Možnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov v Goriških brdih

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

JAKOB JARC

Možnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov v Goriških brdih

Diplomsko delo

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

JAKOB JARC

Možnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov v Goriških brdih

Diplomsko delo

Mentor: doc. dr. Dejan Cigale Študijski program: Geografija – E

Ljubljana, 2021

Izvleček

Možnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov v Goriških brdih

Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako bi lahko podaljšali povprečno dobo bivanja turistov v Goriških brdih. Turizem v Brdih se je začel že v 80. letih prejšnjega stoletja in od takrat dalje vztrajno raste. V zadnjih letih se sicer drastično povečuje število tako domačih kot tujih gostov, a doba bivanja je še vedno kratka. Študije na tem področju so pomembne, saj se lahko na podlagi njihovih rezultatov zastavi ustrezno promocijo in strategijo turizma v regiji. Ta trend je mogoče spremljati na podlagi statističnih podatkov o prihodih in prenočitvah turistov. Z intervjuji akterjev na področju turizma (občina, ponudniki prenočišč, organizator dogodkov) in z mojimi idejami so v nalogi predstavljeni predlogi, kako bi lahko stanje izboljšali. Pri tem je potrebno povezovanje vseh akterjev in sodelovanje z bližnjimi regijami.

Ključne besede: turizem, kmetijstvo, povprečna doba bivanja, Goriška brda, občina Brda

Abstract

The possibilities of extending tourists` average length of stay in Goriška brda

The purpose of this thesis is to find out how to increase the average length of stay of tourists in Goriška brda. Tourism in Brda emerged in the 1980s and has been steadily growing ever since. In the past years, the number of Slovenian and foreign tourists has drastically increased, but the length of stay is still short. The studies in this field are important as their results can be used to develop effective promotion and strategy for the tourism in the region. Statistical data relating to arrivals and overnight stays can be used to track this trend.

Interviews with actors in tourism (municipality, accommodation providers, event organisers) and my ideas present proposals on how to improve the situation. To that end, networking between all actors in tourism and collaboration with neighbouring regions is necessary.

Key words: tourism, agriculture, average length of stay, Goriška brda, Municipality of Brda

KAZALO

1. UVOD ... 1

1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 2

1.3. METODE DELA ... 2

2. TEORETIČNE OSNOVE S PODROČJA TURIZMA ... 3

2.2. POVPREČNA DOBA BIVANJA ... 4

2.3 SODOBNI TRENDI V TURIZMU ... 5

3.1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ... 8

3.2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ... 9

3.2.1. ZGODOVINA ... 9

3.2.2. DEMOGRAFIJA ... 10

3.2.3. POSELITEV ... 10

3.2.4. GOSPODARSTVO ... 11

4. RAZVOJ IN STANJE TURIZMA V GORIŠKIH BRDIH ... 12

4.1. GLAVNE TURISTIČNE ZNAMENITOSTI ... 12

4.1.1. NARAVNE ZNAMENITOSTI ... 12

4.1.2. KULTURNE ZNAMENITOSTI ... 15

4.2. PRENOČITVENE KAPACITETE ... 19

4.3. PRIREDITVE V OBČINI BRDA ... 20

4.4. TURISTIČNI OBISK V OBČINI BRDA ... 20

5. REZULTATI RAZISKAVE ... 24

5.1. STALIŠČA INTERVJUVANCEV O PODALJŠANJU POVPREČNE DOBE BIVANJA TURISTOV V GORIŠKIH BRDIH ... 24

5.2. ANALIZA MOŽNOSTI PODALJŠANJA POVPREČNE DOBE BIVANJA TURISTOV V GORIŠKIH BRDIH ... 25

6. ZAKLJUČEK ... 32

7. SUMMARY ... 33

8. VIRI IN LITERATURA ... 35

9. PRILOGA ... 38

9.1. INTERVJU – OBČINA ... 38

9.2. INTERVJU – DOGODKI ... 38

9.3. INTERVJU – PONUDNIKI PRENOČIŠČ ... 39

KAZALO SLIK

Slika 1: Goriška brda ... 8

Slika 2: Krčnik ... 13

Slika 3: Dolina Kožbanjščka ... 13

Slika 4: Sabotin ... 14

Slika 5: Pogled na vrh Korade ... 15

Slika 6: Vas Šmartno ... 15

Slika 7: Razgledni stolp Gonjače ... 16

Slika 8: Vila Vipolže ... 17

Slika 9: Grad Dobrovo ... 17

Slika 10: Vas Kojsko ... 18

Slika 11: Zapuščena vas Slapnik ... 19

Slika 12: Turistični obisk v občini Brda med letoma 2010 in 2019 ... 21

Slika 13: Prenočitve v občini Brda po mesecih v letu 2019 ... 21

Slika 14: Povprečna doba bivanja turistov v obdobju 2010–2019 ... 22

Slika 15: Povprečna doba bivanja domačih in tujih turistov v Goriških brdih v obdobju 2010– 2019 ... 22

Slika 16: Prihodi domačih in tujih turistov v Goriških brdih med letoma 2010 in 2019 ... 23

Slika 17: Prenočitve domačih in tujih gostov v Goriških brdih med letoma 2010 in 2019 ... 23

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2: 10 največjih ponudnikov prenočišč v Goriških brdih... 19

Preglednica 3: Najpomembnejši tradicionalni dogodki v občini Brda ... 20

1

1. UVOD

Goriška brda so flišnata gričevnata pokrajina v zahodni Sloveniji. Znana so predvsem po terasirani podobi ter kmečkih produktih in vinarstvu. V preteklosti je bila ta pokrajina nerazvita; potekal je proces izseljevanja, opuščanja kmetij. Šele v 80. letih 20. stoletja se je začel postopen razvoj kmetijstva z dodatno ponudbo oziroma dopolnilno dejavnostjo v obliki turizma na kmetiji. Ob postopnem razvoju se je turistična dejavnost širila, nastanitev je bilo vedno več, občina je ustanovila Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter tudi Turistično informacijski center Brda. Sedaj postaja turizem v Brdih vse bolj pomembna gospodarska panoga, če ne celo eden izmed paradnih konjev občine. O turizmu v Goriških brdih je pisalo že več različnih avtorjev (Potočnik Slavič, 2010; Kerma, 2018; Ažman Momirski, 2008; Fikfak, 2008 idr.), kar opozarja na aktualnost te tematike. Veliko pa je tudi študentskih zaključnih del, ki obravnavajo to tematiko (npr. Bužinel, 2015; Nikolavčič, 2018;

Sirk, 2013).

Ena od šibkih točk tamkajšnjega turizma pa je povprečna doba bivanja turistov, ki je zelo kratka. Goriška brda so večinoma le enodnevna ali poldnevna izletniška destinacija. Kako ta trend obrniti in doseči podaljšanje bivanja turistov na tej destinaciji, je tema, ki sem ji v diplomskem delu posvetil največ pozornosti. Uvodoma je predstavljena regija s fizično in družbenogeografskega vidika, posebej je opisan turizem v občini Brda z vsemi statističnimi kazalci. Glavni del naloge pa obsega raziskavo na področju podaljšanja dobe bivanja turistov v tej slikoviti pokrajini. V zadnjem delu so predstavljeni rezultati skupaj z idejami intervjuvancev za izboljšanje situacije glede na trenutne razmere. Nikakor ne moremo tudi mimo epidemije koronavirusne bolezni, ki je pahnila turizem v najhujšo krizo doslej, kar močno občutijo tudi v Goriških brdih. Vpliv epidemije bo pustil daljnosežne posledice v turizmu, zato bo treba vzpostaviti prave mehanizme za okrevanje te pomembne gospodarske panoge. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo ljudje odzivali nanje, koliko bodo sploh potovali in se zadrževali v turističnih krajih.

1.1. NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela je preučiti možnosti, kako bi lahko turiste na območju Goriških brd zadržali dlje časa.

Cilji:

 Geografska predstavitev Goriških brd

 Predstavitev in analiza turizma v preteklosti ter prikaz sedanjega stanja

 Predstavitev trendov na področju turizma s pomočjo statističnih podatkov

 Preučitev možnosti za podaljšanje bivanja turistov v Goriških brdih

2

1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Diplomsko delo bo obravnavalo problematiko podaljšanja povprečne dobe bivanja. S pomočjo sogovornikov, s katerimi sem opravil intervjuje, bom skušal ugotovili, kakšne so možnosti, da bi turiste v Goriških brdih zadržali dlje časa. Osrednji raziskovalni vprašanji sta:

 S kakšnimi programi oziroma produkti bi lahko zadržali turiste v regiji dlje časa?

 Je izgradnja termalnega kompleksa realna možnost in kako bi lahko terme prispevale k dvigu povprečne dobe bivanja?

1.3. METODE DELA

Za raziskovanje tematike turizma v Goriških brdih je potreben celosten pregled različne literature. Glavno je bilo iskanje literature na področju turizma in značilnosti območja.

Potrebna je bila obdelava statističnih podatkov pri analizi stanja razmer v turizmu v zadnjih letih. Za boljše poznavanje območja je bilo potrebno tudi terensko delo in fotografiranje, za bolj kompleksen pregled pa izdelava karte s pomočjo geoinformacijskih tehnologij – ArcGis.

Zelo pomemben sestavni del naloge so bili tudi intervjuji z akterji na področju turizma, ki delujejo na različnih področjih. S pomočjo odgovorov intervjuvancev in mojimi idejami so predstavljene možne izboljšave na področju podaljšanja dobe bivanja turistov.

Polstrukturirane intervjuje sem opravil z:

- direktorico zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, - organizatorko raznih vinskih dogodkov v Brdih,

- ponudnikom prenočišč, apartmaji Aldila v Šmartnem,

- lastnico Hiše Štekar v Snežatnem, ki je prva kmetija z dopolnilno turistično dejavnostjo v Goriških brdih,

- direktorjem hotela in kazinoja Venko, - lastnico vile Alma Vista.

3

2. TEORETIČNE OSNOVE S PODROČJA TURIZMA

Namen tega poglavja je spoznavanje z opredelitvami osnovnih pojmov na področju turizma.

V podpoglavjih so predstavljene opredelitve turistične destinacije, povprečne dobe bivanja turistov ter sodobnih trendov v turizmu. Ta teoretična izhodišča so osnova za razumevanje glavne tematike diplomskega dela.

Turizem je dejavnost oseb, ki potujejo izven svojega običajnega okolja, vendar manj kot za eno leto brez prekinitve, zaradi zabave, preživljanja prostega časa, poslov ali drugih motivov.

Sodobna santgallenska definicija pa opredeljuje turizem kot celoto odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni glavno in stalno prebivališče ali kraj zaposlitve. V turizmu je zelo veliko različnih dejavnikov, zato je tudi težko z definicijo opredeliti pojem (Veljković, Colarič-Jakše, 2014).

Zaradi širine opredelitve turizma ga delimo na veliko vrst, ki so lahko med seboj zelo različne.

Turizem lahko ločimo glede na: smer gibanja, trajanje bivanja, čas bivanja, sezono, motiv, organizacijo potovanj itd. (Mihalič, 2008).

Za primer Goriških brd sta najbolj značilni dve obliki turizma:

- Vinski turizem: lahko ga uvrščamo v širši kontekst kulturnega turizma. Največkrat uporabljena definicija je: »Obisk vinogradov, vinarjev, vinskih festivalov in drugih tovrstnih prireditev, pri čemer kot glavni motiv obiskovalcev nastopa degustacija vina in/ali doživljanje posebnosti vinske regije« (Hall in sod., 2000, str. 3; cit. po: Kerma, 2018). Vinski turizem je produkt več dejavnikov, ki zahteva razvito lokalno infrastrukturo s precejšnjimi investicijami, potrebne so gostinske in turistične spretnosti, predvsem pa želja in volja vinarjev, da postanejo del vinskega turizma v regiji (Kerma, 2018).

- Butični turizem: je nasprotje množičnemu turizmu in udejanja trajnostno filozofijo.

Veliko večji poudarek je na lokalnosti, bolj je pomemben pristen in individualen pristop, zato je tudi cena temu primerna in gost porabi več. Glavne značilnosti so:

visoka kakovost, ekskluzivnost, individualen pristop, lokalno, avtentično, stik z naravo, višja cena (I feel Slovenia, 2021a).

Kdo pravzaprav so turisti? Turist je oseba, ki je v kraju zunaj svojega običajnega okolja in prenoči vsaj eno noč v gostinskem ali drugem nastanitvenem obratu. Razlog je poraba prostega časa, sprostitev ali druge dejavnosti, za katere ne prejme plačila. Turista pa lahko opredelimo tudi kot potnika, ki prostovoljno in na temelju lastne odločitve za nekaj časa zapusti lastno prebivališče (Veljković, Colarič-Jakše, 2014).

Turista pa moramo ločiti od obiskovalca. Obiskovalec je širši pojem od turista, saj zajema tako turiste kot enodnevne obiskovalce. Slednji so osebe, ki ostanejo na določenem kraju manj kot 24 ur. V slovenski terminologiji lahko uporabljamo tudi izraz enodnevni turisti (Mihalič, 2008).

4

2.1. TURISTIČNA DESTINACIJA

»Turistična destinacija je kompleksna entiteta, sestavljena iz množice različnih izdelkov, storitev in tudi doživetij, vodena s strani večjega števila interesnih skupin (turističnega sektorja, javnega sektorja in vlade, različnih organizacij, lokalnih prebivalcev) ter opazovana z različnih zornih kotov (z zornega kota turistov, lokalnih prebivalcev, z zornega kota menedžmenta destinacije). Turistična destinacija mora zagotavljati delovanje in usklajevanje nalog strateškega menedžmenta in strateškega trženja« (Vodeb, 2010, str. 14). Definicij turistične destinacije je v strokovni literaturi zelo veliko, zgoraj navedena je le ena izmed njih. Pojem turistična destinacija se je pojavil v sedemdesetih letih 20. stoletja kot posledica množičnega turizma, ki je negativno vplival na okolje (Veljković, Colarič-Jakše, 2014).

Turistična destinacija je celovit sistem, ki je del širšega ekonomskega in sociokulturnega okolja. Za uspešnost destinacije na trgu in njeno vodenje prevzema odgovornost destinacijski menedžment, ki ga upravlja javni sektor. Ključen pa je aktiven zasebni sektor, ki s svojo podjetnostjo skrbi za razvoj destinacije. Predpogoj za uspešnost pri razvoju turizma pa je seveda naklonjenost politike, ki zagotavlja povezavo drugih, že obstoječih dejavnosti, s turizmom. Vrste turističnih destinaciji ločimo glede na (Vodeb, 2010):

 velikost destinacije,

 motiv turista in njegovo oddaljenost od doma,

 lastnosti destinacije,

 razmerja med destinacijami.

2.2. POVPREČNA DOBA BIVANJA

Povprečna doba bivanja turistov je eden izmed ključnih parametrov v turizmu. Pove nam povprečno število prenočitev v posameznem nastanitvenem obratu. To izračunamo s podatki o številu nočitev in številu prihodov turistov. Krajša doba selekcionira znamenitosti, turisti si ogledajo le tistih nekaj najbolj znanih in tam pride do velikih okoljskih in prometnih obremenitev. Če turist ostane dlje, si lahko regijo ogleda bolj podrobno in dobi širšo sliko pokrajine, s tem pa podpira storitve tudi na obrobnejših delih. Ob krajši dobi bivanja se zvišajo tudi stroški za ponudnika nastanitve. Potrebnega je več čiščenja sob, administrativni stroški so višji. Zanemarljiv ni tudi vpliv na podnebne spremembe, saj zaradi povečanega transporta prihaja tudi do večje količine izpustov. Ob nadaljevanju trenda nižanja povprečne dobe bivanja bodo morali ponudniki nastanitev privabljati več turistov, da bodo nadomestili manjšo zasedenost kapacitet (Steen Jacobsen in sod, 2018).

Dvigovanje povprečne dobe bivanja turistov je cilj skorajda vsakega turističnega obrata, saj z daljšo dobo bivanja turist porabi več; posledično imajo korist od tega ponudniki storitev, lokali, muzeji in razne druge storitvene dejavnosti. Za doseganja tega cilja je vedno bolj pomembno gledati v smer trajnostnega turizma, z ohranjeno naravo, kjer se ljudje počutijo domače in imajo zaradi dobre izkušnje željo po povratku na turistično destinacijo.

Obstoječe študije izpostavljajo štiri glavne dejavnike, ki vplivajo na dolžino bivanja turistov.

To so:

 Sociodemografske spremenljivke: glavna sta starost (kot primer lahko opazimo, da imajo upokojenci kot turisti daljšo dobo bivanja na določeni destinaciji) in spol (moški naj bi v povprečju imeli daljša potovanja kot ženske).

5

 Dejavniki, ki temeljijo na ponudbi: cena in geografske značilnosti pokrajine so tudi izjemno pomemben faktor pri dobi bivanja. Pri geografskih značilnostih je v zadnjih časih vse bolj pomemben naravni videz in stik z naravo. Najbolj pa podaljša dobo bivanja podnebje. Topli kraji so tiste destinacije, kamor gredo ljudje najraje na daljši oddih.

 Poznavanje destinacije: pri tem je zelo pomembno dobro zastavljeno in raznovrstno oglaševanje destinacij. Brošure in drugo oglaševanje, predvsem spletno, lahko le pozitivno vpliva na povprečno dobo bivanja, saj se turisti seznanijo z možnimi aktivnostmi. Zanimivo je, da ima vpliv na dolžino bivanja tudi izkušnja družine, prijateljev, ki so določeno destinacijo že obiskali. Dobro mnenje znancev je zelo pomembno že pri izbiri destinacije.

 Značilnosti potovanja: gre za veliko različnih vrst potovanj. Lahko so skupinska ali individualna, v tujini ali doma. Potovanja se zelo razlikujejo tudi glede na aktivnosti turistov. Analize pa tudi kažejo, da imajo turisti v skupinah (npr. s prijatelji) krajšo dobo bivanja, kot pa tisti, ki potujejo le s partnerjem (Boto-García, Baños-Pino, Álvarez, 2019).

Na primeru raziskave dobe bivanja v jugozahodni Norveški lahko vidimo, da turisti, ki so vezani na športne aktivnosti (pohodništvo, kolesarstvo in druge zunanje aktivnosti) ostanejo v regiji dlje časa. Na drugi strani pa kulturne znamenitosti in dejavnosti ne pritegnejo turistov v daljše bivanje v destinaciji. Kot že v več drugih študijah je bilo tudi na tem primeru ugotovljeno, da imajo turisti, starejši od 50 let daljšo dobo bivanja kot mlajši. Glede na stopnjo izobrazbe pa so ugotovili, da izobraženi turisti ostanejo manj časa in so bolj mobilni.

Zanimiva ugotovitev je, da visoke cene na Norveškem ne vplivajo drastično na dobo bivanja, temveč le na tip turistov, ki pridejo v regijo. Rezultati iz leta 2011 so pokazali, da tuji turisti, ki pridejo z avtomobilom, ostanejo na Norveškem v povprečju 11,9 noči, v jugozahodni regiji pa 6,9 noči. Krajša pa je povprečna doba bivanja turistov, ki prihajajo z letalom. Taki turisti na Norveškem ostanejo okoli 7 dni, v jugozahodni regiji pa kar dve tretjini turistov biva samo štiri noči ali manj (Steen Jacobsen in sod, 2018).

Raziskave na tem področju v zadnjem času kažejo na skrajšanje povprečne dobe bivanja turistov oziroma povprečnega števila prenočitev posameznega turista na eni in isti lokaciji.

To je povezano tudi z drugim trendom, ki nakazuje večjo intenzivnost potovanj čez leto, kar je posledica večjega števila poslovnih potovanj in nizkocenovnih letov. Upad dobe bivanja turista je v zadnjih dvajsetih letih očiten in sicer za okoli 15 %, sicer pa so velike razlike v trendih glede na destinacijo (Machado, 2010; Gössling, 2018).

Študije na področju povprečne dobe bivanja so zelo pomembne, saj si z njimi ponudniki storitev lahko pomagajo pri promociji destinacije, pri določanju strategije turizma in prilagajanju potrebam turistov, da bi ostali dlje časa. Ravno zaradi teh razlogov bi morali tudi v Sloveniji več razmišljati v tej smeri in se s tem bolj poglobljeno ukvarjati tudi na strokovni ravni, saj imamo na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti.

2.3 SODOBNI TRENDI V TURIZMU

V zadnjih 30-ih letih se je turizem izredno hitro razvijal in postaja vedno pomembnejša gospodarska panoga. Nekaterim državam turizem prinese že do 70 % bruto domačega

6

proizvoda. Poleg pozitivnih ekonomskih učinkov pa s seboj prinese tudi veliko negativnih posledic na okolje (gradnja razne infrastrukture, izpušni plini, onesnaževanje in degradacija okolja itd.). S povečevanjem turistične dejavnosti postaja ta panoga komaj še obvladljiva, zato tudi prihaja do neskladnega prostorskega planiranja in velikih okoljskih pritiskov (Ovsenik, 2015).

Turizem in njegovi trendi se hitro spreminjajo, vedno več je novih destinacij in ponudnikov, ki se ukvarjajo s turizmom. Trenutno se ljudje najbolj odločajo za krajša in pogostejša potovanja, v prihodnje pa se pričakuje rast čezoceanskih potovanj. Na te trende je izrazito vplivalo nizkocenovno letenje, saj so cene postale dostopne večini prebivalstva. Vedno več ljudi tudi spreminja lokacije potovanj v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so se vsako leto odločali večinoma za isto destinacijo. Zadnja leta je trend v turizmu izogibanje masovnemu turizmu in preusmeritev na visoko sofisticirani, individualni turizem z višjo ceno (Mihalič, 2008). To se navezuje na trajnostni turizem, ki zagotavlja optimalno rabo naravnega okolja, varuje naravne vire, ohranja biodiverziteto, ohranja kulturno dediščino in zagotavlja ekonomsko uspešnost na dolgi rok. Predvsem gredo prizadevanja v smer vzpostavitve ravnovesja med vplivi na okolje, zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi in turističnimi ponudniki (Veljković, Colarič-Jakše, 2014).

Splošni trendi so bili predstavljeni v prejšnjem odstavku, v naslednjih alinejah pa bodo predstavljeni trendi v turizmu na različnih področjih. Ti trendi so pomembni pri načrtovanju turističnih strategij in programov (Veljković, Colarič-Jakše, 2014):

 Demografski trendi: vedno večji delež starejših ljudi, potrebno prilagajanje dejavnosti, enostavnejši prevozi, večje udobje itd.

 Manjše družine: to povečuje razpoložljivi dohodek in kupno moč na osebo, kar lahko poveča število potovanj.

 Zdravje: povečanje povpraševanja po zdravstvenih storitvah, večje povpraševanje po wellness ponudbi.

 Izobraževanje: z naraščanjem izobraženosti med ljudmi, večje povpraševanje po kulturnih, umetniških in izobraževalnih storitvah.

 Prosti čas: lahko pričakujemo povečanje prostega časa, kar pozitivno vpliva na število potovanj.

 Potovalne izkušnje: število potujočih se bo zviševalo, gostje bodo zahtevnejši, destinacije, ki ne bodo izpolnjevale želenih standardov, bodo ogrožene. Potreba bo po vedno večji mobilnosti (izposoja koles, motorjev, avtomobilov).

 Način življenja: življenje poteka vse hitreje, kar pomeni, da bo potrebna sprememba turistične ponudbe.

 Informacijska tehnologija: vse več je izkušenih turistov, ki si vse sami rezervirajo, zato se bo potreba po turističnih agencijah v prihodnje zmanjševala.

 Prevozi: vse večji interes je za letalske nizkocenovne lete in hitre vlake. V prihodnosti pa bo treba reševati problem preobremenjenega prometnega omrežja.

 Okoljevarstvo: pomembno vlogo v turizmu bo igralo naravno okolje, kar bo vplivalo tudi na višjo ceno.

 Varnost: občutek varnosti na turističnih destinacijah je eden od predpogojev za razvoj turizma, kar bo v prihodnosti velik izziv .

7

Ob sodobnih trendih pa ne moremo mimo epidemije covida-19, ki je in bo tudi v prihodnosti spremenila podobo turizma v svetu. Ravno turizem je ena izmed panog, ki je zaradi epidemije najbolj prizadeta. Ob trenutnih negotovih razmerah ne moremo predvideti, kdaj bodo lahko turistični ponudniki spet normalno opravljali svoje dejavnosti. Finančne izgube v dejavnostih, povezanih s turizmom, so velike, veliko ljudi je in še bo izgubilo delo, prišlo bo do sprememb trendov v turizmu. Čas za natančne analize pride, ko bo koronavirus za nami.

Je pa ta situacija tudi pokazatelj, kako ranljiv je lahko turizem.

Že sedaj je torej jasno, da se na področju turizma obetajo spremembe. Glavne spremembe, ki naj bi se zgodile v postkoronskih časih, so po Brocku (2020) naslednje:

 trajnostnost, ki bo ena izmed glavnih smeri razvoja turističnih destinacij,

 manjše turistične destinacije bodo imele večjo vlogo,

 kvaliteta bo imela prednost pred kvantiteto,

 turisti bodo bolj cenili potovanja bližje domu (lahko tudi v svoji državi),

 več bo potovanj z avtomobili,

 pohodništvo in kolesarski turizem bosta vse bolj razširjena,

 okrepil se bo individualni turizem.

8

3. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI GORIŠKIH BRD

Slika 1: Goriška brda

Avtor: Jakob Jarc, 2021

3.1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Goriška brda so sredozemska pokrajina, ki leži v zahodni Sloveniji. Skoraj v celoti sovpada z občino Brda, ki meri 72 km². Območje je naravnogeografsko omejeno iz vseh strani. Na severu je omejeno z visokim slemenom hriba Korada (812 m) oziroma južnim delom Kambreškega, vzhodna meja poteka po slemenu med Korado in Sabotinom (609 m), na zahodu je naravna meja po manjši reki Idriji, onstran katere se širi Furlanska nižina, na jugu pa je prehod v Furlansko nižino in Goriško ravan manj izrazit.

Za pokrajino je značilno gričevje s prevlado fliša, v katerega so se zarezali manjši vodotoki. V osnovi delimo Goriška brda na zgornja (severna) in spodnja (južna) Brda. Razlike med obema so opazne. V zgornjih Brdih imajo namreč slabše razmere za kmetijstvo, gospodarstvo in na splošno za življenje. Od juga proti severu se gričevje postopoma vzpenja, povprečna nadmorska višina pa je 232,9 m. Fliš je v osnovi mehak in nagnjen k plazovitosti, je pa vodoodporen. Zaradi živahne tektonike in erozije so nakloni precej strmi, še posebej v zgornjih Brdih. Povprečen naklon briškega površja je 28,9 % oziroma 16,1° (Ažman Momirski in sod., 2008).

Podnebje Goriških brd je izpostavljeno vplivom morja. Višje apneniško hribovje proti severu in vzhodu varuje Brda pred vdori mraza. Prevladuje sončno in toplo podnebje, podobno

9

tistemu ob morju. Srednja letna temperatura je okoli 13°. Za gričevnate pokrajine v Sloveniji je značilen termalni pas, to velja tudi v Brdih. Temperaturni obrat se pojavlja v ozkih dolinah, ampak samo pozimi. Termalni pas pa predstavlja odlične pogoje za gojenje vinske trte, po kateri so Goriška brda tako znana. Povprečna količina padavin, ki narašča proti notranjosti in z nadmorsko višino, je 1695 mm (Fikfak, 2008).

Ekosistem v Brdih je ogrožen predvsem zaradi kmetijstva in človekovega posega v prostor.

Problem je kombinacija strmine terena in strukture tal, ki vpliva na spreminjanje kulturnih teras. Drugi, morda še večji problem, je erozija, predvsem zaradi izsekavanja gozda. Prvotno rastlinstvo v Brdih je bilo po vsej verjetnosti kraški gozd, ki so ga skozi stoletja izsekavali.

Sedaj gozd porašča 44 % površja (Fikfak, 2008). Ena izmed glavnih drevesnih vrst je robinija, ki je invazivna vrsta. V Brdih so kmetje celo pomagali pri njeni širitvi, saj je les robinije koristen za vinogradniške kole. Proti eroziji se borijo predvsem s kulturnimi terasami (Fikfak, 2008). Imajo zanimiv izraz za teraso – brajda, ki je navadno travnata in zasajena s sadnim drevjem (Ažman Momirski in sod., 2008). Glavna ovira za boljše gospodarjenje z gozdom je parcelna razdrobljenost. V zadnjem času je opazno ponovno naraščanje deleža gozda, predvsem zaradi opuščanja obdelave zemljišč v zgornjih Brdih, kar je povezano z negativno prebivalstveno dinamiko v tem predelu (Potočnik Slavič, 2010).

3.2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Z vidika družbenogeografskih značilnosti v Goriških brdih najprej pomislimo na tržno usmerjeno vinogradništvo in sadjarstvo. Vedeti moramo, da je območje Brd že skoraj petdeset let razdeljeno na slovenska Goriška brda in italijanska Brda (Collio). Danes sta to dve ločeni, prostorsko zaključeni enoti, ki imata skupno preteklost (Fikfak, 2008). Več o zgodovini Brd pa v naslednjem podpoglavju.

3.2.1. ZGODOVINA

Goriška brda so bila poseljena že v dobi Rimljanov. Do večje poselitve je prišlo šele v srednjem veku. Takrat je bilo to območje mejno med avstrijskimi deželami in Benečani, zaradi tega lahko vidimo tudi večje število utrjenih vasi in gradov. V času Avstro-Ogrske so Brda doživela gospodarski razcvet, predvsem zaradi prometnih povezav z zaledjem. Kasneje pa je italijanska nadvlada prinesla narodnostno zatiranje in gospodarsko nazadovanje. Na tem mestu moramo omeniti lastniški in pridelovalni sistem, kolonat, ki se je v Brdih obdržal vse do konca druge svetovne vojne. Ta sistem je imel še veliko značilnosti fevdalnega sistema, a v srednjem veku je bilo to opredeljeno kot najemniško razmerje. Močan je bil tudi pritisk tujcev na najboljša vinogradniška območja v spodnjih Brdih, zato je bilo tukaj veliko sezonskih delavcev, ki so imeli doma še domačo obrt, da so lahko preživeli. Po drugi svetovni vojni je bil razvoj počasen, uveljavile so se zadruge, ki so dobile razlaščeno zemljo veleposestnikov. Šele izboljšanje prometnih zvez (tukaj je mišljena predvsem podsabotinska cesta) je prineslo večje zaposlovanje ljudi, komercializacijo kmetijstva, prve znake prebivalstvene rasti itd. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa je prišlo še do čezmejnega sodelovanja s sosednjo Italijo na različnih področjih (Potočnik Slavič, 2010).

10 3.2.2. DEMOGRAFIJA

Iz demografskega vidika je bil v Goriških brdih značilen trend izseljevanja, predvsem med letoma 1910 in 1981, ko se je briško prebivalstvo skorajda prepolovilo. Glavni faktor so bile politične razmere in menjava državne pripadnosti območja. Predvsem je bilo intenzivno odseljevanje v sedemdesetih letih 20. stoletja zaradi krize v lokalnih kmetijskih panogah.

Na splošno pa sta glavna razloga za odseljevanje v preteklosti prometna odmaknjenost ter pomanjkanje delovnih mest (Ažman Momirski in sod., 2008).

Preglednica 1: Spreminjanje števila prebivalcev v občini Brda

Leto Število prebivalcev

1910 9479

1981 5409

2020 5757

Vir podatkov: Ažman Momirski in sod., 2008

Za Brice je bilo v zgodovini značilno odseljevanje v mesta, kot so Gorica, Trst, Čedad in druga industrijska naselja na Goriškem. Potekala je splošna deagrarizacija in razlog za odseljevanje je bil pomanjkanje nekmečkih delovnih mest, pa tudi prometna odmaknjenost. Trend se je obrnil v letu 1981, ko se je z izgradnjo podsabotinske ceste izboljšala prometna povezava, sledila je komercializacija kmetijstva, predvsem vinogradništva, pojavili so se zametki turizma in tako so ljudje ostajali v Brdih in počasi je začelo naraščati število prebivalstva. Probleme z odseljevanjem imajo pa še vedno v zgornjih Brdih, ki so razvojno dosti slabša od spodnjih Brd. V Goriških brdih pa lahko opazimo tudi neugodno starostno sestavo, to pa je predvsem zaradi tradicionalne agrarnosti in pomanjkanja nekmečkih delovnih mest za mlajše generacije (Ažman Momirski in sod., 2008).

3.2.3. POSELITEV

Na izoblikovanje naselbinske strukture je najbolj vplivala plodna zemlja in ugodno bivalno okolje. Goriška brda so neenakomerno poseljena. Večja gostota poselitve je v spodnjih Brdih, kjer so glavna naselja Dobrovo, Kojsko in Gornje Cerovo. Naselbine so načeloma majhne in se zaradi majhnega prostora ne razpotegujejo vzdolž celih slemen. Glavni dejavniki organizacije naselbinske strukture so: zavetrna lega, primerna osončenost, preskrba s pitno vodo, rodovitna zemlja in geomorfološka osnova (Fikfak, 2008).

Značilna lokacija naselij je na vrhnjih delih slemen, v dolinah pa so razmere za poselitev slabše, saj je tam malo prostora in nevarnost poplav. Za spodnja Brda je značilna lega vasi na slemenu ob glavnih prometnicah. V zgornjih Brdih pa so vasi bolj gručaste in stojijo na položnejših delih pobočij. Majhna gručasta naselja in po slemenih dolga naselja z razčlenjenimi terasami s sadovnjaki in vinogradi dajejo slikovitost in izredne panoramske razglede, zaradi česar lahko Goriška brda uvrščamo med najlepše slovenske pokrajine.

Urbanega središča Goriška brda nimajo, se je pa razvilo nekaj središč z najnujnejšimi oskrbnimi funkcijami. To sta predvsem Dobrovo in Vipolže v spodnjih Brdih, ki imata čez 400 prebivalcev (Ažman Momirski in sod., 2008).

11 3.2.4. GOSPODARSTVO

Iz gospodarskega vidika je za Goriška brda še vedno najpomembnejše kmetijstvo, ki pa se vedno bolj povezuje s turizmom. Glavni vlogi imata vinogradništvo in sadjarstvo. Pri gospodarstvu moramo vedeti, da je občina izrazito neenakomerno razvita. V zgornjem delu Brd je nekmetijskih delovnih mest zelo malo, turizem ni razvit, veliko je odseljevanja (Ažman Momirski in sod., 2008).

Glavna kmetijska panoga v regiji je vinogradništvo, ki se širi in zahteva nova območja. V letu 2005 je bil delež vinogradov kar 27 %. Velika večina vinogradništva je tržno usmerjenega.

Nadaljnji razvoj dejavnosti temelji na znanju, novejših pristopih in sodobnih tehnologijah. Na tem področju pa moramo omeniti tudi določene težave, kot so razdrobljenost vinogradov, lega na manj ugodnih območjih, velika konkurenca, kar zmanjšuje ceno na trgu itd. Največji razvoj je vinogradništvo v Goriških brdih doživelo v 90-ih letih 20. stoletja, ko so kmetje začeli s samostojno predelavo ter polnjenem steklenic in prodajo vina pod lastno blagovno znamko (Potočnik Slavič, 2010).

Druga vedno bolj razvijajoča dejavnost pa je sadjarstvo. Veliko kmetij ima sadje kot pomemben dodatni zaslužek. Glavni briški produkt so češnje (40 % delež med sadnimi drevesi), pomembne pa so tudi oljke in breskve. Tukaj je še vedno glavna prodaja svežega sadja, saj manjka kakšen predelovalni obrat, ki bi pospešil razvoj sadjarstva v regiji (Potočnik Slavič, 2010).

12

4. RAZVOJ IN STANJE TURIZMA V GORIŠKIH BRDIH

V Brdih je bil skozi zgodovino glavni vir dohodka kmetijstvo. V zadnjih desetletjih pa so se, zaradi vedno slabšega položaja kmetijstva, začele razvijati dopolnilne dejavnosti. In kot ena pomembnejših dopolnilnih dejavnosti se je v Goriških brdih razvil turizem na kmetijah (Sirk, 2013). Prva, ki je registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji, je bila Hiša Štekar leta 1986. Ob koncu 80. let v Goriških brdih sploh še niso vedeli, kaj pomeni biti turistična destinacija, javna infrastruktura je bila na zelo nizkem nivoju, prenočišč še ni bilo in seveda tudi znamenitosti, ki jih poznamo danes, takrat še niso bile urejene (primer: Šmartno, vila Vipolže). Začetki so bili vezani predvsem na tuje goste, ki so prihajali v Brda na izlet preko raznih agencij. Vedeti moramo, da so pomemben preboj za razvoj turistične destinacije naredili posamezni vinarji, ki so z vrhunsko kakovostjo vin z leti postali prepoznavni v svetu. Središče teh je bilo v začetku 21. stoletja v Medani. Šele v 90. letih in v začetku 21. stoletja se je začel razvijati dejanski turizem, s poudarkom na vinski zgodbi in dogodkih, povezanih z vinom. Kasneje se je začel postopen razvoj, povezan s trženjem pridelkov na kmetijah in vse večji tržni usmerjenosti (Štekar, 2021).

Glavni ustanovi, ki skrbita za turizem v občini Brda, sta TIC (Turistično informacijski center) in ZTKMŠ (Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport). TIC so odprli marca 2000 v Dobrovem.

Tam se najde vse potrebne informacije o turizmu v Goriških brdih. Glavni akter na področju turizma pa je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, ki je bil ustanovljen leta 2009.

Glavni namen zavoda je učinkovitejše načrtovanje, razvoj, organiziranje in izvajanje visoko kakovostnih dejavnosti na področju turizma, kulture, športa in mladinskih dejavnosti. Vizija zavoda je, da Brda postanejo prepoznavna, razvita in privlačna turistična in kulturna destinacija. Leta 2013 so odprli še trgovinico s spominki pod imenom Briška butiehca (Novak Samec, 2015; Nikolavčič, 2018).

Prepoznavnost na tržišču so okrepili z oblikovanjem blagovne znamke »Brda, dežela opojnih trenutkov«. To enotno blagovno znamko za vse ponudnike turističnih storitev so predstavili leta 1999. S tem so želeli pozornost usmeriti na kakovost izdelkov, ki jih je mogoče dobiti v Goriških brdih (Potočnik Slavič, 2010).

V 20. letih se je na področju turizma v Goriških brdih veliko naredilo. Glavna je izboljšava infrastrukture in povečanje kapacitet za prenočitve turistov. Tako je turizem postal del kulturne krajine in gospodarstva regije (Sirk, 2013). V zadnjih letih so se začela prva povezovanja z drugimi regijami. S Posočjem so Goriška brda povezana preko projekta Smaragdna pot, ki povezuje turizem celotne Goriške regije (Turistično informacijski center Brda, 2021c). Drugo pa je povezovanje z Vipavsko dolino in Krasom v projektu Čas za vas, ki se je začel leta 2019. To sodelovanje je osnovano predvsem na kulinaričnem in vinskem turizmu. Ta projekt vključuje tudi turistično kartico, s katero ima turist ugodnosti pri nakupu vstopnic za ogled glavnih znamenitostih in pri degustacijah vin (Čas za vas, 2021).

4.1. GLAVNE TURISTIČNE ZNAMENITOSTI 4.1.1. NARAVNE ZNAMENITOSTI

 Krčnik

13

Manjša reka Kožbanjšček je izdolbla izredno slikovita korita z imenom Krčnik. Dolga so okoli 40 m, od 0,5 do 6 m široka in do 6 m globoka. Glavni dve zanimivosti sta draslja, ki se neprestano dolbe, in naravni most, ki je na sredini kotlice. Krčnik je zavarovan kot kulturni spomenik, na občinski ravni pa so ga leta 1985 zavarovali kot naravni spomenik (Turistično informacijski center Brda, 2021b).

Slika 2: Krčnik

Vir: Turistično informacijski center Brda, 2021b

 Kotline na Kožbanjščku

Dolina Kožbanjščka prečka pasove odpornejših kamnin in na njih lahko opazujemo manjša korita, brzice in slapove. Tukaj so tudi izoblikovani trije tolmuni, ki so primerni za poletno kopanje.

Slika 3: Dolina Kožbanjščka

Vir: Turistično informacijski center Brda, 2021b

14 Sabotin – park miru

Sabotin je pomembna izletniška točka za celotno Goriško, ne le za Goriška brda. Zanimiv je iz naravnega in zgodovinskega vidika. Vrh je visok 609 metrov nadmorske višine, pogledi pa segajo na Julijske Alpe, reko Sočo, celotno Goriško, Kras, morje in čez mejo v Italijo. Na sam vrh vodi več lažje označenih poti, ki so primerne za vse pohodnike (Hribi.net, 2021). Park miru Sabotin pa je zanimiv tudi iz zgodovinskih razlogov, saj je tukaj potekala prva svetovna vojna in je še veliko jarkov in kavern. Urejena je tudi informativna točka z manjšim muzejem, ki je posvečen prvi svetovni vojni, soški fronti ter vojni za osamosvojitev Slovenije. Območje parka miru je bilo razglašeno za ekološko pomembno območje in sodi v mrežo Nature 2000 (Turistično informacijski center Brda, 2021b).

Slika 4: Sabotin

Vir: Poti miru, 2021

 Korada

Korada je z 812 metri nadmorske višine najvišji vrh Goriških brd in se nahaja na njenem severnem robu. Lažje označene poti in različne točke začetka poti omogočajo izlet za vse vrste pohodnikov. Tudi tukaj so vidne sledi prve svetovne vojne, na vrhu pa se odpira izreden razgled predvsem na Julijske Alpe in morje na drugi strani (Turistično informacijski center Brda, 2021b).

15 Slika 5: Pogled na vrh Korade

Avtor: Jakob Jarc, 2020

4.1.2. KULTURNE ZNAMENITOSTI

 Šmartno

Vas Šmartno je bila v srednjem veku vojaška utrdba. Sodi v sklop vaških naselij ter protiturških taborov v Brdih in na Primorskem. Ima slikovito obzidje in pet ohranjenih stolpov. Danes je to večinoma obnovljena vasica in se uvršča med najlepše kulturne spomenike v Sloveniji. Vas je dobila ime po cerkvi svetega Martina, ki je največja cerkev v Brdih. Skozi vas so možni vodeni ogledi, kjer se sprehajaš po ozkih šmartenskih »gasah«. V vasi je tudi etnološka zbirka v muzeju Briška hiša, kjer je predstavljena bivalna kultura Brd.

Nekaj je tudi ponudnikov gostinskih storitev in nastanitev. Ob sprehodu po vasici lahko opazimo zanimive arhitekturne elemente, kot so ozke ulice, leseni balkoni, mala zamrežena okenca in številne druge detajle (Turistično informacijski center Brda, 2021d).

Slika 6: Vas Šmartno

Avtor: Jakob Jarc, 2020

16

 Razgledni stolp Gonjače

V Gonjačah je spomenik 315 žrtvam druge svetovne vojne, poleg spomenika pa je 23 m visok razgledni stolp, ki je bil zgrajen leta 1961. Do vrha vodi 144 stopnic. Razgled sega vse do Julijskih Alp, Dolomitov, Furlanije, Tržaškega zaliva, Krasa in Trnovskega gozda (Turistično informacijski center Brda, 2021a).

Slika 7: Razgledni stolp Gonjače

Avtor: Jakob Jarc, 2021

 Vila Vipolže

Vila Vipolže je po obnoviti leta 2015 postala kongresno, družabno in kulturno središče, kjer je mogoča organizacija raznih dogodkov; veliko je porok. Ta dvonadstropna renesančna vila je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, saj gre za edini ohranjeni primer italijanske poznorenesančne arhitekture na Slovenskem. Vila obsega veličastno prvo nadstropje, ki nosi ime Piano Nobile, prostore za kavarno, restavracijo z obokano vinsko kletjo, štiri apartmaje in dve suiti z razgledom na briške griče (Turistično informacijski center Brda, 2021a).

17 Slika 8: Vila Vipolže

Avtor: Sardoč, 2015

 Grad Dobrovo

Grad Dobrovo je renesančni dvorec, ki je bil zgrajen v 17. stoletju na ruševinah nekdanjega srednjeveškega gradu. Značilno podobo mu dajejo štirje vogalni stolpi, iz katerih je lep razgled na okolico. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prešel v last Goriškega muzeja in leta 1979 so začeli s prenovo, ki se je končala leta 1991 (Turistično informacijski center Brda, 2021d). Grad vsebuje Viteško dvorano, v kateri so ohranjene stenske poslikave, zanimiva je tudi lovska soba z raznimi poslikavami. V prvem nadstropju se nahajajo muzejski prostori, kjer je kulturno zgodovinska zbirka, ki predstavlja družino grofa Silverija de Baguerja, ki je grad dobil v last leta 1872. V drugem nadstropju je galerija z deli svetovno znanega umetnika Zorana Mušiča. Grad je primeren za raznovrstne dogodke, kot so koncerti, razstave, poroke, pokušine vina itd. (Turistično informacijski center Brda, 2021a).

Slika 9: Grad Dobrovo

Avtor: Turistično informacijski center Brda, 2021a

18

 Kojsko

Kojsko je razložena vas v Goriških brdih z okoli 300 prebivalci. Nad njim se dviga 290 metrov visoka vzpetina s cerkvico svetega Križa. To je gotska cerkev, ki ima za Slovenijo nenavaden zvonik, ki spominja na utrdbo. V cerkvi je glavna atrakcija poznogotski zlati oltar iz leta 1515 ter dve baročni stenski poslikavi (Turistično informacijski center Brda, 2021a). Zanimiva je pot do cerkve, ki je obdana s kapelicami križevega pota.

Slika 10: Vas Kojsko

Vir: Turistično informacijski center Brda, 2021a

 Slapnik

Zapuščena vasica Slapnik, ki leži v zgornjih Brdih, ni tipična briška znamenitost. Vas se je izpraznila po drugi svetovni vojni, ko se je postopoma izselilo celotno prebivalstvo. To je sedaj edina briška vas, v kateri ne živi nihče (Turistično informacijski center Brda, 2021d). Do prepoznavnosti te vasi je prišlo, ko se je leta 2019 začelo govoriti o sodelovanju z britansko medijsko hišo BBC, ki je nameravala v sklopu resničnostnega šova prenoviti vasico v razpršen hotel. Projekt je zaenkrat na mrtvi točki in čaka na investitorje, a v tem času je ob veliki medijski pozornosti Slapnik vzbudil zanimanje turistov in izletnikov, ki gredo obiskat to zapuščeno vas.

19 Slika 11: Zapuščena vas Slapnik

Avtor: Jakob Jarc, 2020

4.2. PRENOČITVENE KAPACITETE

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2020 v Goriških brdih 715 ležišč. Ta številka skozi leta počasi narašča, na trg prihajajo novi ponudniki, kmetije se odločajo za dopolnilno dejavnost. Leta 2010 je bilo na voljo turistom samo 373 ležišč, leta 2015 pa že 557 (SURS, 2021a). Ob pogledu na seznam ponudnikov vidimo, da večjih nastanitvenih kapacitet ni. Večji ponudniki sob so le hotel in casino Venko, vila Kozana in hotel San Martin. Večinoma so ponudniki manjši in ti so razpršeni po celotnem podeželju.

Cene za nočitve v Brdih so visoke, je pa tudi ponudba na zelo visokem nivoju. Zanimivo pa je, da Goriška brda nimajo niti enega kampa. Očitno na občini v Brdih ljubitelje kampiranja jemljejo kot goste, ki ostanejo malo časa in ne porabijo veliko denarja in zato za kamp ne izdajajo dovoljenj.

Preglednica 2: 10 največjih ponudnikov prenočišč v Goriških brdih

PONUDNIK PRENOČIŠČ ŠTEVILO LEŽIŠČ

Hotel in kazino Venko 68

Vila Kozana 48

Hotel San Martin 45

Hiša Marica 26

Hotel Dvor 22

Valentinčič Turizem 20

ZOI turizem 20

Belica turizem 20

Turistična kmetija Breg 17+3

Sobe Verderber 16

Vir podatkov: Občina Brda, 2021b

20

4.3. PRIREDITVE V OBČINI BRDA

K razvoju turizma in promociji briške občine pripomorejo tudi različni dogodki, ki se izvajajo na letni ravni in imajo prepoznavnost tudi izven regije. S prireditvami, ki trajajo več dni, se turiste v regiji lahko zadrži več časa, kar je eden izmed potencialov pri možnostih podaljšanja povprečne dobe bivanja turistov. Vsi najpomembnejši dogodki, ki so že tradicionalni, so našteti v spodnji preglednici.

Preglednica 3: Najpomembnejši tradicionalni dogodki v občini Brda

PRIREDITEV MESEC IZVAJANJA KRATEK OPIS

Brda in vino april Vinski dogodek, namenjen poznavalcem

in ljubiteljem vina, ki se izvaja v Šmartnem.

Praznik rebule in oljčnega olja

maj Glavna organizatorja sta vaška skupnost

Višnjevik in Društvo ljubiteljev rebule.

Dogodek je znan po domačnosti in avtentičnosti.

Praznik češenj junij To je največji in najbolj prepoznaven

dogodek v Goriških brdih, ki se izvaja že več kot 50 let.

Dnevi odprtih kleti junij Dogodek, ki poteka čez vikend, ko vinarji v svoje kleti vabijo obiskovalce.

Sanje v Medani junij Tridnevni festival, ki poteka na različnih lokacijah v Brdih. Fokus je na sodobnih pesnikih.

Brda Contemporary Music Festival

september Dogodek povezuje glasbo s svetovno znanimi ustvarjalci in vrhunsko kulinariko.

Flores Musicae oktober Edini festival stare glasbe (srednjeveške, renesančne) v zahodnem delu Slovenije.

Martinovo v Šmartnem november Martinovanje je tradicionalen praznik v vinorodnih okoliših. V Brdih poteka na več lokacijah, a glavni del se odvija v Šmartnem, kjer svoja vina predstavljajo najbolj znani briški vinarji.

Vir: Turistično informacijski center Brda, 2021e 4.4. TURISTIČNI OBISK V OBČINI BRDA

V občini Brda se je turizem začel resneje razvijati na začetku 21. stoletja, od takrat se je turizem počasi razvijal, v zadnjih letih pa lahko vidimo velik skok v številu prihodov in prenočitev turistov. V grafu 1 je prikazan turistični obisk v zadnjih desetih letih. Pozitiven trend je očiten, saj se je turističen obisk povečal skoraj za trikrat. Leta 2010 ni bilo preseženo še niti 10.000 turističnih prihodov, v letu 2019 pa že več kot 27.000. Zasluge lahko pripišemo dobremu delu občine, predvsem zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport ter večanju ponudnikov prenočišč. Sicer se občina po turističnih kazalnikih ne more kosati z najbolj turističnimi občinami v Sloveniji, kot so Bled, Bohinj, Piran, Ljubljana, a začrtali so svojo smer turizma, ki skozi leta raste.

21

Slika 12: Turistični obisk v občini Brda med letoma 2010 in 2019

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000

Prihodi turistov Prenočitve turistov

Vir: SURS, 2021c

V grafu 2 imamo pregled prenočitev turistov po mesecih v letu 2019. Jasno je vidno, da je glavna turistična sezona poleti, pozimi pa bo potrebno še marsikaj postoriti, da bi privabili večje število turistov. Vidi se tudi trend, da poleti turisti prenočijo več noči kot pozimi, saj pozimi je v Goriških brdih manj možnih aktivnosti za turista in s tem ostanejo v povprečju le malce več od enega dneva. Zimske prenočitve so večinoma vezane na dogodke, kot je martinovanje ali kaj podobnega, ampak takih prireditev ni veliko.

Slika 13: Prenočitve v občini Brda po mesecih v letu 2019

Vir podatkov: SURS, 2021c

Glavni kazalnik te diplomske naloge je povprečna doba bivanja turistov, ki je v občini Brda precej nižja od slovenskega povprečja. V začetnem teoretskem delu je bil omenjen trend upadanja povprečne dobe bivanja turistov, ki pa za Goriška brda niti ne velja toliko, saj je ta že tako ali tako nizka. Za Slovenijo ta trend lahko opazimo v grafu 3, ki pokaže, da se je v 10- ih letih povprečna doba bivanja znižala za 0,5 noči, s 3 na 2,5. Za občino Brda je značilno

22

nihanje okoli 1,6 noči, kot je tudi znašalo povprečje v zadnjih podatkih iz leta 2019. Ti trendi se bodo lahko močno spremenili v postkoronskih časih, ampak napovedi je še težko delati, saj je treba najprej stabilizirati epidemiološko stanje.

Slika 14: Povprečna doba bivanja turistov v obdobju 2010–2019

Vir: SURS, 2021c

Ko gledamo na povprečno dobo bivanja turistov, lahko hitro opazimo, da tuji turisti v povprečju ostanejo dlje časa. Skozi leta je ta razlika za okoli 0,4 nočitve. Vsi ponudniki prenočišč so v intervjujih ugotovitve iz grafa 4 potrdili. Nekateri so pa tudi omenili, da poleg tega, da tuji gosti ostanejo dlje, tudi več porabijo kot domači gostje. Iz rezultatov sem izvzel leto 2020, ki bi zaradi epidemije trende povsem obrnilo. Zaradi epidemije koronavirusa, ki je bila prisotna skoraj celo lansko leto, veliko tujcev ni moglo priti v regijo, po drugi strani pa so v Brdih beležili veliko več domačih gostov, ki so se za dlje časa zdržali na destinaciji. To gre pripisati predvsem t. i. turističnim bonom, ki so bili takrat na voljo vsem državljanom Republike Slovenije. Vlada je s temi boni, ki jih je podaljšala v leto 2021, želela pomagati oživljati turistično dogajanje in ponovno spodbuditi razvoj slovenskega turizma.

Slika 15: Povprečna doba bivanja domačih in tujih turistov v Goriških brdih v obdobju 2010–

2019

Vir: SURS, 2021c

23

V drugi primerjavi med domačimi in tujimi gosti lahko vidimo očitno razliko v številu prihodov in prenočitev v Goriških brdih. Skozi leta pa lahko spremljamo velik porast domačih in tujih turistov. Leta 2019 je bilo 66 % prihodov tujih turistov in 34 % prihodov domačih turistov, kar lahko vidimo v grafu 5. V grafu 6 pa lahko vidimo prenočitve turistov. Tukaj je razmerje drugačno, saj je slovenskih prenočitev le 29 %, tujih pa 71 %. To jasno nakazuje, da tujci ostanejo v Goriških brdih več noči. Tudi v primeru prihodov in prenočitev lahko ugotovimo, da je bilo leto 2020 zaradi epidemije COVID-19 povsem izven trendov zadnjih let.

Slika 16: Prihodi domačih in tujih turistov v Goriških brdih med letoma 2010 in 2019

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000

DOMAČI TUJI

Vir: SURS, 2021c

Slika 17: Prenočitve domačih in tujih gostov v Goriških brdih med letoma 2010 in 2019

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000

Prenočitve turistov TUJI

Vir: SURS, 2021c

24

5. REZULTATI RAZISKAVE

V diplomskem delu sem se ukvarjal z možnostjo podaljšanja bivanja turistov v Goriških brdih.

Tukaj turist ostane v povprečju le 1,6 noči, medtem ko je slovensko povprečje 2,5 noči. Z pregledom strokovne literature na tem področju in intervjuji s pomembnimi akterji na področju turizma sem skušal iskati rešitve in podati predloge, kako bi lahko podaljšali dobo bivanja turistov v Brdih in jo dvignili na slovensko povprečje. V podpoglavju 5.2. bodo predstavljeni predlogi za izboljšave na tem področju, skladno z možnostmi občine Brda.

5.1. STALIŠČA INTERVJUVANCEV O PODALJŠANJU POVPREČNE DOBE BIVANJA TURISTOV V GORIŠKIH BRDIH

V okviru raziskave sem opravil šest intervjujev s pomembnimi akterji na področju turizma v Goriških brdih. Intervjuji so bili razdeljeni na dva dela. V prvem delu so bila osnovna vprašanja o briškem turizmu in ta so bila pri vseh intervjujih enaka. Drugi del intervjuja pa je bil prilagojen sogovorniku in se je nanašal na njegovo delo oziroma področje, na katerega se spozna, kjer lahko strokovno oceni situacijo in poda svoje predloge. Intervjuji so trajali med 30 minut in eno uro. V intervjujih je bilo podanih veliko različnih mnenj, predvsem med ponudniki različnih vrst nastanitev.

Pri pregledu trenutnega stanja in možnosti izboljšav je bilo izraženo splošno zadovoljstvo s stanjem pred epidemijo. Z vseh strani je poudarjeno, da si masovnega turizma v Brdih ne želijo. Zavedajo pa se, da je prostora za napredek še veliko, predvsem v javni infrastrukturi (ceste, pločniki, kolesarske poti itd.). Ponudniki so bili z letom 2020, ki je bilo predvsem v znamenju epidemije, kljub temu zadovoljni. Veliko več je bilo slovenskih gostov, manj pa tujih. Pri lastnici, ki oddaja vilo, je bilo to celo najboljše leto od odprtja leta 2010. Za dopustovanje v Brdih se je odločilo veliko gostov višjega socialnega sloja, ki so navadno hodili v tujino. Pri izboljšavah si nekateri želijo večjo povezanost med različnimi akterji v občini.

Izpostavljen pa je tudi problem prihoda turistov le ob vikendih.

V strategiji opredeljena vizija Občine Brda po epidemiji je zelena in trajnostna naravnanost.

Velik potencial vidijo v podeželskosti, varnosti in razpršenosti ponudnikov (Novak Samec, 2015). Nekateri vidijo ta čas epidemije tudi kot možnost, da se uredi osnovne stvari, kot je javna infrastruktura. Vsi pa se zavedajo, da bo potrebno odslej za pridobitev gostov vložiti veliko več energije, morda uvesti določene popuste in narediti bolj mikavne ponudbe.

Tipi gostov, ki obiskujejo Goriška brda, so po navedbah sogovornikov večinoma turisti višjega socialnega sloja, zato so tudi cene temu primerne. Omeniti pa je treba, da so tudi ponudniki, katerih ciljna skupina niso gostje višjega cenovnega razreda in imajo prenočišča z nižjo ceno.

Starostna struktura gostov je med 25 in 35 ter starejši od 50 let. Ob tem opazimo, da je izvzeta skupina družin z majhnimi otroci, kar ob trenutni ponudbi kaže na nezanimivost destinacije za družine. Gostje, ki obiskujejo intervjuvane ponudnike prenočišč, so predvsem ljudje, ki imajo radi dobro hrano in vino. Na elitnejših lokacijah so predvsem gostje, ki iščejo mir, na cenejših pa tisti, katere zanima bolj aktivno raziskovanje Brd in okolice. Pri vseh ponudnikih so gostje v veliki večini tujci, še najbolj pa v kazinoju Venko, kjer jih je 99 %.

Opažajo tudi, da tuji gostje ostanejo dlje časa kot slovenski gostje. V letu 2020 je bila struktura gostov obrnjena, saj so imeli ponudniki prenočišč okoli 80 % slovenskih gostov in le 20 % tujcev.

25

Videnja glede možnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja so različna. Na zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport se trudijo, da bi povprečno dobo bivanja spravili na slovensko povprečje, kar pomeni 2,5 noči. To bodo skušali doseči z dodajanjem aktivnosti ter predvsem s sodelovanjem z drugimi regijami (Posočje, Vipavska dolina, Kras). Drugi sogovorniki se s tem dosti ne ukvarjajo in prepuščajo občinskim odločevalcem, da oblikujejo mehanizme, s katerimi bi dvignili povprečno dobo bivanja. Omenijo pa pomembnost promocije celotne destinacije in povečanje nabora aktivnosti, predvsem športnih.

Na briški občini so s stanjem turizma zelo zadovoljni; svoje uspehe potrjujejo s številnimi nagradami. V prihodnosti vidijo napredek v povezanosti in sodelovanju med regijami.

Trenutno najbolj pereča tema so terme, o katerih razpravljajo na dnevni bazi. Menijo, da je termalna ponudba tista, ki bi podaljšala turistično sezono ter tudi povečala možnosti za kongresni turizem. Ob tem projektu se ukvarjajo tudi z zapuščeno vasjo Slapnik, kjer je predviden razpršen hotel, a tudi ta projekt čaka na investitorje. Glede športne infrastrukture želijo izboljšati pogoje za kolesarje ter povečati športni park v Vipolžah, kjer so trenutno le nogometna igrišča. S povprečno dobo bivanje se sicer ukvarjajo, a osredotočajo se predvsem na spodbujanje visoko kakovostnih izdelkov in storitev.

Pomembna tema je tudi organizacija dogodkov, kjer je potrebna reorganizacija, ustvarjanje raznolikih dogodkov, tudi takih za višji socialni sloj. Ena od sogovornic je predlagala filmski festival v Brdih. Poudarila pa je tudi, da v Brdih primanjkuje delovne sile za potreben preskok na višjo raven. V prihodnosti bo ključ do uspeha tudi raven komunikacije, ki po njenem mnenju trenutno ni na najvišjem nivoju.

Med ponudniki so bila mnenja zelo različna, saj se tudi razlikujejo glede na vrsto nastanitvenega obrata, ki ga imajo. Intervjuji so bili opravljeni s ponudniki štirih različnih tipov prenočišč, in sicer apartmajev, vile, kmečkega turizma in hotela. Daleč najdaljšo povprečno dobo bivanja beleži ponudnica vile, ki jo v poletnih mesecih oddaja za minimalno pet noči, izven sezone pa minimalno dve noči. Na turistični kmetiji gostje ostanejo približno tri noči, v hotelu in apartmajih pa so gostje manj časa, večinoma za vikende. S povprečno dobo bivanja se posebej ne ukvarjajo, večinoma to prepustijo turističnoinformacijskemu centru ter zavodu za turizem. Preko teh dveh organizaciji se v glavnem tudi vrši promocija za njihove nastanitve. Vsi so aktivni tudi na socialnih omrežjih, kjer skušajo privabiti čim večje število gostov. Največ v promocijo vlaga hotel in kazino Venko, ki ima samo v Italiji okoli 60 tabel z usmeritvijo do destinacije, veliko pa se poslužujejo tudi spletnega oglaševanja na italijanskem trgu.

5.2. ANALIZA MOŽNOSTI PODALJŠANJA POVPREČNE DOBE BIVANJA TURISTOV V GORIŠKIH BRDIH

Pred možnostmi za podaljšanje bivanja moramo najprej pregledati probleme v regiji, s katerimi se soočajo turisti in navsezadnje tudi domačini. Skozi problematiko območja lahko dobimo vpogled, kaj bi bilo treba izboljšati. Glavni problem, ki je bil pogosto izpostavljen med sogovorniki v intervjujih, je mobilnost. Goriška brda so destinacija, do katere gosti lahko dostopajo le z avtomobili. Javni prevoz je tukaj na zelo slabi ravni. Za turiste se je v zadnjih letih uvedel krožni avtobusni prevoz HOP ON Brda, ki vozi skozi glavne turistične atrakcije.

Predvsem pa primanjkuje taksistov, vsaj v poletni sezoni, ki bi lahko goste vozili do vinskih kleti ali morebitnih dogodkov. Pri mobilnosti je treba izpostaviti predvsem slabo cestno

26

infrastrukturo, na kar so opozorili vsi sogovorniki. Veliko cest je v slabem stanju, problem je pomanjkanje pločnikov in kolesarskih poti. Vse to omejuje turiste, predvsem kolesarje, ki so v Brdih vedno bolj številčni. Iz tega lahko sklepamo, da je mobilnost posredni faktor pri povprečni dobi bivanja, saj gostje nimajo urejenih prevozov. Z urejenim javnim prevozom ali širšo mrežo taksistov bi imeli turisti več odprtih možnosti za oglede znamenitosti ali vinskih kleti in bi posledično lahko ostali več časa v Goriških brdih. Mobilnost ni glavni element pri podaljšanju povprečne dobe bivanja turistov, je pa lahko tisti dejavnik, ki pripomore k udobju turista in lahko spodbudi k prihodu turiste, ki nimajo osebnega vozila.

Za Brda bo velik izziv tudi to, da zadržijo čim več storitev na podeželju, sploh zato, ker se v zadnjih letih dogaja umik osnovnih storitev s podeželja v večja regionalna središča. Goriška brda se soočajo tudi z veliko razliko med severnim in južnim delom Brd. To vpliva tudi na možnosti razvoja turizma, saj se obiskovalci večinoma nahajajo le v spodnjih Brdih. Tu pa je izredno veliko urejenih vinogradniških teras, v zadnjem času se jih celo vedno več obnavlja oziroma na novo ureja. Tako nastajajo vedno novi vinogradi. Pri vinogradniški panogi je škropljenje pogosto, kar negativno vpliva tako na okolje kot na turiste, ki izvajajo razne aktivnosti v naravi. Eden izmed problemov je tudi časovna razporeditev obiska, ki je večinoma osredotočen le na vikende. To se razen v poletnih mesecih izrazito kaže skozi vse leto. Izrazita turistična sezona je torej poleti, medtem ko pozimi Goriška brda večinoma samevajo. Kot posebno težavo pa je treba izpostaviti pomanjkanje kvalificirane delovne sile.

Z nastopom dela mlajše generacije se stanje v gostinstvu sicer izboljšuje, a še vedno bi bilo možno storitve dvigniti na boljši nivo. Vse kaže, da bo za razvoj turistične dejavnosti potrebno pripeljati delovno silo iz širšega zaposlitvenega bazena, saj v Goriških brdih ni dovolj specifično izobraženih ljudi. Ta pomislek je na mestu zlasti v primeru zagona term oziroma spa centra. Takrat bo nujno potrebno iskati delovno silo tudi drugje.

Kako dvigniti povprečno dobo bivanja turista v regiji ni enostavno vprašanje. Za majhne korake je potreben dolgotrajen proces, predvsem pa veliko finančnih sredstev. Delati je potrebno na razni infrastrukturi, urejenosti ter promociji destinacije. V nadaljevanju so podani predlogi, s katerimi bi se lahko dvignilo povprečno dobo bivanja turistov in na splošno izboljšalo kakovost turističnih storitev v Goriških brdih.

1. Terme oziroma spa resort

Terme so projekt, ki ga v Brdih načrtujejo že skoraj 20 let. Po besedah direktorice tamkajšnjega zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport je potencialnih investitorjev veliko. Skozi leta se jih je že kar nekaj omenjalo, projekt se vedno znova modificira, a zaenkrat še ni prišlo do realizacije. Zadnji predstavljen projekt z investitorjem iz Italije je bil 10. januarja 2020. Projekt je zasnoval priznani videmski arhitekt Alessio Prinčič. Terme naj bi stale na griču med Medano in Fojano. Objekt bi obsegal od 100 do 140 hotelskih sob, kompleks plavalnih bazenov, butične trgovine, restavracije, konferenčno dvorano in kot glavno atrakcijo 45 metrov visok razgledni stolp. Osrčje celotnega sistema projekta naj bi bil center zdravja in lepote z raznimi wellness storitvami (I feel Slovenia, 2021b).

Projekt briških term je skladen z željami intervjuvancev po izgradnji kopališkega kompleksa ter vzpostavitvi spa ponudbe z raznimi kozmetičnimi, masažnimi in lepotnimi storitvami. To bi lahko privabljalo turiste poleti in predvsem pozimi, ko ni veliko aktivnosti v Brdih. S tem bi se lahko podaljšala turistična sezona, prav tako pa je to ena izmed možnosti pri podaljšanju dobe bivanja turistov. Korist od tega bi imeli tudi sedanji ponudniki prenočitev, saj bi lahko

27

goste zadržali več časa, ker bi ti svoj prosti čas preživljali tudi v omenjenem kompleksu. S povečanjem turistov višjega socialnega razreda pa bi bili zadovoljni tudi drugi ponudniki storitev in proizvodov v Brdih. Poleg že vsega omenjenega bi po trenutnih načrtih lahko bil takšen hotel z večjo konferenčno dvorano odskočna deska pri spodbujanju konferenčnega in poslovnega turizma v Goriških brdih. Trenutno so za večje konference kapacitete premajhne.

Kot kaže bi briške terme imele zelo pozitiven vpliv na turizem tako v občini kot v širši goriški regiji in čezmejnem območju, ki takega kompleksa nima. Občina se zelo trudi za čimprejšnjo izvedbo tega približno 50 milijonskega projekta. Kdaj bodo terme v Brdih odprte, pa je glede na trenutno situacijo težko napovedati.

Z izvedbo projekta term sovpada tudi obnova zapuščene vasi Slapnik, za katero so bili tudi že narejeni razni projekti, ki gredo predvsem v smer razpršenega hotela. Za oba projekta se zanimajo razni investitorji, a zaenkrat še ni prišlo do resne namere. Velika priložnost se je ponudila, ko je angleška televizijska hiša BBC v Slapniku hotela snemati resničnostni šov, v katerem bi vas obnovili v razpršeni hotel. Problemi so nastali pri lastništvu, saj ena lastnica ni hotela prodati svoje hiše in sedaj zgleda, da je resničnostni šov na mrtvi točki (Uršič, 2019).

Jasno pa je, da so za občino prioriteta terme in šele nato projekt razpršenega hotela v Slapniku. Oba projekta pa bi imela pozitiven vpliv na podaljšanje povprečne dobe turistov, saj bi zagotavljala več dejavnosti na enem mestu, s tem lahko turisti svoj čas preživljajo zanimivo in prijetno tudi več dni.

2. Izboljšanje trenutne športne infrastrukture

Urejena športna infrastruktura je v pokrajini, kot so Brda, ključnega pomena za turizem. Brda imajo na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti, kar smo izvedeli tudi skozi intervjuje. Sogovorniki so izpostavili, da je vedno več takih turistov, ki se ukvarjajo s športom, predvsem s kolesarstvom in pohodništvom. Pri pohodniških poteh so nekateri omenili pomanjkanje klopi in smetnjakov ter večje označenosti poti, kar se da narediti z majhnimi finančnimi sredstvi. Pri kolesarskem turizmu pa se lahko Goriška brda zanašajo na izredno slikovito in razgibano pokrajino, a tukaj je problem cestna infrastruktura, ki je marsikje pomanjkljiva. S postopnim urejanjem cest, izboljšanjem označevanja poti s tablami ter s promocijo Brd kot kolesarske pokrajine bi se dalo veliko izboljšati.

V Brdih manjka tudi športni park z raznimi športnimi površinami. Trenutno je največji športni objekt v Vipolžah, kjer je nogometni kompleks, ki ga uporablja Nogometni klub Brda. Z raznoliko in privlačno športno infrastrukturo je možno postaviti temelje za kakovostno preživljanje prostega časa turistov, ki lahko zaradi večjega nabora dejavnosti ostanejo v regiji dlje časa. Potencial predstavlja tudi nudenje prostora za priprave profesionalnih športnikov.

Pri tem je vsekakor pozitivno, da lahko čez celo leto to infrastrukturo uporabljajo tudi domačini. Dejstvo je, da športna infrastruktura pozitivno vpliva na okolje, saj lahko nudi delovna mesta, zagotavlja obliko porabe prostega časa, daje urejen izgled pokrajine itd.

3. Družinam prijazno okolje

V Goriških brdih se pri ponudnikih ter na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda zavedajo, da ne izkoriščajo potenciala za privabljanje družin na počitnice. V prihodnosti bo to gotovo ena izmed priložnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja, saj bo v postkoronskih časih še bolj pomemben pristnejši stik z gosti ter naravno okolje, ki omogoča možnosti oddiha za družino. Na podeželju je mir, varnost ter veliko možnosti za izvajanje aktivnosti v