da bi ga bilo mogoče v večjem časovnem okvirju pripeljati precej bolj daleč, tako vsebinsko kot tudi oblikov- no. Podrobneje bi bilo npr. treba v večji produkciji izdelka naslavljati vprašanja trajnosti.
Želela bi si namreč, da bi projekt tudi izven štu- dijskih okvirjev zaživel svoje življenje. Na ta način bi ga popeljala na naslednjo stopnjo, hkrati pa bi igra izpolnila njen primarni namen: izobraževati mlajše generacije o pomenu okolja. Uspešnost takega »živega« projekta bi bil edinstven dokaz, kako lahko oblikovanje vizualnih komunikacij spodbuja pozitivne in še kako potrebne družbene spremembe.
ALEXANDER, Cristopher, Notes on the synthesis of form, London: Oxford University Press, 1973.
Barve zabojnikov niso usklajene niti v Sloveniji, Delo, 8. 3. 2013, dostopno na <https://old.delo.
si/novice/okolje/barve-zabojnikov-niso-usklaje- ne-niti-v-sloveniji.html> (1. 6. 2021).
BATISTIČ ZOREC, Marcela, Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih, Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti, 2003.
BOGNAR, Ladislav, Igra pri pouku na začetku šo- lanja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1987.
CAMPAGNARO, Marnie, The function of play in Bruno Munari’s children’s books, A historical overview, Ricerche di pedagogia e didattica, Journal of theories and research in education, 11/3, 2016, dostopno na < https://rpd.unibo.it/
article/view/6449/6234> (29. 5. 2021).
HOBSove dogodivščine, Spoznavanje biot- ske raznovrstnosti, Ekošola, 2020, dostopno na <https://ekosola.si/wp-content/uplo-
ads/2020/06/Hobsove-dogodiv%C5%A1%C4%- 8Dine-priro%C4%8Dnik-za-vzgojite-
lje-in-u%C4%8Ditelje.pdf> (12.5.2021).
Gozdni vrtec, Mreža gozdnih vrtcev in šol, dosto- pno na <http://www.gozdnivrtec.si/sl/mreza- -gozdnih-vrtcev-in-sol/mreza-gozdnih-vrtcev-in- -sol/52> (26. 5. 2021).
JANEŽIČ, Petra, Didaktične igrače v povezavi z gozdno pedagogiko pri otrocih, starih 2-4 leta - diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2020, dostopno na <http://pefprints.
pef.uni-lj.si/6420/> (19. 5. 2021).
JEDLIČKA, Wendy, Sustainable graphic design:
tools, systems, and strategies for innovative print design, New Jersey: John Wiley & Sons, cop, 2010.
JEREB, Janez in Jurij JUG, Učna sredstva v izo- braževanju, Kranj: Moderna organizacija, 1987.
Kdo je Škrateljc?, Škrateljc, dostopno na <https://
skrateljc.wordpress.com/> (29. 5. 2021).
KOVAČ, Petra, Izdelava družabnih didaktič- nih iger iz odpadnega materiala - diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016, dostopno na <http://pefprints.pef.uni-lj.
si/3615/> (19. 5. 2021).
KNAP, Metka, Intervju Eda Šteblaj, 22. 2. 2021.
KNAP, Metka, Intervju Janja Starič, 8. 2. 2021.
KNAP, Metka, Intervju Sandra Osolnik, 2. 2. 2021.
Kurikulum za vrtce, Portal GOV.SI, dostopno na <https://www.google.com/search?clien- t=firefox-b-d&sxsrf=ALeKk009YzC_3qdTq- g1Mbystw0xlYif8yw%3A1620940116268&lei=V- JWdYNfxD8SvrgSNu5HoBw&q=Kurikulum%20 za%20vrtce%20pdf&ved=2ahUKEwjX69O-yM- fwAhXEl4sKHY1dBH0QsKwBKAF6BAglEAI> (13. 5.
2021).
LEPIČNIK-VODOPIVEC, Jurka, Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno prihodnost v vrtcu, Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko- valno središče, Univerzitetna založba Annales, 2013.
LILLARD, Angeline, Montessori: the science behind the genius, New York: Oxford University Press, 2005.
Literatura
MARJANOVIČ UMEK, Ljubica in Urška FEKONJA, Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgo- dnje učenje, Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2008.
MEŠINOVIČ, Sanela, Mara COTIČ in Amalija ŽA- KELJ, Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli, Koper: Univerza na Primorskem, 2019.
Mreža gozdnih vrtcev in šol, Inštitut za gozdno pedagogiko, dostopno na <https://www.gozdna- -pedagogika.si/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/>
(26. 5. 2021).
Pedagoške smernice in navodila, Slovenija, Eury- dice, dostopno na <https://eacea.ec.europa.eu/
national-policies/eurydice/slovenia/educational- -guidelines_sl> (31. 5. 2021).
Posvet Varstvo narave - predstavitev in primerjava nemških in slovenskih izkušenj (ur. Branka Hlad), Ljubljana, 1993, str. 64.
PREDAN, Barbara in Petra ČERNE OVEN, Storitve- no in informacijsko oblikovanje, Muzej za arhitek- turo in oblikovanje, Društvo Pekinpah, Ljubljana 2010.
Razvojna psihologija, Ljubljana: Znanstvenorazi- skovalni inštitut Filozofske fakultete, 2004.
TOMŠIČ ČERKEZ, Beatriz in Domen KOVAČIČ, Prostor igre, Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Fa- kulteta za arhitekturo, 2011.
STRIZVER, Ilene, Typography for children, Fonts, dostopno na <https://www.fonts.com/content/
learning/fyti/situational-typography/typography- -for-children> (29. 5. 2021).
URH, Elizabeta in Edvarda ŠTEBLAJ, Montessori kot pedagoški koncept celostne obravnave člo- veka, Vzgoja , 17/65, Ljubljana 2015, dostopno na <http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- -VC533GXD> (19. 5. 2021).
Zeleni nahrbtnik in zmajček Jurček, Zeleni nahrb- tnik Društva prijateljev mladine Koper, dostopno na <https://sites.google.com/site/zelenidpmko- per/domov> (14. 5. 2021).
II. mednarodni posvet na temo Ekologija za boljši jutri, od 16. 4. do 18. 4. 2007 (ur. Samo Fošna- rič), RIS Dvorec, Rakičan, 2007.
Seznam slikovnega gradiva
Slika 1: Določevalni ključ inštituta za gozdno ped- agogiko, Nataša Šefer, (pridobljeno s
<http://www.gozdnivrtec.si/sl/photogallery/dolo- cevalni-kljuci-so-oziveli/189> [1. 6. 2021]).
Slika 2: Maria Montessori, Roza stolp, (prido- bljeno s <https://www.standrewsmontessori.
com/2020/12/15/sensorial-pink-tower/> [28. 5.
2021]).
Slika 3: Bruno Munari in Giovanni Belgrano, Dida- ktična igra »Plus in minus«, 1976, (pridobljeno s
<https://uk.moonpicnic.com/product/plus-and- minus-bruno-munari/com/2020/12/15/sensori- al-pink-tower/> [28. 5. 2021]).
Slika 4: Volkulja bela in čarobni gozd, Ivan Mitrev- ski, 2021, (pridobljeno s <https://www.kamnik.
info/bela-volkulja-iz-doline-kamniske-bistrice/>
[28. 5. 2021]).
Slika 5: Mesto cvetja, ilustriral Štepan Zavrel, 1995, (pridobljeno s <http://theartroomplant.
blogspot.com/2019/05/stepan-zavrel-iv.html>
[28. 5. 2021]).
Slika 6: Škratova beležka, ilustriral Gorazd Vahen, 2017, (pridobljeno s <https://skrateljc.word- press.com/> [28. 5. 2021]).
Slika 7: O pastirjih in škratih s krvavca, ilustriral Gorazd Vahen, 2017, (pridobljeno s <https://
www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/
od-4-do-8-let/leposlovje-za-otroke/o-pastirjih- in-skratih-s-krvavca.html> [28. 5. 2021]).
Slika 8: Gorski vrt, ilustrirala Jelka Godec Schmidt, 2015, pridobljeno s <https://sidarta.si/
izdelek/gorski-vrt-za-vse-odprt/> [28. 5. 2021]).
Slika 9: Zelišča male čarovnice, ilustrirala Ančka Gošnik Godec, 1995, (pridobljeno s <https://www.
napovednik.com/dogodek197808_otvoritev_raz- stave_otroskih_ilustracij_ancke> [28. 5. 2021]).
Slika 10: DIY igra tipni spomin, (pridobljeno s
<http://mojamanija.blogspot.com/2015/11/tip- ni-spomin.html> [28. 5. 2021]).
Slika 11: Mock up kompleta, (Metka Knap, osebni arhiv, 2021).
Slika 12: Prvo testiranje,
(Metka Knap, osebni arhiv, 2021).
Slika 13: Drugo testiranje, (Urša Plešnar, osebni arhiv, 2021).
Slika 14–28: Metka Knap, osebni arhiv, 2021.
Slika 29–33: Vizualna predstavitev (Bor Cvetko, osebni arhiv, 2021).
