UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
EMA KONCILIJA
Leksika s področja tolkal
Diplomsko delo
Ljubljana, julij 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
EMA KONCILIJA
Leksika s področja tolkal
Diplomsko delo
Mentorica: prof. dr. Andreja Žele Univerzitetni bolonjski dvopredmeni študijski program prve stopnje: Slovenistika
Ljubljana, julij 2021
Izvleček
Leksika s področja tolkal
V diplomski nalogi je obravnavana leksika s področja tolkal, 53 gesel iz Tolkalnega terminološkega slovarja Francija Krevha in Marjete Humar. V nalogi so predstavljeni besedotvorni in pomenotvorni postopki, po katerih so izbrani termini nastali. Večinoma gre za lekseme, ki so prevzeti iz angleščine. Naloga preverja tudi normativnost leksemov v korpusih Gigafida in Gigafida 2.0.
Ključne besede: tolkala, terminologija, prevzemanje terminov, besedotvorje, normativnost
Abstract
Lexical Items in the Percussion Theory
The diploma thesis deals with the percussion vocabulary and contains 53 entries from the Tolkalni terminološki slovar (Percussion Terminology Dictionary) of Franc Krevh and Marjeta Humar. The paper presents the word-forming and meaning-forming procedures according to which the selected terms were created. These lexemes are mostly English loanwords. The paper also inspects the normativity of lexemes in the Gigafida and Gigafida 2.0 corpora.
Key words: percussion, terminology, loanwords, word-forming, meaning-forming, normativity
Kazalo
1 Uvod... 6
2 Teoretična izhodišča ... 7
2.1 Terminologija ... 7
2.2 Besedotvorje ... 8
2.2.1 Tvorjenke tipa a ... 9
2.2.2 Tvorjenke tipa b: medponskoobrazilne zloženke ... 9
2.2.3 Tvorjenke tipa c ... 10
2.2.4 Tvorjenke tipa č ... 10
2.3 Prevzemanje izrazov iz tujih jezikov ... 10
2.3.1 Zakrito prevzemanje (kalkiranje) ... 10
2.3.2 Izraženo prevzemanje ... 11
2.4 Pomenski prenosi ... 11
2.4.1 Prenos glede na bližino ... 11
2.4.2 Metafora ... 12
3 Cilji raziskave in metode dela ... 12
4 Gradiva in opis vzorca raziskave ... 12
4.1 Tolkalni terminološki slovar ... 12
4.2 Korpusi ... 13
4.2.1 Gigafida ... 14
4.2.2 Gigafida 2.0 ... 14
4.3 Anketa ... 14
4.4 Izbor vzorca ... 15
4.4.1 Enobesedna gesla ... 15
4.4.2 Večbesedna gesla ... 15
5 Analiza ankete ... 15
5.1 Prvo vprašanje ... 16
5.2 Drugo vprašanje ... 16
5.3 Tretje vprašanje ... 17
5.4 Četrto vprašanje ... 17
5.5 Peto vprašanje ... 17
5.6 Šesto vprašanje ... 17
5.7 Sedmo vprašanje ... 18
5.8 Osmo vprašanje ... 18
5.9 Deveto vprašanje ... 18
5.10 Deseto vprašanje ... 19
5.11 Enajsto vprašanje ... 19
5.12 Dvanajsto vprašanje ... 19
5.13 Trinajsto vprašanje ... 19
5.14 Štirinajsto vprašanje ... 19
5.15 Petnajsto vprašanje ... 20
5.16 Sklepne ugotovitve ... 20
6 Analiza izbranih gesel ... 20
6.1 Enobesedni leksemi ... 20
6.1.1 Iz lastnega jezika... 20
6.1.2 Iz tujega jezika ... 23
6.2 Večbesedni leksemi ... 25
6.2.1 Iz lastnega jezika... 25
6.2.2 Iz tujega jezika ... 26
7 Povzetek ... 31
8 Viri in literatura ... 32
8.1 Viri ... 32
8.2 Literatura ... 32
9 Priloge ... 33
9.1 Priloga 1: Tabela enobesdnih leksemov ... 33
9.2 Priloga 2: Tabela večbesednih leksemov ... 34
9.3 Priloga 3: Anketa ... 36
9.3.1 Vprašanje 1... 36
9.3.2 Vprašanje 2... 36
9.3.3 Vprašanje 3... 37
9.3.4 Vprašanje 4... 37
9.3.5 Vprašanje 5... 38
9.3.6 Vprašanje 6... 38
9.3.7 Vprašanje 7... 39
9.3.8 Vprašanje 8... 39
9.3.9 Vprašanje 9... 40
9.3.10 Vprašanje 10 ... 40
9.3.11 Vprašanje 11 ... 41
9.3.12 Vprašanje 12 ... 41
9.3.13 Vprašanje 13 ... 42
9.3.14 Vprašanje 14 ... 42
9.3.15 Vprašanje 15 ... 43
1 Uvod
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (v nadaljevanju SSKJ2) tolkalo definira kot 'glasbilo, na katero se igra s tolčenjem (na napeto opno, ploščo)'. V Tolkalnem terminološkem slovarju (v nadaljevanju TTS) najdemo tudi geslo tolkala, tj. 'glasbila, na katera se igra z udarjanjem, drgnjenjem, s strganjem ali stresanjem'. SSKJ2 izraza tolkala ne pozna.
Glasba na tolkala je od nekdaj prisotna prav na vseh celinah. Bobni so najverjetneje najstarejše glasbilo, ki so mu že v času stare Grčije in tudi že prej pripisovali sposobnost odganjanja zlih duhov ter preganjanja sovražnikov. Čeprav tolkala poznamo praktično od nekdaj, so mnoga v današnji obliki poznana šele zadnjih nekaj stoletij oziroma nekatera šele od 20. stoletja.
Marimbo so npr. iznašli v Združenih državah Amerike šele okrog leta 1910, podobno je s kompletom bobnov, zato ni čudno, da nam primanjkuje poenotenih izrazov za različna tolkala.
Tudi ksilofon so v orkester uvedli šele leta 1874, ko je francoski skladatelj Camille Saint-Saëns zanj napisal solistični part v Mrtvaškem plesu (Wade-Matthews 2006: 188, 206).
V 21. stoletju smo priča naraščajoči popularnosti tolkal in večanju števila (poklicnih in amaterskih) tolkalcev v Sloveniji, hkrati pa se pojavlja tudi še več novih tipov tolkal, za katera (v slovenščini) še nimamo pravih, enotnih poimenovanj. O tem problemu piše tudi Franci Krevh v uvodu Tolkalnega terminološkega slovarja. Kot posledica se kaže potreba po (novih) izrazih s tega področja, pri čemer pri poimenovanju večkrat prihaja do nedoslednosti. Tolkalci se tako zatekajo k tujejezični literaturi, predvsem angleški in nemški. TTS je nastal z namenom, da bi tuje izraze v rabi nadomestili slovenski.
V diplomski nalogi sem se osredotočila na izbrana gesla, ki sem jih našla v Tolkalnem terminološkem slovarju, in preučevala besedotvorne in pomenotvorne postopke, po katerih so izbrani termini nastali, hkrati pa sem raziskovala tudi njihovo normativnost v korpusih.
2 Teoretična izhodišča
2.1 Terminologija
Vse iztočnice v Tolkalnem terminološkem slovarju so termini, ki se uporabljajo izključno na področju glasbe oz. tolkal. V SSKJ2 je terminologija definirana kot 'celota izrazov določene stroke, panoge' ter kot 'veda o strokovnih izrazih kakega jezika'.
Po Adi Vidovič Muha termini (ali strokovno, znanstveno izrazje) predstavljajo posebno podmnožico slovarja določenega jezika. Posebnost terminov je, da temeljijo na »bolj ali manj zaprtem pojmovnem svetu, ki ga predstavljajo denotati posameznih strok«. Ta zaprtost je relativna, saj sta terminologizacija in determinologizacija pogosta in pričakovana pojava (Vidovič Muha 2013: 126).
Terminološka leksika nastane pri postopku terminologizacije, pri tem pa uporabljamo različne pomenotvorne in besedotvorne postopke. Značilnost pomenotvornih postopkov je, da že znani izraz iz splošne leksike pridobi nov pomen. Tipična postopka sta metafora in metonimija (ter njena podoblika sinekdoha). Terminologizacija poudarja izrazno raven leksema, pri čemer je metaforizacija eden izmed najpogostejših načinov poimenovanja znanstvenega denotata z izrazom, ki se nahaja v splošnem predstavnem svetu nosilca določenega jezika, čeprav je glede na splošni predstavni svet pogosto nerazvidna ali težje vidna. S postopkom terminologizacije načeloma poimenujemo posebno, manj znano. Postopek determinologizacije je obraten.
Denotat termina postaja splošen, ni več prepoznaven zgolj znotraj svojega področja (Vidovič Muha 2013: 126).
Ada Vidovič Muha v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju (2013: 127–130) navaja tipične značilnosti terminološke leksike, ki jih lahko prenesemo tudi na termine, zbrane v TTS:
1. Prevladuje samostalniška terminološka leksika.
2. Značilna je enopomenskost, kar pomeni, da je jezikovni znak terminov simetričen.
Semaziološko terminu ustreza ena sama opomenjena vsebina, onomaziološko ima ta vsebina nedvoumni samostojni jezikovni izraz. Dogaja se, da se določeni termini pojavljajo v več različnih strokah, kjer imajo različne pomene. Enopomenskost torej velja le znotraj posamezne stroke.
3. Termini so pomensko neodvisni od (znotraj)besedilnih ter pragmatičnih okoliščin. Slovarski pomen termina je vedno ohranjen tudi v besedilu.
4. Lastnosti terminov na sintagmatski in paradigmatski ravni se ne spreminjajo.
5. Termin ne more izražati konotativnega pomena (pomenska neodvisnost), saj je ta v znanstvenih besedilih nefunkcionalen.
6. Sopomenskost, pri kateri gre za stiliziranje, ter enakoizraznost (homonimija) sta v znanstvenem besedilu nefunkcionalni. V posebnih okoliščinah se pojavljajo dvojnice, pri čemer se kaže novost določenega znanstvenega področja, kjer termini še niso ustaljeni, hkrati pa se kaže tudi težnja po oblikovanju slovenske terminologije, pogosto s postopkom kalkiranja. Dublete so torej posledica nepoznavanja pravilne terminologije in neustaljenosti določenih novejših terminov.
7. Pomembna lastnost je tudi terminološka ustaljenost, saj je obvestilnost temeljna definicijska vloga znanstvenega besedila. Ker je tolkalska stroka med novejšimi, termini, popisani v TTS, niso najbolj ustaljeni, na kar opozarja tudi avtor Franci Krevh v uvodu.
8. Sistemskost termina – sposobnost vključiti se tako v pojmovni kot tudi ustrezni izrazni sistem določenega področja znanosti in jezika kot celote.
9. Pomenska predvidljivost – vsebina termina naj bi bila motivirana z lastnostmi denotata.
2.2 Besedotvorje
Pri obravnavi tvorjenk sem izhajala iz teorije Ade Vidovič Muha v Slovenskem skladenjskem besedotvorju, kjer tvorjenke obravnava kot pretvorbene variante določene strukturne oziroma funkcijske skladenjske enote, ki jo imenujemo skladenjska podstava (SPo). Tvorjenka je dvodelna enota, sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila, kar določa bistveno lastnost skladenjske podstave (SPo) – da je SPo vedno podredna (nestavčna) besedna zveza, razen pri zloženkah s samo medponskim obrazilom, kjer je lahko tudi priredna (Vidovič Muha 2018: 23).
Skladenjska podstava (SPo) je razločevalna glede na besedotvorne vrste, kar pomeni, da je pretvorbeno različna glede na besedotvorno podstavo (BPo) in obrazilo (O). O izrazni podobi tvorjenk lahko tako govorimo tudi v zvezi z morfemsko sestavo in razvrstitvijo obrazil.
Poznamo eno- ali večmorfemske tvorjenke. Enomorfemska obrazila so lahko predponska, priponska ali medponska. Dvomorfemska obrazila so ali predponsko-priponska ali
medponsko-priponska. Medponska obrazila so lahko več kot dvomorfemska, ko gre za priredne zloženke (Vidovič Muha 2018: 24–25).
»V skladenjskem besedotvorju imajo obrazilno pretvorbno – besedotvorno vrednost vse tri tvorne prvine skladenjske podstave, se pravi jedro, odvisni del in podredno slovnično razmerje med njima.« Glede na to, katera sestavina skladenjske postave od omenjenih treh se pretvarja v obrazilo, je možno ločiti štiri glavne besedotvorne tipe – a, b, c in č (Vidovič Muha 2018: 27).
2.2.1 Tvorjenke tipa a
Pri tvorjenkah tipa a se v priponsko obrazilo ali pripono pretvarja jedrni del skladenjske podstave in njen slovnični pomen. Ada Vidovič Muha v to skupino uvršča: navadne izpeljanke (a1), tvorjenke iz predložne zveze (a2) in medponskoobrazilne zloženke (a3) (Vidovič Muha 2018: 27).
2.2.1.1 Navadne izpeljanke (a1)
Značilnost navadnih izpeljank je, da se v nejedrni, določujoči skladenjski podstavi, v odvisnem delu, nahaja ena predmetnopomenska beseda. Obrazilo je enomorfemsko priponsko.
2.2.1.2 Tvorjenke iz predložne zveze (a2)
Predmetnopomenska beseda pri tvorjenkah iz predložne zveze je obvezno v predložnem sklonu, nahaja pa se v prilastkovem odvisniku SPo.
2.2.1.3 Medponskoobrazilne zloženke (a3)
V prilastkovem odvisniku SPo medponskoobrazilnih zloženk se nahajata dve predmetnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju.
2.2.2 Tvorjenke tipa b: medponskoobrazilne zloženke
Pri tvorjenkah tipa b gre za medponskoobrazilne zloženke. V skladenjski podstavi je samo slovnični pomen, podan s predlogom, ki označuje odnos med predmetnopomenskima besedama.
2.2.3 Tvorjenke tipa c
Pri tvorjenkah tipa c glede na pomen, natančneje skladenjsko vlogo, ločimo dva podtipa:
modificirane izpeljanke (c1) in sestavljenke (c2).
2.2.3.1 Modificirane izpeljanke (c1)
Pri modificiranih izpeljankah je določujoča sestavina ali količinska pridevniška beseda – nedoločni števnik (več, veliko) ali lastnostni in kakovostni pridevnik s pomenom pozitivnega ali negativnega čustvenega razmerja. Prilastek skladenjske podstave se pretvarja v priponsko obrazilo.
2.2.3.2 Sestavljenke (c2)
Drugi tip so sestavljenke, kjer je prilastek pravi vrstni pridevnik, ki s samostalniškim jedrom tvori stalno besedno zvezo. Navadno izraža časovno, tudi hierarhično razsežnost, predponsko obrazilo ima lahko tudi pomen odsotnosti lastnosti, ki jo izraža predmetnopomenska beseda iz skladenjske podstave.
2.2.4 Tvorjenke tipa č
Tvorjenke tipa č so vezane na priredno razmerje v skladenjski podstavi. Gre za priredne zloženke.
2.3 Prevzemanje izrazov iz tujih jezikov
Večina obravnavanih leksemov je prevzetih iz angleščine ter nekaterih romanskih jezikov. Ada Vidovič Muha v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju navaja dva tipa prevzemanja: zakrito in izraženo prevzemanje.
2.3.1 Zakrito prevzemanje (kalkiranje)
Pri zakritem prevzemanju ali kalkiranju poznamo denotatne kalke, kjer leksem nima denotata v jeziku prejemniku, ter pomenske kalke, kjer sta izbira in hierarhizirana ureditev pomenskih sestavin jezika dajalca v jeziku prejemniku ohranjeni, in sicer iz klasičnih jezikov (internacionalizmi), globalnega jezika (angleščine) ali kateregakoli drugega jezika, najpogosteje sosednjega (Vidovič Muha 2013: 24).
2.3.2 Izraženo prevzemanje
Drugi tip prevzemanja je izraženo prevzemanje. Poznamo citatnost – pri tem gre za celovito ohranjenost izraza jezika dajalca v jeziku prejemniku; polcitatnost – gre za predvsem črkovno ohranjenost jezika dajalca v jeziku prejemnika, oblikoslovni in besedotvorni morfemi so že iz jezika prejemnika; ter sistemsko prevzetost oz. podomačenke (poimenovanje iz Slovenske slovnice), kjer gre za popolno vključitev izraza v formalni sistem jezika prejemnika (Vidovič Muha 2013: 25).
2.4 Pomenski prenosi
Pogosta procesa nastajanja novih pomenov leksemov na podlagi prenosa oziroma posrednih poimenovanj sta metonimija in metafora. Metonimija poteka na sintagmatični osi bližine, metafora pa na paradigmatični osi podobnosti. Ko med pomeni ni mogoče vzpostaviti razmerja nad- ali podpomenskosti, lahko govorimo o pomenskih prenosih. Poznamo dva tipa motiviranosti: besedotvorno in pomensko. Pomenska motiviranost nima morfoloških pokazateljev. Na obe motiviranosti vpliva proces demotivizacije, katerega posledica so lahko enakoizraznice – homonimi (Vidovič Muha 2013: 144).
2.4.1 Prenos glede na bližino
Pri prenosu glede na bližino – metonimiji je smiselno opredeliti sinekdoho kot poseben, ožji pojem, pri katerem gre ali za zamenjavo dela s celoto ali celote z delom. Pri sinekdohi prihaja do hierarhičnega preurejanja uvrščevalnih pomenskih sestavin (v nadaljevanju kot UPS) in razločevalnih pomenskih sestavin (v nadaljevanju kot RPS), pri metonimiji pa do delnega vnašanja novih in opuščanja starih UPS in RPS (Vidovič Muha 2013: 145).
2.4.1.1 Sinekdoha
Poznamo dva tipa sinekdohe:
1. menjava celote z delom, kjer se splošno uporabi za poimenovanje sestavine dela tega splošnega,
2. menjava dela s celoto (Vidovič Muha 2013: 149).
2.4.1.2 Metonimija
Metonimija je pomenski prenos glede na bližino. Predvidljivost obnašanja pomenskih sestavin glede na motivirajoči pomen je manjša kot pri sinekdohi (Vidovič Muha 2013: 149).
2.4.2 Metafora
Metafora je popolnoma nepredvidljiv tip prenosa, in sicer glede na podobnost. Pri metafori prihaja do medsebojnega vplivanja vsebin dveh denotatov, »če vsebina enega denotata asociira določene vsebinske prvine drugega denotata« (Vidovič Muha 2013: 155).
3 Cilji raziskave in metode dela
Izraze s področja tolkalske leksike bom obravnavala z vidika besedotvorja in pomenotvorja, predstavila pa jih bom z deskriptivno metodo. Pri analizi leksemov si bom pomagala s Tolkalnim terminološkim slovarjem, Slovarjem slovenskega knjižnega jezika 2 in slovarskim delom Slovenskega pravopisa.
Ob začetku raziskovanja sem izvedla informativno anketo, s katero sem poskušala raziskati normativnost in dejansko rabo nekaterih obravnavanih pojmov. Prikazala sem tudi pojavnost besed v korpusih Gigafida in Gigafida 2.0. Potrebno je poudariti, da korpusa nista prava pokazatelja pogostosti rabe, sta pa uporabno vodilo k vsaj približnemu stanju. Potrebno je poudariti tudi to, da se termini, zbrani v Tolkalnem terminološkem slovarju, velikokrat uporabljajo zgolj v tolkalski stroki, zaradi česar za veliko terminov v korpusih ni najdenih konkordanc.
4 Gradiva in opis vzorca raziskave
4.1 Tolkalni terminološki slovar
TTS je začel nastajati leta 2011, intenzivneje je delo potekalo v letih 2012 in 2013. Slovar je nastal zaradi potrebe po enotnih tolkalskih izrazih na vseh ravneh ukvarjanja s tolkali:
skladateljski, muzikološki, izvajalski, pedagoški. Za to, da je slovar izšel leta 2014, sta najbolj zaslužna pobudnik, tolkalec Franci Krevh, in slovaropisna strokovnjakinja Marjeta Humar. Pri naboru izrazja je sodelovalo tudi veliko drugih tolkalskih strokovnjakov (https://isjfr.zrc- sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/tolkalni#v, 25. 6. 2021).
V uvodu TTS je opisanih pet značilnosti slovarja:
1. zapis tolkal iz najrazličnejših delov sveta je v slovarju najpogosteje prilagojen slovenskemu izgovoru (primer: klaves namesto claves);
2. v slovarju je tudi veliko oznak za »način igranja« (primer: pridušeno), opisov načina igranja (primer: pri robu), opisov doseganja določenih učinkov (primer: dvojni tremolo);
3. v slovarju je kar nekaj izrazov, ki še niso v rabi (upa se, da se bodo prijeli);
4. za večino izrazov so v slovarju zapisane tudi angleške, francoske, nemške in italijanske ustreznice, saj se tudi v večini ostalih (omenjenih) jezikov poleg domače uporablja tudi tuja (najpogosteje angleška) ustreznica;
5. za nekaj tujih izrazov je uporabljena oznaka *, kar pomeni, da so bili prevedeni posebej za TTS, njihova raba pa v slovenščini ni potrjena ali pa je zelo redka (https://isjfr.zrc- sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/tolkalni#v, 25. 6. 2021).
Slovar ima 635 gesel, izmed katerih sem si jih izbrala 53, ki sem jih podrobneje besedotvorno in leksikološko raziskala.
4.2 Korpusi
Korpusi so zbirke avtentičnih besedil, zbranih po vnaprej določenih merilih in ciljih.
Opremljeni so z orodji, ki omogočajo napredno, zahtevno iskanje jezikovnih podatkov (http://www.gigafida.net/Support/About, 25. 6. 2021).
Slika 1: Geslo v Tolkalnem terminološkem slovarju
4.2.1 Gigafida
Gigafida je zbirka slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti (dnevni časopisi, revije, knjižne publikacije, spletna besedila, prepisi govorov ... ), ki so izšla med leti 1991 in 2011. Vsebuje skoraj 1,2 milijarde besed. Namenjena je raziskovanju sodobnega slovenskega jezika na več ravneh – daje odgovore na sprotne poizvedbe ter podatke o celotni podobi sodobne slovenščine (http://www.gigafida.net/Support/About, 25. 6. 2021).
4.2.2 Gigafida 2.0
Gigafida 2.0 je referenčni korpus pisne slovenščine in je nadgradnja zgoraj opisane Gigafide.
Tudi v Gigafidi 2.0 gre za nabor slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti – dnevnih časopisov, revij in izbranih spletnih besedil ter knjižnih publikacij različnih vrst. Cilj korpusa je služiti kot vzorec sodobne standardne slovenščine, ki se ga lahko uporablja za različne humanistične in jezikovne raziskave. Za razliko od Gigafide je Gigafida 2.0 korpus standardne slovenščine, saj je bila iz korpusa odstranjena večina besedil, ki so vsebovala nestandardne jezikovne značilnosti. Korpus vsebuje 1,8 milijarde besed, zbranih iz 38.365 besedil (https://viri.cjvt.si/gigafida/System/About, 25. 6. 2021).
4.3 Anketa
Ob začetku raziskave sem izvedla spletno anketo na strani Google Forms, za katero sem uspela pridobiti vzorec 31 oseb, od tega 21 moških in 10 žensk. Anketiranci so bili stari med 15 in 65 let, največ vprašanih je bilo iz starostne skupine 26–39 let, in sicer 11. Med 31 osebami je bilo 17 tolkalistov ter 14 glasbenikov, ki igrajo na druge inštrumente.
Spol
Moški Ženske
Starost
15-19 20-25 26-39 40-65
4.4 Izbor vzorca
53 leksemov iz TTS sem izbrala tako, da sem zajela čim več različnih besedotvornih in pomenotvornih postopkov. Obravnavala bom eno- in večbesedna gesla.
4.4.1 Enobesedna gesla
Pregledala sem 24 enobesednih gesel: baterija, boben, bóngos, cajón, činela, cláves, djémba, guíro, hi-hat, ksilofon, marimba, mrežica, opna, percussion, ploščica, pridušeno, rudimenti, snare, stojalo, stopalka, tám-tám, tolkala, udarec, vibrafon. Analiza gesel pokaže, da gre v večini primerov za podomačene besede iz angleškega ali drugih tujih jezikov, nekaj prevzetih besed iz angleščine ali navadne izpeljanke.
4.4.2 Večbesedna gesla
Pregledala sem 29 večbesednih gesel: a 2, brez mrežice, brneča činela, činela z néti, dvignjeni udarec, dvojna pedalka, dvojna stopalka, dvojni pedal, dvojni tremolo, dvojni udarec, glava palice, komplet bobnov, mali boben, melodična tolkala, naprava za dež, naprava za veter, nizki udarec, odprti tremolo, Orffov instrumentarij, pedalni čineli, pri robu, prstni tremolo, rob opne, sét bobnov, têmpeljni blóki, visoki udarec, vojaški tremolo, zadušeni udarec, zložljivi okvir.
Analiza gesel pokaže, da je največ leksemov pomenskih kalkov.
5 Analiza ankete
Anketa je potekala tako, da so anketiranci za vsak angleški izraz poskušali najti do tri slovenske ustreznice. Z anketo sem poskušala prikazati neustaljenost ter specifičnost določenih tolkalskih terminov. Pri analizi sem upoštevala samo jasne odgovore.
Glasbilo
Tolkala Ostala glasbila
5.1 Prvo vprašanje
Pri prvem vprašanju so anketiranci poskušali najti slovenske ustreznice izrazu drum set.
Najpogostejši trije odgovori so bili: baterija, bobni in set. Med ostalimi odgovori so bili še:
komplet bobnov, komplet, set bobnov, bobnarski komplet ter nekaj tujejezičnih izrazov (Schlagzeug, drums, drum kit ...). Kot osnovno, prednostno geslo TTS navaja leksem komplet bobnov, kot sopomenko pa navaja izraz baterija, izrazov set ali set bobnov ne pozna, prav tako v TTS ni tudi samostojnega gesla bobni. Beseda bobni se v TTS pojavlja samo v večbesednih leksemih, kot so: elektronski bobni, bambus bobni ... Definicija leksema komplet bobnov v TTS je sestavljena iz UPS: standardni komplet bobnov in činel in RPS: za plesno, zabavno in drugo glasbo, sestavljen iz pedalnega bobna, malega bobna, dveh ali več tom-tomov, pedalnih in drugih činel, na katerega igra en tolkalec.
5.2 Drugo vprašanje
Pri drugem vprašanju so anketiranci »prevajali« angleški izraz (double) pedal. Daleč najpogosteje uporabljen izraz med anketiranci je (dvojni) pedal. Ostali pojavljajoči se izrazi so še: dvojno pedalo, dvojna pedalka, bas pedal, dvojna stopalka, (dvojno) bas pedalo, dupla, dvojni bas, dvojna noga. TTS kot osnovno, prednostno geslo navaja izraz (dvojna) pedalka, kot sopomenko pa izraz (dvojna) stopalka. Definicija leksema pedalka v TTS vsebuje UPS: nožni mehanizem in RPS: za udarjanje po tolkalih, navadno po pedalnem bobnu v kompletu tolkal.
Samostojni leksem pedal se v TTS sicer pojavlja, vendar z nekoliko drugačnim pomenom.
Slika 2: Geslo pedal v TTS
5.3 Tretje vprašanje
Pri tretjem vprašanju so udeleženci iskali slovensko ustreznico izrazu hi-hat. Večina anketirancev ni našla nobene ustreznice, tako da je bil najpogostejši odgovor hi-hat. Med pogosteje zapisanimi odgovori se pojavljajo tudi: štop činela in dvojna činela, več različnih besednih zvez s »činelo«: školjkasta činela, fuš činela, pedalna činela (v ednini), visoka činela, nožna činela, zaprta činela ... TTS kot osnovni termin navaja izraz pedalni čineli z UPS – par činel – in RPS – vpetimi na stojalo, navadno s premerom 14 inčev, s pritiskom na pedalni mehanizem udarjata druga ob drugo, na zgornjo se navadno udarja tudi z udarjalkama. Kot sopomenko navaja tudi izraz hi-hat.
5.4 Četrto vprašanje
Četrto vprašanje je bilo za anketirance zelo zahtevno, saj so iskali slovensko ustreznico izrazu tap. Ker izraz ni prisoten v splošni rabi, na to vprašanje anketiranci, ki ne igrajo tolkal, niso znali odgovoriti. Tudi večina tolkalcev na vprašanje ni našla odgovora. Najpogostejši odgovor je bil, da se tega izraza ne prevaja, med odgovori pa so se pojavili tudi izrazi: dotik, udarec, tapkati, trepljaj, tih, nizek udarec. TTS kot slovensko ustreznico navaja leksem nizki udarec z UPS: udarec in RPS: pri katerem tolkalec drži palico v nizkem položaju ter jo po udarcu spet vrne v prvotni položaj, pri tem pa nastane zelo tih zvok.
5.5 Peto vprašanje
Anketiranci so pri petem vprašanju iskali prevod izraza full stroke, za katerega TTS navaja ustreznico: visoki udarec z UPS: udarec ter RPS: tolkalec drži palico v visokem položaju in jo po udarcu spet vrne v prvotni položaj, nastane glasen zvok. Najpogosteje uporabljeni izrazi anketirancev so: polni udarec ter odprti udarec, pojavljajo se tudi: celotni udarec, udarec s polnim odbojem, zelo močan udarec.
5.6 Šesto vprašanje
Šesto vprašanje je anketirance spraševalo, kako bi zapisali cajón. Veliko anketirancev se je odločilo za kahón, predvidevam, da tudi zato, ker anketa v prejšnjih vprašanjih sprašuje po slovenjenju. Zanimiv odgovor je podal anketiranec, ki je direktno izpostavil literaturo o cajónu, ki jo izdaja Jaka Strajnar, kjer se že več let uporablja samo izraz cajón. TTS kot osnovno
iztočnico navaja izraz kahón z UPS: tolkalo in RPS: v obliki lesene resonančne škatle, na kateri se sedi in udarja po sprednji stranici, navadno z roko, lahko z različnimi udarjalkami, v notranjosti lahko z napeto žico, mrežico, z dodanimi kraguljčki, značilno za perujsko glasbo, v zadnjem času značilno tudi za špansko glasbo.
5.7 Sedmo vprašanje
Pri sedmem vprašanju so anketiranci poskušali poimenovati boben, ki se uporablja pri igranju koračnic. Najpogostejša odgovora sta bila snare (tudi kot sner) in mali boben, med odgovori pa so bili še: marš boben, godbeni boben, paradni boben, bobni za korakanje (kot jih imenuje tudi Jaka Strajnar v svoji literaturi), koračni(ški) boben, verbel. TTS kot ustreznico navaja izraz parádni boben z UPS: boben ter RPS: globoki, mali, navadno 16 inčev x 16 inčev, z mrežico na resonančni opni. TTS navaja tudi sopomenki baselski boben ter vojaški boben.
5.8 Osmo vprašanje
Anketiranci so pri osmem vprašanju iskali »prevod« izraza (drum) stick. Najpogostejši odgovori so bili: palčka, palica, bobnarska palčka ali palica. Drugi izrazi se niso pojavljali. TTS kot osnovni termin navaja izraz palica z UPS: udarjalka in RPS: iz različnih materialov, iz ročaja in glave, uporablja se za igranje na večino tolkal.
5.9 Deveto vprašanje
Pri devetem vprašanju so anketiranci prevajali izraz mallets, ki se uporablja tudi kot oznaka za melodična tolkala (predvsem na notah, ki jim tolkalci sledijo v orkestrih), pomeni pa lahko seveda tudi mehke palice, ki se uporabljajo za igranje na melodična tolkala. Med odgovori je bil najpogostejši odgovor melodična tolkala, pojavili pa so se tudi odgovori: udarjalke ali palice (za melodična tolkala) ter uglašena tolkala. TTS izraza mallets ne pozna, namesto tega termina uporablja izraz mallet instruments, kar prevaja kot melodična tolkala. Za izraz mallet podaja ustreznici mehka palica in oblazinjena palica z UPS: palica in RPS: različnih dolžin in debelin, z glavo ovito s filcem, bombažem, volno, uporablja se za igranje na timpane, marimbo, vibrafon in druga tolkala. Za geslo melodična tolkala pa navaja UPS: skupina tolkal in RPS: diatonično ali kromatično uglašenih, npr. ksilofon, vibrafon.
5.10 Deseto vprašanje
Pri naslednjem, desetem vprašanju so anketiranci iskali slovenske ustreznice izrazu snare drum. Pogosti odgovori so bili: mali boben, sner ali snare, boben z mrežico, mrežni boben ter verbel. TTS kot osnovni izraz navaja mali boben z UPS: boben ter RPS: navadno s premerom 13–14 inčev, z globino 4–7 inčev, z dvema opnama, z žico ali mrežo, ki se lahko vklopi ali izklopi, napeto čez resonančno opno.
5.11 Enajsto vprašanje
Za izraz bass drum je bil med anketiranci daleč najpogostejši odgovor: bas boben. Odgovori pa so bili še: veliki boben, nožni (bas) boben ter samo bas. Izraza pedalni (bas) boben, ki je podan kot osnovna iztočnica v TTS, anketiranci niso navedli. Leksem pa ima v TTS UPS: boben in RPS: del kompleta bobnov, na katerega se igra s pedalko.
5.12 Dvanajsto vprašanje
Pri dvanajstem vprašanju so anketiranci prevajali izraz Glockenspiel, za katerega so skoraj enoglasno našli odgovor zvončki, nekateri pa izraza sploh ne bi slovenili. TTS kot osnovni termin navaja izraz zvončki ter kot sopomenko orkestrski zvončki z UPS: tolkalo in RPS:
melodično, na ogrodje po sistemu klaviature ima pritrjene uglašene kovinske ploščice ...
5.13 Trinajsto vprašanje
Večina udeležencev je pri trinajstem vprašanju kot skupen izraz za tolkala s ploščicami (marimbo, vibrafon, ksilofon ...) podala izraz melodična tolkala, med odgovori so se pojavili tudi odgovor mallets ali celo malletsi in tolkala s ploščicami ter celo izraz ksilofoni. TTS prav tako pozna termin melodična tolkala z UPS: skupina tolkal in RPS: kromatično ali diatonično uglašenih, npr. ksilofon, vibrafon.
5.14 Štirinajsto vprašanje
Pri štirinajstem vprašanju so imeli anketiranci nekaj težav, saj so iskali slovensko ustreznico izrazu a 2 (a dúe). Nekateri so na vprašanje našli odgovore: koncertne činele, orkestrske činele, činele v paru, dvojne činele. TTS sicer pozna izraz a 2, vendar ponuja tudi slovensko ustreznico
– ročni (orkestrski) čineli z UPS: par činel in RPS: vpetih v lesena ročaja ali usnjena trakova, držita se z rokama, udarjata se druga ob drugo ...
5.15 Petnajsto vprašanje
Za slovenjenje leksema tóm-tóm so anketiranci uporabili naslednje izraze: tom, tom-tom, prehodni boben ali tudi prehod ter izraz kotli oz. kotel. TTS kot osnovni termin prav tako uporablja izraz tom-tom, kot sopomenko pa ponuja izraz prehodni boben, oboje z UPS: boben in RPS: z eno ali dvema opnama, pritrjen na pedalni boben, stojalo ali samostoječ.
5.16 Sklepne ugotovitve
Anketo sem izvedla z namenom, da bi na vzorcu potrdila svoje predvidevanje, da številni izrazi iz TTS še vedno niso prisotni v splošni rabi. Zaradi zahtevnosti ter specifičnosti ankete zanjo nisem uspela pridobiti dovolj velikega vzorca, zato moramo na anketo gledati nekoliko kritično – anketa gotovo ni pokazatelj dejanskega stanja, je pa korak v to smer.
Zanimivost, ki se je pojavljala pri več odgovorih, je, da je pri poimenovanju pogosto prihajalo do poenobesedenja leksemov – set namesto set bobnov, komplet namesto komplet bobnov, prehod namesto prehodni boben, sner ali snare namesto snare drum ... Naslednja zanimivost je, da so nekateri anketiranci pri poimenovanju melodičnih tolkal uporabili metonimijo:
ksilofoni ali marimbe (podvrsti melodičnih tolkal) – s poimenovanjem specifičnega so poimenovali bolj splošno.
Potrebno je tudi omeniti, da so se za mnoga »slovenska« poimenovanja v anketi pojavila tujejezična poimenovanja, npr. snare (tudi kot sner), verbel, mallets (ali celo malletsi) ...
6 Analiza izbranih gesel
6.1 Enobesedni leksemi 6.1.1 Iz lastnega jezika 6.1.1.1 Netvorjena gesla
V vzorcu se pojavljajo tri netvorjene besede: boben, činela in opna. Vsa tri gesla pod podobnim pomenom poznata tako Tolkalni terminološki slovar kot Slovar slovenskega knjižnega jezika
2. Iskanje leksema boben v Gigafidi najde kar 17.231 konkordanc, v Gigafidi 2.0 pa 17.075.
Iskanje termina činela najde v Gigafidi 370 konkordanc, v Gigafidi 2.0 pa 366. Če v iskanju po Gigafidi pri leksemu opna kot besedo v okolici podamo boben, ta najde 36 zadetkov, Gigafida 2.0 pa 34 konkordanc. Za napredno iskanje sem se odločila, ker se je osnovno iskanje izraza opna nanašalo predvsem na publicistično obliko izraza open v pomenu vrste turnirja.
6.1.1.2 Tvorjena gesla
Med obravnavanim gradivom sem našla samo tvorjenke tipov a1 in c1, skratka navadne ter modifikacijske izpeljanke.
6.1.1.2.1 Navadne izpeljanke (a1)
Navadne izpeljanke, ki sem jih našla v gradivu so: udarec, pridušeno, stojalo, tolkala in stopalka.
Udarec: [to, da] udari[-ø] → -ec, udar(i). V skladenjski podstavi je samo ena predmetnopomenska beseda, udar-i(-ti). Beseda udarec se pojavlja tako v TTS kot v SSKJ2, vendar v slednjem nima pomena, ki bi se nanašal na tolkalsko stroko, razen v primeru, ko navaja udarec s palico. Izraz udarec se v Gigafidi in Gigafidi 2.0 pogosto pojavlja, vendar če kot besedo v okolici iščemo tolkala, Gigafida najde le 9 konkordanc, Gigafida 2.0 pa 7.
Pridušeno: [tako, da je] pridušen[-ø] → -o, pridušen-. V SPo je edina predmetnopomenska beseda – pridušen. V SSKJ2 se pojavlja leksem pridušiti, in sicer tudi v pomenu zmanjšati jakost zvoka. Tako Gigafida kot Gigafida 2.0 najdeta preko 1000 konkordanc, če pod okolico iščemo boben, pa najdeta 6 oziroma 7 konkordanc. TTS izraz pridušeno definira kot oznako za 'način igranja, pri katerem se z roko ali drugim dušilcem zmanjša vibracija tolkala in se dobi manj resonančen zvok'.
Stojalo: [to, na čemer (kaj)] stoji[-ø] → -alo, stoj(i). V SPo je predmetnopomenska beseda – stoj-i (stati). SSKJ2 geslo stojalo sicer pozna, vendar zanj ne pozna pomena, ki bi se nanašal na tolkalsko stroko. Gigafida in Gigafida 2.0 najdeta preko 5000 zadetkov, vendar v drugem pomenu. Če iščemo z besedo bobni v okolici, najdeta samo 8 oz. 6 konkordanc.
Tolkala: [to, na kar (se)] tolče[-ø] → -ala, tolč-. Predmetnopomenska beseda v SPo je – tolči.
SSKJ2 sicer pozna geslo tolkalo, vendar se šele 3. pomen nanaša na glasbilo (na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo). TTS pozna samo geslo tolkala, s pomenom: 'glasbila, na katera se igra z udarjanjem, z drgnjenjem, s strganjem ali s stresanjem'.
Stopalka: [to, na kar (se)] stopi[-ø] → -alka, stop-. V skladenjski podstavi je edina predmetnopomenska beseda stop-i(ti). SSKJ2 kot prvi pomen leksema stopalka navaja sopomenko pedal, zato me čudi, da se avtorji TTS niso odločili za rabo tega leksema pri poimenovanju tega 'nožnega mehanizma za udarjanje po tolkalih, navadno po pedalnem bobnu', namesto izraza stopalka ter pedalka. Verjetno je razlog tudi to, da oba slovarja sicer poznata geslo pedal, vendar mu pripisujeta druge pomene, TTS: 'vzvod za podaljšanje, utišanje zvoka, ki se uravnava z nogo' in 'vzvod za določanje tonske višine'. Verjetno so se avtorji slovarja za poimenovanji stopalka (ter pedalka) odločili tudi zato, ker je ena izmed glavnih značilnosti terminov prav enopomenskost, ki je tu potem ne bi bilo več, vendar – če bi se odločili za drugačno definicijo tega leksema, z enim glavnim in več podpomeni, bi bilo geslo pedal gotovo bolj relevantno.
Moj predlog za geslo pedal: vzvod, na katerega se pritiska z nogo, namenjen pa je lahko: a) udarjanju po pedalnem bobnu; b) podaljšanju ali utišanju zvoka; c) določanju tonske višine.
6.1.1.2.2 Modifikacijske izpeljanke (c1)
Modifikacijski izpeljanki, ki sem ju našla v gradivu sta: mrežica in ploščica.
Mrežica: [majhna] mrež[-a] → -ica, mrež(a). Prilastek SPo je lastnostni pridevnik: majhen/a.
Ploščica: [majhna] plošč[-a] → -ica, plošč(a). Prilastek SPo je prav tako lastnostni pridevnik:
majhen/a.
Tako Gigafida kot Gigafida 2.0 za oba leksema najdeta kar nekaj konkordanc, vendar načeloma niso povezane s tolkalsko tematiko, zato je ta podatek za pogostost besed nerelevanten.
6.1.2 Iz tujega jezika
6.1.2.1 Izraženo prevzemanje 6.1.2.1.1 Citatnost
Odločila sem se za obravnavo izraza snare, ki je skrajšana oblika zveze snare drum. Če si ogledamo rezultate poizvedbe v Gigafidi in Gigafidi 2.0, najdeta prva kar 21 zadetkov, druga pa 12. Izraz se uporablja, ker pri slovenski različici izraza – mali boben – ni dovolj jasno, za kaj gre, ter tudi zato, ker v tolkalski stroki še vedno prevladuje angleška literatura in je ta izraz vsem tolkalcem jasno razumljiv.
Še večjo pojavnost v korpusih sem zaznala za izraz percussion, ki se v korpusu Gigafida pojavi kar 191-krat, v korpusu Gigafida 2.0 pa 141-krat. Izraz ima enak pomen kot slovenski izraz tolkala. Leksem se sicer pojavlja bodisi v lastnih imenih (imena tolkalskih skupin, npr. The Rempis Percussion Quartet) ali v raznih napovednikih, koncertnih listih, v naslovih skladb. Zato vseeno ne moremo govoriti, da je ta izraz prisoten v dejanski rabi.
Enobesedna leksema snare (drum) in percussion sta citatno prevzeta iz angleščine.
6.1.2.1.2 Polcitatnost
Tolkalni terminološki slovar pozna polcitatno prevzeti izraz hi-hat (ang. hi-hat), vendar na tej iztočnici uporabnika preusmerja na poslovenjen izraz, geslo pedalni čineli. Izraz hi-hat je polcitatno prevzet iz angleščine, SSKJ2 tega gesla ne pozna. V korpusih se pojavi petkrat v Gigafidi in šestkrat v Gigafidi 2.0.
Med polcitatno prevzete besede uvrščamo tudi izraz guíro (špa. güiro), ki je prevzet iz španščine. Pomeni pa 'podolgovato valjasto strgalo iz različnih materialov, ki ima prečne zareze, po katerih glasbenik poteguje s tanko, kratko palico, značilno za latinskoameriško glasbo' (TTS). V Gigafidi se leksem pojavi dvanajstkrat, v Gigafidi 2.0 pa sedemkrat.
Naslednji izraz je tam-tam, ki je polcitatno prevzet iz angleščine, v TTS pa je opisan kot 'gong z ravno lično stranjo in ožjim zakrivljenim robom, brez določene tonske višine'. V korpusih ni relevantnih zadetkov.
6.1.2.1.2.1 Normativno zanimivi leksemi
Za vse spodaj naštete lekseme je značilno, da so normativno zanimivi, saj se v korpusih polcitatni zapis pojavlja pogosteje kot podomačeni. Tudi rezultati ankete so opozorili na variantnost zapisa izrazov. Čeprav se TTS trudi, da bi se v rabi prijele podomačene ustreznice, dejansko stanje kaže drugače.
Naslednji primer polcitatno prevzete besede je cláves (ali kláves). Izraz je citatno prevzet iz španščine, v slovenščini pa pogosto uporabljamo tudi izraz palčki ali palčke. V TTS so claves opisane z definicijo: 'tolkalo iz dveh krajših in debelejših palčk, lahko različnih debelin, navadno iz lesa, ki se udarjata druga ob drugo, značilno za afrokubansko glasbo'. V Gigafidi sta za izraz klaves samo dve pojavitvi, v Gigafidi 2.0 pa samo ena; izraz claves ima v Gigafidi osem, v Gigafidi 2.0 pa šest pojavitev.
Polcitatno prevzet izraz je tudi bóngos (ali bongósa). Izraz je prevzet iz španščine ali angleščine. V TTS je izraz bongósa opisan s pomenom: 'par manjših, med seboj povezanih bobnov z eno opno, ki se pri tradicionalnem igranju držita med nogami in udarjata z rokami, lahko pa se pritrdita na stojalo in udarjata z udarjalkami (večji hembra, manjši mačo), značilna za južnoameriško glasbo'.
Sem bi lahko šteli tudi izraz djémba (ali džémba), ki se v korpusu Gigafida pojavi kar 61-krat, v Gigafidi 2.0 pa 35-krat, izraz džemba pa 12-krat oziroma 9-krat. Leksem je prevzet iz angleščine – djembe. TTS pa ponuja definicijo: 'večji boben v obliki peščene ure, na katerega se udarja z rokami, navadno s premerom 12–14 inčev (30,48–35,56 cm), značilen za afriško glasbo'.
Prav tako med polcitatno prevzete besede spada tudi izraz cajón (ali kahón), ki se v korpusu Gigafida pojavi kar 22-krat, v korpusu Gigafida 2.0 pa 52-krat. Varianta kahon se v prvem korpusu pojavi samo šestkrat, v Gigafidi 2.0 pa sedemkrat. Za izraz cajon namesto kahon se je odločil tudi Jaka Strajnar, avtor številnih knjig o igranju tega inštrumenta.
6.1.2.1.3 Sistemska prevzetost
Med sistemsko prevzete izraze bi lahko uvrstili baterijo, ki je prevzeta iz romanskih jezikov (špa. batería, ita. batteria, fra. batterie). Zanimivost tega leksema je, da je homonim. V SSKJ2 pod istim izrazom najdemo pomene: '1. osnovna vojaška enota v topništvu', '2. zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski člen', '3. več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto' in '4. velika množina'. V tolkalski terminologiji se izraz baterija uporablja v pomenu kompleta bobnov. Beseda se v Gigafidi pojavi 4-krat, v Gigafidi 2.0 pa 8-krat, če v okolici besede iščemo izraz tolkala, sicer je beseda dosti bolj pogosta.
Podobno bi med podomačenke lahko uvrstili tudi leksem rudimenti (ang. rudiments), ki je prevzet iz angleščine. Za ta izraz bi lahko rekli, da gre za paronim, saj se sama izrazna oblika nekoliko razlikuje od leksema rudiment, ki ima v SSKJ2-ju drugačen pomen, in sicer: '1.
ostanek, zametek, zasnova' in '2. zakrneli organ'. Prav tako se v SSKJ2 nahaja geslo rudimentaren, kjer sta opisana pomena '1. nepopoln, neizoblikovan' in '2. zakrnel'. V TTS se nahaja geslo rudimenti s pomenom 'osnovni udarci in vzorci za bobnanje'. Geslo rudimentarni način igranja pa pod pomenom 'način igranja bobna, ki temeljni nastandardnih bobnarskih rudimentih, značilen za pihalne in vojaške orkestre'. V v Gigafidi se izraz rudiment pojavi 26- krat, v Gigafidi 2.0 pa 27-krat, vendar ne v povezavi s tolkalsko tematiko.
Med podomačenke spadajo tudi leksemi, ki označujejo specifična melodična tolkala: vibrafon – 'melodično tolkalo iz duraluminija, na katero se igra z mehkimi palicami'; ksilofon – 'melodično tolkalo z lesenimi ploščicami' in marimba – 'melodično tolkalo z lesenimi ploščicami iz Afrike' (TTS). Vsi trije izrazi so prevzeti iz angleščine (vibraphone, xylophone, marimba), pozna pa jih tudi že SSKJ2. Vsi leksemi so tudi dobro zastopani v korpusih.
6.2 Večbesedni leksemi 6.2.1 Iz lastnega jezika
6.2.1.1 Samostalniške besedne zveze
Prvi tak izraz, ki ga lahko obravnavamo, je leksem mali boben. Izraz sestavljata lastnostni pridevnik mali in samostalnik boben. Ta besedna zveza je v korpusih dovolj pogosta, v obeh Gigafidah ima preko 50 ponovitev.
Naslednja besedna zveza, ki sem jo našla v gradivu, je rob opne. Sestavljata jo samostalnika rob in opna. Besedna zveza se nanaša na del opne, ki je oddaljen 1 cm od obroča bobna, kjer se ponavadi igra tišje (TTS). V korpusih ni relevantnih podatkov za to besedno zvezo.
6.2.1.2 Predložne besedne zveze
Besedna zveza pri robu, ki se podobno kot zgornja (rob opne) nanaša na način (oz. mesto) igranja 1 cm stran od obroča, je v korpusih dobro zastopana. Vendar nobeden izmed zadetkov ni povezan s tolkalsko tematiko, čeprav Gigafida najde kar 116 konkordanc, Gigafida 2.0 pa 137.
6.2.2 Iz tujega jezika
6.2.2.1 Zakrito prevzemanje (kalkiranje)
Pri določanju kalkiranja sem naletela na kar nekaj težav, saj določeni izrazi niso dovolj v rabi.
Vse spodaj obravnavane besedne zveze niso obravnavane v SSKJ2.
6.2.2.1.1 Pomenski kalki
Termin melodična tolkala (ang. mallet instruments, ita. percussioni melodiche) je pomenski kalk iz italijanščine, skratka iz našega sosednjega jezika. Sam vrstni pridevnik melodična bi lahko obravnavali tudi kot izraženo sistemsko prevzeto besedo. V Gigafidi se termin pojavi 13- krat, v Gigafidi 2.0 pa 14-krat.
Besedna zveza brez mrežice (ang. without snare) se nanaša na način igranja na mali boben, pri katerem se mrežica odmakne od opne (TTS). Termin se v korpusih sicer pojavlja, vendar v drugem pomenu, in sicer iz športnega področja – v smislu mrežice, preko katere se igra različne športe z loparji, zato te pojavitve niso relevantne.
Geslo zložljivi okvir (ang. collapsible frame) ima v TTS definicijo: 'okvir, ki se za transport lahko zloži, npr. pri vibrafonu'. Besedna zveza je sestavljena iz lastnostnega pridevnika zložljivi v levem prilastku in samostalnika okvir v jedru. Besedna zveza se v nedoločni obliki sicer pojavlja v korpusih, vendar brez povezave s tolkalsko tematiko.
6.2.2.1.1.1 Samostalniške besedne zveze s pridevnikom »dvojni/-a«
Pod ta sklop sem uvrstila izraze dvojna pedalka (ang. double pedal), dvojni udarec (ang. double stroke), dvojni tremolo (ang. double tremolo) ter dvojna stopalka (ang. double pedal). Za izraze je značilno, da je pridevnik dvojni pomenski kalk iz globalnega jezika, pri samostalnikih v besedni zvezi pa gre za izraženo prevzete podomačenke (tremolo, pedalka) ali pomenske kalke (udarec, stopalka). V korpusih za zgoraj naštete lekseme ni relevantnih poizvedb.
Omeniti velja besedno zvezo dvojni pedal, ki se v Gigafidi pojavi 15-krat, v Gigafidi 2.0 pa 9- krat.
6.2.2.1.1.2 Samostalniške besedne zveze s samostalnikom »udarec«
Pod ta sklop sem uvrstila lekseme: dvignjeni udarec (ang. up stroke), dvojni udarec (ang.
double stroke), visoki udarec (ang. full stroke), nizki udarec (ang. tap), zadušeni udarec (ang.
dead stroke). Za vse lekseme v tem sklopu je značilno, da so sestavljeni iz vrstnega pridevnika in samostalnika udarec. Pri vseh naštetih besednih zvezah gre med drugim tudi za poskus avtorjev TTS, da bi angleške izraze ustrezno prevedli v slovenščino. Za vse lekseme je značilno, da je samostalnik udarec zamenjal angleško besedo stroke. Do odstopanja prihaja le pri
»prevodu« leksema tap, pri katerem so se prav tako odločili za rabo besedne zveze s samostalnikom udarec. Žal večina izrazov ni najbolj v rabi, v korpusih se pojavlja samo besedna zveza nizek udarec (s pridevnikom v nedoločni obliki), ki pa ima v vseh primerih prenesen pomen, ki ni povezan s tolkalsko tematiko.
6.2.2.1.1.3 Samostalniške besedne zveze s samostalnikom »činela«
Sem sem uvrstila lekseme: brneča činela (ang. sizzle cymbal), činela z néti (ang. sizzle cymbal), pedalni čineli (ang. hi-hat). Vsem besednim zvezam je skupno, da v korpusih niso zastopane.
Za angleški izraz sizzle cymbal TTS ponuja dva različna izraza, in sicer činela z néti ter brnéča činela. Prvi je sestavljen iz samostalnika in desnega prilastka, drugi pa iz levega prilastka in samostalnika. Za oba izraza bi lahko rekli, da sta kalkirana, vendar pa bi pri besedni zvezi činela z neti opozorila na besedo nét, ki je izraženo sistemsko prevzeta iz angleščine (net), TTS ponuja
definicijo z UPS: činela in RPS: s premerom 16–20 inčev, oddaja brneč zvok zaradi vgrajenih netov, nanjo položene vrvice z nanizanimi kovinskimi kroglicami ali kovinskih dodatkov.
Besedna zveza pedalni čineli je sestavljena iz vrstnega pridevnika pedalni in samostalnika čineli. Sama bi se pri poimenovanju tega inštrumenta raje odločila za izraz pedalna činela v ednini. V korpusih se ta izraz ne pojavlja, namesto njega je v korpusih pogosteje zastopan prevzeti izraz hi-hat.
6.2.2.1.1.4 Samostalniške besedne zveze s samostalnikom »bobni«
Pod tem sklopom se srečamo z besednima zvezama komplét bobnov (ang. drum kit) in sét bobnov (ang. drum set). Za oba leksema je v korpusih prisotno dovolj pojavitev, in sicer:
komplet bobnov se v Gigafidi pojavi 44-krat, v Gigafidi 2.0 pa 47-krat; set bobnov pa 35-krat in 54-krat. Obe besedni zvezi sta pomenska kalka iz angleščine, pri samostalnikih set in komplet pa gre za izraženo prevzeti podomačenki.
Ponovno je zanimivo omeniti, da se v dejanski rabi (kar je razvidno tudi iz ankete) pogosto uporabljata tudi poenobesedenji besednih zvez, in sicer: komplet ter set, pri čemer se opusti samostalnik bobni.
6.2.2.1.1.5 Samostalniške besedne zveze s samostalnikom »tremolo«
V ta sklop sem uvrstila besedne zveze: prstni tremolo (ang. thumbroll), vojaški (ang. military roll) ali odprti tremolo (ang. open roll). Izraz tremolo je podomačena beseda, vendar jo lahko v zgornjih besednih zvezah vseeno obravnavamo kot pomenski kalk. Vsem zgornjim leksemom je skupno, da so sestavljeni iz vrstnega pridevnika in samostalnika tremolo ter da v korpusih niso zastopani. Pridevniki se v vseh primerih nanašajo na način igranja tremola, ki nastane z drgnjenjem navlaženega prsta po opni tolkala (prstni tremolo) ali s hitrimi enakomernimi in jasno slišnimi dvojnimi udarci po opni malega bobna (vojaški ali odprti tremolo), kot besedne zveze pojasnjuje TTS.
6.2.2.1 Izraženo prevzemanje 6.2.2.1.1 Citatna prevzetost
Primer citatno prevzete besedne zveze v gradivu je a 2 [a dúe]. Izraz prihaja iz italijanščine, in sicer kot piatti a due. V slovenščini se pojavlja tudi kot činela a 2. TTS navaja 2 pomena: '1. pri zasedbah oznaka za dva igralca' ter '2. pri činelah oznaka za uporabo ročnih činel'. Pri tem leksemu gre hkrati tudi za kratico.
6.2.2.1.2 Sistemska prevzetost
Prvi leksem, ki ga je vredno omeniti, je temple block. Izraz je citatno prevzet iz angleščine, omenjam pa ga, ker zanj Gigafida najde poizvedbo v učbeniku za glasbo za 6. razred. TTS pa za ta izraz ponuja podomačeno ustreznico tempeljni bloki, ki ima slovarski pomen: 'niz največkrat petih kosov lesa v obliki školjke ali kocke, vpetih na stojalo, navadno v pentatonični uglasitvi', ki se v korpusih ne pojavlja.
Naslednja podomačena besedna zveza je Orffov instrumentarij (ang. Orff instruments), ki je sestavljena iz svojilnega pridevnika ter samostalnika. V Gigafidi je 27 ponovitev te besedne zveze, v Gigafidi 2.0 pa 20.
6.2.2.4 Pomenski prenosi 6.2.2.4.1 Sinekdoha
V gradivu sem naša dva leksema, ki sta že v prvotnem jeziku doživela pojav pomenskega prenosa – sinekdohe: naprava za dež (ang. rain machine) ter naprava za veter (ang. wind machine). Obema terminoma je skupno, da se samostalnika v desnem prilastku nanašata na zvok dežja ali vetra oziroma na posnemanje zvoka dežja ali vetra in ne na sam veter ali dež.
Pri obeh leksemih prihaja do menjave celote z delom.
6.2.2.4.2 Metafora
Kot primer metafore bi lahko navedli leksem glava palice (ang. head of stick), ki v TTS pomeni:
'del palice, različnih oblik in materialov, s katerim glasbenik pri igranju udarja na tolkala'. Po pregledovanju korpusov se izraz uporablja tudi v športu ipd. Povsod pomeni – vrh palice. Ker
je glava pri vrhu našega telesa, se potem to prenese tudi na predmet – na vrh palice. Tudi tu bi lahko rekli, da je do metafore prišlo že v prvotnem jeziku, angleščini.
7 Povzetek
V diplomski nalogi sem obravnavala 53 eno- in večbesednih gesel iz Tolkalnega terminološkega slovarja. Izbrane lekseme sem iskala tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 in po korpusih Gigafida ter Gigafida 2.0 ter njihovo rabo in poznanje poskušala prikazati tudi z anketo.
Pri tem se je izkazalo, da je večina izbranih enobesednih leksemov izraženo prevzetih iz angleščine, največ je polcitatno prevzetih ter podomačenk. Večbesedni leksemi pa so večinoma pomenski kalki iz angleščine. Zanimivi primeri so bile nekatere podomačenke, ki imajo v SSKJ2 že homonime ali paronime ter nekateri leksemi, ki so nastali na podlagi pomenskega prenosa – sinekdohe ali metafore, in sicer že v izvornem jeziku, angleščini.
Pri analizi sem si pomagala z monografijama Ade Vidovič Muha Slovensko leksikalno pomenoslovje ter Slovensko skladenjsko besedotvorje, slednja mi je pomagala pri analizi enobesednih leksemov iz lastnega jezika ter pri določanju tipa tvorjenk. Ugotovila sem, da je največ analiziranih gesel navadnih izpeljank, pojavljajo pa se tudi modifikacijske izpeljanke.
Zaznala sem tudi primere poenobesedenja.
Korpusa Gigafida in Gigafida 2.0 sta mi pomagala pri odločanju, katero obliko leksema uporabiti, predvsem za primere: džémba : djémba, bóngosa : bóngos ipd. Pri čemer sem se navadno odločila za polcitatno obliko. Iskanje izbranih gesel po korpusih je v veliko primerih pokazalo splošno neuporabo leksemov s področja tolkal, anketa pa je služila kot dodatna informacija o stanju v glasbenih krogih, ki je potrdila nepoznavanje določenih podomačenih izrazov, ki jih predlaga Tolkalni terminološki slovar.
8 Viri in literatura
8.1 Viri
Korpus Gigafida. Na spletu: <http://www.gigafida.net/> (25. 6. 2021).
Korpus Gigafida 2.0. Na spletu: <https://viri.cjvt.si/gigafida/> (25. 6. 2021).
8.2 Literatura
Franci Krevh, Marjeta Humar, 2014: Tolkalni terminološki slovar. Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev. Na spletu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014.
Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu.
Jaka Strajnar, 2018. Cajon. Škofja Loka: Strajnar Publishing.
Jože Toporišič, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ada Vidovič Muha, 2018: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Max Wade-Matthews, Wendy Thompson, 2006: Glasba: ilustrirana enciklopedija glasbil in velikih skladateljev. Prevod: Barbara Simonitti. Ljubljana: Modrijan.
9 Priloge
9.1 Priloga 1: Tabela enobesdnih leksemov
LEKSEM Pojavnost v
SSKJ2
Pojavnost v
Gigafidi
Pojavnost v
Gigafidi 2.0
Tuja ustreznica
baterija
da (drug
pomen)
4 (okolica tolkala)
8 (okolica tolkala)
ita. batteria
boben da 17.231 17.075 ang. drum
bóngos ne (je v SP) 25 25 ang. bongos
cajón ne 22 52 ang. cajón
činela da 370 366 ang. cymbal
cláves (kláves) ne 8 (2) 6 (1) ang. claves
djémba (džémba)
ne 61 (12) 35 (9) ang. djemba
guíro ne 12 7 ang. güiro
hi-hat ne 6 5 ang. hi-hat
ksilofon da 276 226 ang. xylophone
marimba da 279 243 ang. marimba
mrežica
da 1 (okolica:
boben)
ne (okolica:
boben)
ang. snare
opna
da 36 (okolica:
boben)
34 (okolica:
boben)
ang. drum
head, skin
percussion ne 191 141 ang. percussion
ploščica
da (drug
pomen)
308 (karkoli) 263 (karkoli) ang. bar
pridušeno
ne (da:
pridušiti)
6 (okolica:
boben)
7 (okolica:
boben)
ang. dampen
rudimenti da (rudiment) ne ne ang. rudiments
snare
ne 21 12 ang. snare
(drum)
stojalo
da (podoben pomen)
8 (okolica:
boben)
6 (okolica:
boben)
ang. stand
stopalka
da (podoben pomen)
ne ne ang. pedal
tám-tám ne ne ne ang. tam-tam
tolkala da (tolkalo) 3761 3647 ang. percussion
udarec
da 9 (okolica:
tolkala)
7 (okolica:
tolkala)
ang. stroke
vibrafon
da 196 224 ang.
vibraphone
9.2 Priloga 2: Tabela večbesednih leksemov
LEKSEM Pojavnost v
SSKJ2
Pojavnost v Gigafidi
Pojavnost v
Gigafidi 2.0
Tuja ustreznica
a 2 ne ne ne ita. piatti a due
brez mrežice ne ne ne ang. without
snares
brnéča činela ne ne ne ang. sizzle
cymbal
činela z néti ne ne ne ang. sizzle
cymbal
dvignjeni udarec ne ne ne ang. up stroke
dvojna pedálka ne ne ne ang. double
pedal
dvojna stopalka ne 2 1 ang. double
pedal
dvojni pedal ne 15 9 ang. double
pedal
dvojni tremolo ne ne ne ang. double roll
dvojni udarec ne ne ne ang. double
stroke
glava palice ne ne (okolica:
tolkala)
ne (okolica:
tolkala)
ang. head of stick
komplét bobnov ne 44 47 ang. drum kit
mali boben ne 53 56 ang. snare drum
melodična tolkala
ne 13 14 ang. mallet
instruments
naprava za dež ne ne ne ang. rain
machine
naprava za veter ne ne ne ang. wind
machine
nizki udarec ne ne (okolica:
bobni, tolkala)
ne (okolica:
bobni, tolkala)
ang. tap
odprti trémolo ne ne ne ang. open roll
Orffov
instrumentarij
ne 27 20 ang. Orff
instruments
pedálni čineli ne ne ne ang. hi-hat
pri robu ne ne (okolica:
bobni, tolkala)
ne (okolica:
bobni, tolkala)
ang. at the edge, near the rim
prstni tremolo ne ne ne ang. thumb roll
rob opne ne 1 1 ang. edge of the
head
sét bobnov ne 35 54 ang. drum set
témpeljni bloki ne ne ne ang. temple
blocks
visoki udarec ne ne ne ang. full stroke
vojaški tremolo ne ne ne ang. military roll
zadušeni udarec ne 1 1 ang. dead stroke
zložljivi okvir ne ne (okolica:
tolkala, boben)
ne (okolica:
tolkala, boben)
ang. collapsible frame
9.3 Priloga 3: Anketa
* Opozorilo: anketiranci so imeli možnost večkrat odgovoriti na vprašanje. Vsak anketiranec je lahko podal do 3 odgovore, zato število poimenovanj niha. Pomembno je tudi omeniti, da sem v rezultate vključila samo izpolnjena polja ankete.
9.3.1 Vprašanje 1
9.3.2 Vprašanje 2
baterija; 21 bobni; 20
komplet bobnov; 8 set; 9
set bobnov; 6
bobnarski komplet; 1 Schlagzeug; 3
drum set; 4
drums; 3 drum kit; 3
0 5 10 15 20 25
"Drum set"
dvojni pedal; 23
dvojno pedalo; 4
dvojna pedalka; 5
pedal; 4(dvojni) bas pedal; 4
dvojna stopalka; 1
(dvojno) bas pedalo; 2 dupla (pedalka); 1
dvojni bas; 1
dvojna noga; 1 0
5 10 15 20 25
"(Double) bass pedal"
9.3.3 Vprašanje 3
9.3.4 Vprašanje 4
hi-hat; 20
školjkasta činela; 2 činele; 3
fuš činela; 1
dvojna činela; 3
pedalna činela; 1 štop činela; 7
visoka činela; 1
nožna pedal činela; 1 zaprta činela; 1
0 5 10 15 20 25
"hi-hat"
dotik; 7
tap; 4
udarec; 5
ghost nota; 1 tapkati; 1 ni prevoda; 1 trepljaj; 1 tih, nizek udarec; 1
0 1 2 3 4 5 6 7 8
"tap"
9.3.5 Vprašanje 5
9.3.6 Vprašanje 6
odprt(i) udarec; 2
celotni udarec; 1
poln(i) udarec; 8
udarec s polnim odbojem; 1
full stroke; 2 zelo močan udarec; 2
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
"full stroke"
cajón; 11
kahón; 23
0 5 10 15 20 25
"cajón"
9.3.7 Vprašanje 7
9.3.8 Vprašanje 8
bas boben; 3
boben; 1
godbeni boben; 2 mali boben; 4
veliki boben; 3
(marching) snare; 1 marš boben; 3
paradni boben; 2 snare; 10
bobni za korakanje; 1 koračni(ški) boben; 2
marching boben; 1
0 2 4 6 8 10 12
Naslov osi
"bobni za korakanje"
bobnarska palica; 8
bobnarska pallčka; 4
palčka; 15
palica; 10
palica za bobne; 5
palčka za bobne; 1 0
2 4 6 8 10 12 14 16
"(drum) stick"
9.3.9 Vprašanje 9
9.3.10 Vprašanje 10
melodična tolkala; 5 mallets; 5 palice (za tolkala); 5
palčke (za marimbo ...); 4 udarjalke; 6
mehke palice; 1uglašena tolkala; 1
0 1 2 3 4 5 6 7
Naslov osi
"mallets"
boben z mrežico; 1 mali boben; 17
snare; 9
snare drum; 1mrežni boben; 1 sner; 14
koračniški boben; 1ritem boben; 1 verbel; 3
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
Naslov osi
"snare drum"
9.3.11 Vprašanje 11
9.3.12 Vprašanje 12
boben; 1
bas boben; 28
basovski boben; 1 veliki boben; 5
nožni boben; 1
bas; 6 kick; 6
kick drum; 3
noga; 2 kasa; 3
pedalni boben; 1 0
5 10 15 20 25 30
Naslov osi
"bass drum"
glockenspiel; 5
zvončki; 27
bells; 4
concert bells; 2
0 5 10 15 20 25 30
Naslov osi
"Glockenspiel"
9.3.13 Vprašanje 13
9.3.14 Vprašanje 14
tolkala s ploščicami; 5
ksilofoni; 1
melodična tolkala; 12
mallets; 9
melodijski instrumenti; 2 marimbe; 1
percussion; 2 tolkala; 1
malletsi; 2
0 2 4 6 8 10 12 14
Naslov osi
"tolkala s ploščicami"
(dvojne) koncertne činele; 2 a 2; 3
dvojne (činele); 2
orkestrske činele; 3
činele; 2
činele v paru; 1
činele a 2; 5
0 1 2 3 4 5 6
Naslov osi
"a 2"
9.3.15 Vprašanje 15
boben; 3
tom-tom; 6
koncertni tom; 1
prehodni boben; 12 tom; 11
srednji boben; 3
prehodni; 2 prehod; 2
0 2 4 6 8 10 12 14
Naslov osi
"tom-tom"
