Intervju z mag. Radovanom Tavzesom:
Do onemoglosti bomo forsirali lo~eno zbiranje pri izvoru Za~enja se boj za tr`ne dele`e Slovenski logisti so bili prezrti
^esa si pri embala`i `elijo `enske?
Intervju z mag. Radovanom Tavzesom:
Do onemoglosti bomo forsirali lo~eno zbiranje pri izvoru Za~enja se boj za tr`ne dele`e Slovenski logisti so bili prezrti
^esa si pri embala`i `elijo `enske?
Strokovna specializirana revija za embala`o in okolje [tevilka VI./31 December 2006
Foto Peter Marin{ek
promocija
Uvodnik
Embala`a o(ne)sre~i
@ivljenje ima ve~ obrazov, zakaj jih ne bi imela embala`a? V prazni~nih dneh prejemnike daril gotovo osre~i. Pridih skrivnostnosti, pozornosti, naklonjenosti … Ne le darilo, tudi ali pa v~asih predvsem embala`a pri~ara posebno vzdu{je. Nekaj hipov. Potem se spremeni v odpadno embala`o. Koga osre~i takrat?
Okoljski obro~ okoli subjektov, povezanih z odpadno embala`o, se vedno bolj o`i. Prostim strelcem, ki so se izogibali svojim obveznostim in se niso vklju~ili v sistem, so {teti dnevi. Del celotne zgodbe je tudi dejstvo, da je odpadna embala`a, tako kot drugi odpadki, lahko lep posel. To spoznanje ni novo, z odprtjem trga z odpadno embala`o v Sloveniji, ko je nov Pravilnik o ravnanju z odpadno embala`o vzel Slopaku monopolni polo`aj, pa se za~enja konkreten boj za tr`ne dele`e. A tega boja ne bijejo le zainteresirana podjetja vsako zase. Z vidika dr`ave je pomembnej{i skupni boj za doseganje postavljenih ciljev do EU. ^e trg ne bo uspe{en, bo morala pose~i dr`ava. Ve~ o tem v intervjuju z mag. Radovanom Tavzesom.
Obse`nej{i okoljski sklop v tej {tevilki naznanja uredni{ko politiko revi- je v prihodnjem letu. Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter part- nerji bo revija {e bolj okoljsko naravnana, s povzetki v angle{~ini pa tudi mednarodno usmerjena.
@
@eelliimmoo ~~iimm bboolljj{{oo eemmbbaallaa``oo.. IInn ttuuddii vvsseebbiinnoo.. SSrree~~nnoo!!
Jo`e Volfand, glavni urednik
Do onemoglosti bomo forsirali lo~eno zbiranje pri izvoru 6
Za~enja se boj za tr`ne dele`e 11
Embala`na to~kovna kartica trezni dobavitelje 16 Najve~ji porabnik plastike je embala`na panoga 18
Tehnologija IML je prihodnost 21
Darko Tom{i~: Posle vedno delajo ljudje 23
Slovenski logisti so bili prezrti 24
Logistika kot del evropske transportne politike 26
^esa si pri embala`i `elijo `enske? 28
Znajo odpreti njeno denarnico? 29
Uvodnik
3Iz vsebine
B
BE ER RIIC CA AP P lla an nssiirra all p prrvvii p po ok krro ovv~~e ek k ss p pii{{~~a allk ko o
Bericap, eden najve~jih svetovnih proizvajalcev plasti~nih pokrov~kov, je predstavil t.i. push-pull pokrov~ek za pija~e z vgrajeno pi{~alko. Gre za lep primer, kako so proizvajalcu pija~ pomagali k hitri rasti z marketin{kim trikom, ki je priteg- nil potro{nike.
Ideja o pokrov~ku, ki bi ga po pitju lahko uporabili tudi kot pi{~alko, se je obliko- vala v sodelovanju med Bericapom in proizvajalcem pija~
Kofolo. Kofola je is- kala prednost, ki bi ji v primerjavi s tekmeci omogo~ila hitrej{o rast na trgih vzhodne Evrope (Mad`arska, Poljska, ^e{ka in Slo- va{ka). @eleli so dose-
~i visoko stopnjo pre- poznavnosti in v{e~- nosti pri svojem glavnem segmentu potro{nikov, otrocih.
Razvoj pokrov~ka-pi{~alke so leta 2004 pri~eli v Bericapu na Mad`arskem, proizvajati pa so ga za~eli po uspe{no izve- denih testih v treh tovarnah podjetja Kofola. Gre za pri- lagoditev `e obstoje~ega, standardnega 28 mm push-pull pokrov~ka, zato kakr{nakoli modifikacija polnilne linije ni potrebna.
Vse od uvedbe se je pokrov~ek-pi{~alka izkazal za izjemno u~inkovito tr`enjsko orodje. Poudarjen je v ve~ini oglasov podjetja Kofola, ki ga je uspe{no uporabilo tudi za prodor na nove trge, med drugim na Hrva{ko in v Romunijo. Iznajdbo je `e pri~el uporabljati tudi avstrijski proizvajalec pija~
Vöslauer Mineralwasser AG.
D
Diig giitta alle en n U UV V ttiissk k n na a u uk krriivvlljje en ne e p po ovvrr{{iin ne e
Podjetje Machines Dubuit je za svoj novi tiskalnik Inkjet 329 prejelo oskarja za embala`o. Gre za prvi inkjet tiskalnik, ki omogo~a tisk ne le na ravne povr{ine, ampak tudi na ukriv- ljene predmete, na primer na steklenice in tube. Razvojni
Novosti
4
K
Krra attk ko o,, zza an niim miivvo o
Andrej Sotel{ek na vrhu Slopaka
Na izredni skup{~ini Slopaka, bila je konec novembra, je pri{lo do zamen- jave v vodstvu. Ustanovitelji dru`be Slopak so za novega direktorja imenovali Andreja Sotel{ka, ki je nasledil Barbaro Av~in Tr`an.
Andrej Sotel{ek, univerzitetni diplomirani ekonomist, bo z januarjem 2007 postal direktor dru`be za ravnanje z odpadno embala`o Slopak.
Na Slopak prihaja iz poslovnega sistema Mercator, kjer je bil dolga leta odgovoren za podro~je nabave glavnine `ivilskih izdelkov, ki se proda- jajo na policah Mercatorjevih trgovin. Na podro~ju odpadne embala`e je bil dejaven `e v ODEM GIZ, ki je deloval v okviru GZS. Ob ustanovitvi dru`be Slopak, leta 2003, je postal predsednik odbora ustanoviteljev dru`be Slopak in je ves ~as strokovno delal na tem podro~ju. V svoji pok- licni karieri je bil Andrej Sotel{ek vsa leta na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Na skup{~ini ustanoviteljev dru`be Slopak ga je podprlo ve~ kot 75 % lastnikov. Med ustanovitelji dru`be Slopak so najpomem- bnej{a podjetja iz `ivilske panoge, kemi~ne industrije in proizvodnje pija~.
Bli`nje logisti~ne poti do Kölna
»Nova letalska povezava, gre za novo tovorno linijo z boeingom 767, med Kölnom, Ljubljano in Atenami, pomeni veliko za Slovenijo in sloven- sko gospodarstvo. Prej je UPS zagotavljal manj{e zmogljivosti, zdaj pa lahko letalo sprejme 42 ton tovora. Ljubljana je bila izbrana zaradi njene geografske lege in ker je Slovenija ~lanica EU. Nova linija omogo~a zgodnej{o dostavo vstopnih po{iljk in poznej{i pobiralni ~as po{iljk za tujino. Paketi prispejo na Brnik ob 5. uri, ob 22.30 pa jih odpo{ljejo iz dr`ave,« je pojasnil logisti~no novost na Aerodromu Ljubljana Goran Travner, ki ima v Intereuropi dvojno funkcijo. Je direktor filiale UPS v Sloveniji in regionalni direktor za UPS v regiji. Pokriva Slovenijo, Hrva{ko in BiH, na obmo~ju biv{e Jugoslavije pa sicer UPS na~rtuje nove poslovne poteze.
Na teh trgih, poudarja direktor, poslujejo od osamosvojitve, rast prometa pa je vsako leto dvo{tevil~na. V nekaterih dr`avah so se odlo~ili za lokalnega pogodbenega partnerja, za lokalno Intereuropo. Komitenti v Sloveniji najve~ uporabljajo expresne storitve. To so dostave naslednji dan, in sicer express plus, do 9. ure, express do 12. ure in express saver do konca delovnega dne.
Vse pogosteje pa se naro~niki odlo~ajo za kamionski prevoz po{iljk po sistemu hitrih kurirjev, a to podalj{a dostavo na 2 do 3 dni. Vendar UPS zagotavlja njihove prednosti, kot sta sledljivost, door to door in druge.
Po mnenju Gorana Travnerja so najbolj konkuren~ni s produktom COD, pobiranje kupnine za blago, kar je posebej privla~no za izvoznike, pri po{iljkah s povratnico, letos pa predvsem z zgodnej{o dostavo in s kas- nej{im pobiranjem po{iljk. K zanesljivi in u~inkoviti distribuciji jim poma- gajo najsodobnej{i skenerji (DIAD) z elektronskim podpisom, lastna rentgenska naprava za pregled vseh po{iljk in sicer{nji dober servis.
Pri~akujejo, da se jim bo pove~al zlasti kopenski promet po vstopu Romunije in Bolgarije v EU.
Prenovljeno in raz{irjeno letalsko vozli{~e v Kölnu, kjer je med drugim sortirna zmogljivost vozli{~a pove~ana na 110.000 paketov na uro, bo ob novi tovorni liniji pomembno vplivalo na rast prometa filiale UPS v Sloveniji. Avtomatizirana zgradba v Kölnu ima tri neodvisne sortirne sis- teme: za normalne pakete, majhne pakete in pakete nenavadnih velikosti. UPS dela v 200 dr`avah sveta, dnevno pa dostavi ve~ kot 14,8 milijonov paketov na dan. Celotni dohodek v letu 2005 je zna{al skoraj 43 milijard dolarjev. V Sloveniji je UPS petnajst let.
Odprli zbirni center v Ilirski Bistrici
V okviru nacionalnega programa varstva okolja so med osrednjimi cilji navedene prav naloge na podro~ju ravnanja z odpadki in pri sanaciji neurejenih odlagali{~. Eno takih je bilo v Globovniku pri Ilirski Bistrici, kjer so v za~etku decembra odprli zbirni center za lo~ene frakcije komunal- nih odpadkov. Tako bodo z novim letom za~eli lo~eno zbirati plastenke, plo~evino, steklo in papir v zabojnike na ekolo{kih otokih. Druge odpad- ke, kot so olja, baterije, odslu`ene gospodinjske naprave in elektronsko opremo, pa bodo odlo`ili v zabojnike v zbirnem centru v Globovniku.
Zbirni center ni majhen. Zavzema povr{ino 3300 m2asfaltiranih povr{in, od tega jih okrog 600 pokriva nadstre{ek. V ob~ini Ilirska Bistrica so postavili 15 ekolo{kih otokov, na~rtujejo pa jih {e 71, tako da bodo do konca leta 2007 zbiralnice odpadkov {e bolj pribli`ali ob~anom. Nalo`ba
Novosti
in`enir Nicolas Moniez razlaga, da posebna tiskalna glava omogo~a barvni tisk kakr{negakoli designa neposredno na zaokro`eno plasti~no ali stekleno embala`o premera 25-100mm.
Tiskalnik Inkjet 329 ima {e {tevilne druge prednosti, med drugim omogo~a neposreden prenos podatkov oziroma slike in ne zahteva predpriprave za tisk. Brez dodatnih stro{kov omogo~a hitre spremembe tiska in s tem zagotavlja fleksibilnost produkcije. Omogo~a dobro resolucijo, kon~na kvaliteta slike se lahko primerja z lo~ljivostjo 900 x 900 dpi. Zmogljivost tiskalnika je do 2000 odtisov na uro (na predmete premera 50 mm, z lo~ljivostjo okrog 150 x 300 dpi).
Podjetje namerava svojo inovacijo v naslednjih mesecih ponuditi {e v obli- ki, ki jo bo mo`no prilagoditi tudi tiskalnikom drugih proizvajalcev.
IIn no ovva attiivvn na a p pllo o~~e evviin nk ka a FFrre essh hC Ca an n
[tevilne pija~e vsebujejo aktivne sestavine, ki imajo raztopljene v teko~ini le kratko `ivljenjsko dobo in kmalu izgubijo svojo u~inkovitost. RPC Bramlage je izdelal novo inovativno plo~evinko FreshCan, s katero je mo`no aktivne sestavine obdr`ati lo~ene od teko~ine. To so dosegli s pomo~jo plasti~ne kap- sule, v kateri so aktivne sestavine vse do odprtja plo~evinke shranjene v suhem okolju, nato pa se neposredno pred zau`itjem zme{ajo s teko~ino.
Koncept so razvili v sodelovanju s podjetjema Ball Packaging Europe in Degussa Fresh Tech Beverages.
Najve~ja te`ava je bila, kako zagotoviti vodood- pornost kapsule, ki pa se mora hkrati zlahka odpreti ob odprtju plo~evinke. Ko uporabnik plo~evinko odpre, se pritisk v njej zmanj{a. Zmanj{an pritisk odpre kapsulo z aktivnimi sestavinami, ki se zme{ajo s teko~ino.
V plo~evinki FreshCan kapsula ni pritrjena in pro- sto plava po plo~evinki. To prina{a velike logisti~ne prednosti pri procesu polnjenja, saj sta lahko kap- sula in plo~evinka proizvajalcu pija~ dostavljeni lo~eno. Podro~ja mo`ne uporabe kapsule so izjem- no {iroka. Zelo uporabna je predvsem za razli~ne mle~ne, vitaminsko/mine- ralne in energetske napitke. Proizvajalcem teh pija~ ponuja mo`nosti razvoja povsem novih produktov, ki jih brez tak{ne tehnologije doslej ni bilo mogo~e izdelati.
M
Ma an njj p plla assttiik ke e vv o ovvo ojjn ne em m p pa ap piirrjju u
Ovoj zavitka pisarni{kega papirja vsebuje okrog 10% plastike, ki liste za{~iti pred vlago. Podjetje Walki Wisa je pred kratkim razvilo nov ovoj, ki vsebuje manj kot 5% plastike. Poslovni mened`er Henri Grönroos pojasnjuje, da so
`eljo po tak{nem ovoju najprej izrazili kupci iz Nem~ije, ki morajo za klasi~en plastificiran ovoj pla~evati vi{je stro{ke odlaganja kot za papir. Nov ovoj z imenom WALKI®Copy Green je zaradi ni`je vsebnosti plastike v Nem~iji klasificiran kot mono-material in pomeni ni`je stro{ke za odpadke.
Najve~ji izziv pri razvoju novega materiala je bil, kako narediti plast pla- stike dovolj tanko, ne da bi zmanj{ali sposobnost ovoja, da za{~iti vsebino pred vlago. Dolgoro~no bo inovacija verjetno vodila k zmanj{evanju uporabe plastike pri ovojnih papirjih tudi pri drugih proizvajalcih. Nasploh je na podro~ju pakiranja
opazen univerzalen trend zmanj{evanja vseh vrst em- bala`e, nenazadnje zato, ker ga spodbuja Direktiva Evrop- ske unije za pakiranje.
v zbirni center je zna{ala 120 milijonov tolarjev, denar pa sta prispevala ob~ina in Komunalno podjetje.
Kak{ne bodo prihodnje odlo~itve glede ravnanja z odpadki, je odvisno od tega, ali bodo pristopili k izgrad- nji regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Za direk- torja Komunalnega podjetja v Ilirski Bistrici pa so ponovno imenovali Igorja Maljevca.
Embala`i iz valovite lepenke napovedana rast
Organizacija Pira Intl.’s (www.piranet.com) je izdala tr`no poro~ilo z naslovom Prihodnost globalnih trgov za embala`o iz valovite lepenke. V tej strate{ki petlet- ni napovedi predvidevajo, da bo poraba valovite le- penke za embala`o v letu 2011 dosegla 140 milijonov ton. Precej{nja rast (11,9% letno) bo opazna predvsem v srednji in vzhodni Evropi. V zahodni Evropi je trenut- na rast manj{a od predvidene predvsem zaradi pove~ane migracije proizvodnje v cenovno ugodnej{e proizvodne obrate.
Poro~ilo vsebuje {e naslednje ugotovitve:
PAzijsko-pacifi{ko podro~je ka`e 17% rast, na to sta vplivali Kitajska in Indija.
PTretjina valovite lepenke se je lani porabila za embala`o v segmentu prehrambenih izdelkov in pija~. Do leta 2011 se bo poraba v tem segmentu {e rahlo pove~ala na 35%.
P10.1% valovite lepenke se je porabilo za embala`o elektri~nih aparatov.
Visoka stopnja recikliranja jekla v EU
Leta 2005 je 25 dr`av ~lanic Evropske unije skupno recikliralo ve~ kot 2,3 milijona ton embala`e iz jekla. To predstavlja povpre~no stopnjo recikliranja 63%. V primerjavi z letom 2004 se je recikliranje pove~alo za 6%. Zdru`enje evropskih proizvajalcev jekla za embala`o APEAL je letos prvi~ zbralo podatke o recik- liranju za 30 dr`av - poleg 25 ~lanic EU {e za Romunijo, Bolgarijo, Norve{ko, [vico in Tur~ijo. Tako so lahko ses- tavili popolno sliko recikliranja embala`e iz jekla.
Ugotovili so, da je bila pri recikliranju najuspe{nej{a Belgija, ki je lani reciklirala kar 92% odpadne jeklene embala`e. Povsod po Evropi pa so dr`ave dosegle nara{~ajo~o stopnjo recikliranja.
Mo~no so napredovale predvsem balti{ke dr`ave (Litva je v primerjavi s prej{njim letom recikliranje pove~ala kar za 120%), Poljska in Slova{ka, sledita Velika Britanija in Danska (10-15% rast), ter [panija, Finska in Italija (5- 10% rast). Manj{e pove~anje recikla`e (do 5%) so dosegle {e Avstrija, Irska, Nem~ija, Portugalska, [vica in Mad`arska. Tur~ija je skupno reciklirala 34% odpadne jeklene embala`e in tako presegla zakonsko dolo~en cilj 30%.
Klju~en dejavnik, ki prispeva k visokim stopnjam recik- liranja, je prilagodljivost jekla najraznovrstnej{im siste- mom zbiranja odpadkov. Iz odpadkov ga je mo`no relativno zlahka izlo~iti tako pri me{anih gospodinjskih odpadkih kot pri lo~enem pobiranju smeti.
Na podro~ju recikliranja lahko v srednji in vzhodni Evropi pri~akujemo {e nadaljnje izbolj{ave, ki jih bo prinesel nenehen razvoj infrastrukture zbiranja in recik- la`e odpadnega materiala. K nara{~anju recikliranja spodbujajo tudi cilji EU, dolo~eni po fazah do leta 2015.
Direktor APEALa Philippe Wolper komentira: »Da bi dosegli visoko stopnjo recikliranja, morajo zakoni EU ostati jasni in nedvoumni glede koristi, ki jih recikliran- je prina{a okolju. Prav tako morajo {e naprej podpirati napore industrije v tej smeri. ^e sporo~ila EU ne bodo jasna, se lahko zgodi, da bodo posamezne dr`ave ~la- nice promovirale ekonomske instrumente, ki ne upo{tevajo visokega prispevka recikliranih pakirnih materialov in namesto tega podpirajo rabo originalnih virov. Z vidika varstva okolja je izjemnega pomena, da EU {e naprej podpira recikliranje.
5
K
Krra attk ko o,, zza an niim miivvo o
Embala`a in okolje Embala`a in okolje
D
Dvvee lleettii jjee tteeggaa,, kkaarr ssee jjee ssiisstteemm ooddppaaddnnee eemmbbaallaa``ee vv SSlloovveenniijjii vv ggrroobbeemm vvzzppoossttaavviill..
K
Kaakkoo nnaa MMiinniissttrrssttvvuu zzaa ookkoolljjee iinn pprroossttoorr oocceennjjuujjeettee ttrreennuuttnnoo ssttaannjjee nnaa ttrrgguu ooddppaaddnnee eemmbbaallaa``ee vv SSlloovveenniijjii??
Na{o uspe{nost lahko primerjamo s 25- terico ali 15-terico. ^e pogledamo po-
datke v 15-terici in podatke, ki jih dobi- mo iz poro~il glede zbrane embala`e ali embala`e v zbiranju (to pomeni, da so partnerji dogovorjeni), moramo pove- dati, da so {tevilke pri nas nekoliko ni`je, kot bi ~lovek pri~akoval glede na povpre~je petnajsterice. Te {tevilke so
lahko varljive in so odvisne od na{ih navad in vedenjskih vzorcev. V tem trenutku je po podatkih Slopaka, ki je edina organizirana embala`na dru`ba v Sloveniji, v zaklju~enem krogu 170.000 ton odpadne embala`e. Po na{ih ocenah glede na povpre~je pet- najsterice pa bi moralo biti pribli`no 250.000 ton. S 170.000 tonami, ~e ra~unamo povpre~je na prebivalca, smo pod koli~inami, ki jih zberejo na Portugalskem, ki pa je na dnu petnajs- terice. Podatkov za pridru`ene ~lanice pa nimamo. Postavlja se vpra{anje, ali so na{i vedenjski vzorci druga~ni, kot so v tehnolo{ko razvitej{ih dr`avah pet- najsterice, ali pa imamo nekaj »freerid-
Do onemoglosti bomo forsirali lo~eno zbiranje pri izvoru
Mag. Radovan Tavzes, generalni direktor Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor 6
T
Trrgg ooddppaaddnnee eemmbbaallaa``ee vv SSlloovveenniijjii ssee jjee ooddpprrll.. ZZ ddoosslleejj eevviiddeennttiirraanniimmii k
koollii~~iinnaammii ooddppaaddnnee eemmbbaallaa``ee,, 117700..000000 ttoonn,, ssmmoo ppoodd kkoollii~~iinnaammii P
Poorrttuuggaallsskkee,, ttaa ppaa jjee nnaa ddnnuu ppeettnnaajjsstteerriiccee.. OOkkrreeppiittii jjee ttrreebbaa zzbbiirraannjjee pprrii iizzvvoorruu,, iizzbboolljj{{aattii eevviiddeennccee,, CCaarriinnsskkaa uupprraavvaa ppaa bboo pprreevveerrjjaallaa,, ~~ee ssee nnii kkddoo iizzooggnniill ookkoolljjsskkii ddaajjaattvvii.. NNoovvaa ookkoolljjsskkaa ttaakkssaa bboo nnaammeennjjeennaa ggrraaddnnjjii iinnffrraassttrruukkttuurree zzaa lloo~~eennoo zzbbiirraannjjee.. KKaarr zzaaddeevvaa ssee``iiggaannjjee kkoommuunnaallnniihh o
oddppaaddkkoovv,, ppaa bbii ssee mmuu rraaddii vv SSlloovveenniijjii iizzooggnniillii,, mmeennii mmaagg.. RRaaddoovvaann TTaavvzzeess,, g
geenneerraallnnii ddiirreekkttoorr DDiirreekkttoorraattaa zzaa ookkoolljjee pprrii MMiinniissttrrssttvvuu zzaa ookkoolljjee iinn pprroossttoorr..
erjev« ve~, kot bi jih bilo treba imeti.
Te`ko je tudi oceniti, ali je ta primanjk- ljaj vezan na podro~je komunalne odpadne embala`e ali t.i. industrijske embala`e, ki je proizvodnem ciklusu.
Po drugi strani pa vemo, da je dru`ba Slopak ugotovila, da je na trgu 170.000 ton embala`e, zbere pa jo med 90 do 100.000 ton, kar niti ni slabo, ~e bi bilo res, da v Sloveniji nastane 170.000 ton odpadne embala`e. To ni slabo za za~etek. Tisto, kar nas skrbi, je, da je ta {tevilka ve~ja. Svojo skrb argumenti- ramo tudi s tem, da je dru`bi Slopak uspelo zbrati ve~ odpadne embala`e, ki je v proizvodnem ciklusu, ne pa toliko tiste odpadne embala`e, ki jo odda kon~ni uporabnik kot komunalni odpadek.
^eemu boo tooreej dan vee~ji pooudareek v leetu 22007?
Temu, da oja~amo zbiranje ali prevze- manje odpadne embala`e na samem viru – pri gospodinjstvih, na ekolo{kih otokih, zbirnih centrih. T.i. kosovni odpad je pri nas posebne vrste potuha, saj ljudje shranjujejo dolo~eno opremo ali druge odpadke, potem pa jih enkrat ali dvakrat letno odlo`ijo kot kosovne odpadke. To bi radi odpravili.
V letu 2006 smo integrirali zakonodajo.
Na podro~ju lo~enih frakcij, kjer je najve~ embala`e, smo definirali »emba- la`ne dru`be« {e za druge lo~ene skupine frakcij. @elimo zmanj{evati t.i.
proste strelce in spodbuditi ~im ve~ orga- niziranih skupin oziroma zdru`enj, ki vsaka po svoje odgovorno ravna s svojo lo~eno frakcijo. Zato smo tudi odprli Pravilnik o embala`i, kjer smo predvsem dali mo`nost, da se zdru`evanja urejajo tako, da so ve~plastna, da je ve~
embala`nih dru`b, da je ve~ konkuren- ce. Za kak{no specifi~no embala`o se lahko dolo~ena skupina posebej zdru`i in ureja svoj problem. Prej je bilo mogo~e dobiti dovoljenje samo za neko- munalno odpadno embala`o. Sedaj smo hoteli spodbuditi konkurenco, predvsem da se ne bi na monopolih, ki jih je prej{nji pravilnik opredeljeval, zaspalo.
Ugotoviti `elimo, ali bomo na podlagi konkuren~nega poslovanja dru`b pri{li do {tevilke, ki je ve~ja od 170.000 ton.
Mogo~e pa so kje {e tisti zavezanci, ki morda niso zadovoljni z na~inom zdru`evanja v Slopaku in bi radi svoje obveznosti uredili na kak drug na~in.
Neekateeri trdijoo, da jee {teevilka 170.000 toon oodpadnee eembala`ee napihnjeena.
Verjamemo, da te {tevilke temeljijo na podpisanih pogodbah. Dvomim, da bi {tevilko precenili, prej obratno. Partner- ji, ki vstopajo v Slopak, po svojih intere- sih seveda `elijo prijaviti ~im manj prometa. Zakaj bi pla~evali ve~ emba- la`nine? Res pa je to, da nimamo na eviden~nih listih preverjeno, ali Slopak dejansko zbere 90 do 100.000 ton odpadne embala`e. Tu bi lahko neko- liko napihnili, vendar zaenkrat nimamo podatka, da bi lahko to sumili. Sedaj delamo Operativni program lo~enih frakcij, kjer se bodo nekatere {tevilke za~ele pregledovati, to pa zato, ker imamo vsaj nekatere podatke, kaj komunalci odlagajo na odlagali{~ih.
Tako bomo lahko preverili, ali bilanca dr`i. Ampak dvomim, da bomo kaj pametnega videli, saj je bila vsa bilan- ca naravnana na 430.000 ton vseh odpadkov. Recimo pa, da verjamemo.
Kak{een jee treenutni inteerees za vstoop na trg oodpadnee eembala`ee?
Dve prijavi dru`b imamo, nismo pa se podrobneje konzultirali z na{imi kolegi, ki upravni postopek vodijo na Agenciji RS za okolje. Imamo vtis, da imajo pri- javitelji nekaj te`av z reprezenta- tivnostjo pri dokazovanju, koga zasto- pajo. Jasno morajo namre~ povedati, da so v to dru`bo vstopile te in te firme in s kak{nimi koli~inami. To je lahko problem. S pridobitvijo dovoljenja se taka dru`ba zave`e, da bo toliko in toliko odstotkov vse odpadne embala-
`e v Sloveniji prevzela od komunalcev.
Vlogo sta dala Dinos in Interseroh.
Vsaka dru`ba za ravnanje z odpadno embala`o mora biti transparentna.
Neko podjetje ne more biti hkrati v dveh dru`bah. Nam je sicer `al, da smo morali odpreti trg. ^e bi bila gospo- darska zbornica pri nas obvezna, torej z obveznim ~lanstvom, bi sistem uredili tako, kot ga imajo v Avstriji, kjer dru`bo za ravnanje z odpadno emba- la`o ustanovi gospodarska zbornica s partnerstvom pri upravljanju, ne pa kapitalskim partnerstvom dr`ave. Ta re{itev je `e zelo blizu javni slu`bi, saj je
~lanstvo obvezno in je precej transpa- rentna. ^e Slovenija ne bo mogla doka- zovati u~inkov na segmentu odpadne embala`e, je v na{em pravnem siste- mu edina mo`na re{itev republi{ka
javna slu`ba. Mi si tega ne `elimo, saj bi bil to nekak{en unikum v Evropi.
Lahko pa bi se zgodilo, da se kaj zakomplicira, rezultate pa moramo dose~i.
Doo kateereega leeta boo dr`ava ~akala na preesoojoo oo uspee{noosti dooseeganja ciljeev dooseedanjeega sisteema?
Prvo poro~ilo moramo oddati leta 2007. A ta odlo~itev mora biti sprejeta na Vladi in ni enostavna. Tudi ~e bi na okoljskem ministrstvu ugotovili slabe rezultate, bi morali medresorsko pre- pri~ati Vlado, da je to najbolj{a in najcenej{a re{itev. Vpra{anje je, ~e bi bili s temi argumenti prepri~ljivi. Morda bi bil bolj{i vzvod malo mo~nej{i pritisk na industrijo ali trgovce.
Odprt trg lahkoo najbr` poomeeni tudi ni`jee eembala`ninee.
Ja, ampak tisto, ~esar se bojimo pri odpiranju trga, je, da bo postala zade- va neobvladljiva. Razumemo, da sta na trgu dve taki dru`bi, mogo~e tri. Ve~ pa ne, ker bo morala vsaka izmed njih imeti svoje ~lanstvo.
^eetrtoo dru`boo, ki jee speecializirana za ravnanjee z oodpadnoo eeleektri~noo in eeleek- troonskoo oopreemoo, `ee imamoo.
To ni isti trg. Ta dru`ba je bolj jasna, saj so vsi proizvajalci elektri~ne in elek- tronske opreme zainteresirani, da imamo v Sloveniji enako ureditev, kot jo poznamo v Evropi. Ravnanje z od- padno elektronsko opremo je zelo povezano s proizvajalci elektronske opreme. Ravnanje z odpadno EE opre- mo so si razdelili ve~ji akterji v proizvod- nji te opreme: Bosch, Elektrolux... To je povsem jasno. Sre~o imamo, da imamo pri nas tudi enega ve~jih evropskih proizvajalcev, to je Gorenje. Ne bojim se, da ne bi bili vzorci delovanja jasno naravnani v koristi tistega, ki je zadol-
`en za ravnanje z odpadno EE opre- mo. Na tem segmentu imajo proizvajal- ci jasen interes. Pri embala`i pa je neko- liko druga~e. Pri embala`i je interesov in vrst embala`e res veliko. Manj{i kot je gospodarski prostor, ve~ je uvoza in pridobljene opreme iz drugih dr`av, manj je artikuliran naslov trgovskih hi{, ki delujejo v sami dr`avi. ^e bi bili v Nem~iji, bi trgovci bolj dobavljali doma~e blago in bi se med seboj la`je dogovorili, kako bo embala`na dru`ba 7
njim v prid delovala najcenej{e. Pri nas pa je precej prostih uvozov.
Kateeree bistveenee noovoosti {ee prina{a noov Pravilnik oo ravnanju z oodpadnoo e
embala`oo?
Nekoliko smo izbolj{ali evidenco.
Namre~ ta Pravilnik, ki je {el sedaj v uredbo, ni imel v celoti prenesene ene norme v na{ pravni red. In sicer, da je treba register oziroma evidenco em- bala`e, ki gre v promet in postane odpadna embala`a, lo~iti od registra in evidenc, kaj se dela s to embala`o:
kako se jo zbere in kako se jo predela.
Ti dve evidenci morata biti med seboj lo~eni, saj bi sicer lahko pri{lo do kolizi- je interesov. Lahko bi na primer nekdo, ki skrbi za zbiranje odpadne embala`e in njeno predelavo, te`il k temu, da je ta {tevilka ~im bli`ja {tevilki, ki jo da na trg. Tako se evidence embala`e, ki gre na trg, vodijo preko okoljske dajatve, ki so simboli~ne, kar se ti~e sredstev. Vsak, ki proizvaja in daje embala`o na trg kon~nemu uporabniku, je zavezan pre- ko te okoljske dajatve poro~ati, koliko embala`e je {lo na trg. S tem smo prepre~ili kolizijo interesov. To pomeni, da je za nas va`na evidenca, ki jo dobi- mo od okoljske dajatve. Teh 170.000 ton bo sedaj preverljivih na druga~en na~in. Dobili bomo neko {tevilko, ~e bo le-ta 170.000, bomo sre~ni, sicer pa bo Carinska uprava preverjala, ali se ni kdo izognil tej dajatvi. Bilo smo opo- zorjeni, zato smo nekoliko po~akali z uredbo, da moramo paziti tudi na mala podjetja. Prag poro~anja je 10 ton embala`e. Kdor ima pod 10 ton em- bala`e pri svoji proizvodnji, ni zavezan k tej dajatvi in k poro~anju. To po na{i oceni predstavlja od 2 do 4 % vse embala`e. Vse skupaj je to okoli 5.000 ton, to je majhna {tevilka. Ta uredba gre po dveh evropskih smernicah, po tisti, ki je vezana na okoljske norme, ki so bli`je nacionalnim zakonodajam dr`av ~lanic, in po smernici, ki dolo~a, da nobena dr`ava ~lanica ne sme dati takih ovir v svojo zakonodajo, ki bi prepre~evale prost trg blaga.
Za kak{nee kooli~inee gree?
To bomo lahko ugotovili, ko bomo dobili prva poro~ila. Okoljska dajatev se je za~ela pla~evati letos poleti. Kak{no leto bo zagotovo trajalo, da se bo si-
stem stabiliziral, saj bodo podjetja seve- da sku{ala prijavljati ~immanj. Bomo videli. To je druga novost. ^ez nekaj
~asa bomo jasneje ugotavljali, za kak{no koli~ino embala`e v Sloveniji dejansko gre: 170.000, 180.000 ali celo 240.000 ton, kolikor bi je naj bilo, ~e gledamo evropsko povpre~je. Mislim, da smo bli`je 240.000 tonam, saj ne vem, zakaj bi bili na{ standard ali vedenjski vzorci druga~ni od manj razvitih dr`av petnajsterice.
Zakaj jee poo va{i ooceeni najboolj zatajiloo zbiranjee pri izvooru?
Nekaj so na{e navade, vedenjski vzor- ci. ^e pogleda{ po ob~inah, kjer imajo organizirano lo~eno zbiranje, najde{
smetnjake z me{animi komunalnimi odpadki {e vedno polne embala`e.
Cena prevzema komunalnih odpadkov je prenizka, da bi stimulirala zastonj- karstvo na ekolo{kih otokih, to je tudi eden od vzrokov. Marsikje v Sloveniji cena niti ni vezana s {tevilom odvze- mov teh posod, torej ni sorazmerna koli~ini prevzetih odpadkov, ampak imamo {e vedno kolektivne sisteme, skupne zabojnike za me{ane komu- nalne odpadke. Torej cena tudi ni sti- mulans.
Po drugi strani pa opremljenost oziro- ma ponudba ekolo{kih otokov v Slo- veniji ni optimalna, zlasti nam manjka zbirnih centrov za tiste odpadke, ki jih ni mogo~e oddajati na ekolo{kih otokih. To so specialni ali kosovni od- padki. Teh zbirnih centrov je absolut- no premalo. [e ve~ja mesta jih nima- jo. Pravzaprav je infrastruktura za lo~eno zbiranje {ibka. Infrastruktura se uvaja, vendar prepo~asi. Seveda smo ra~unali, da ne bo {lo ~ez no~. Bi pa radi spodbudili razvoj infrastruk- ture. Ker le-ta ne bo predmet struk- turnih ali kohezijskih fondov EU, uva- jamo posebno takso, podobno tisti za odlaganje. Ta okoljska dajatev bo vezana na koli~ino me{anih komunal- nih odpadkov. Namenjena je prven- stveno ob~inam, da uredijo podro~je infrastrukture. Ob~ine, ki imajo bolj{e rezultate pri lo~enem zbiranju, bodo dobile ve~ji dele` zbrane dajatve nazaj.
Tak na~in je bil zelo pozitivno sprejet na gospodarski zbornici med komu- nalci.
Boostee na~rtnoo spoodbujali sisteemee loo-
~eeneega zbiranja, koot jee na primeer Rumeena vree~a?
Ja, malo razmi{ljamo, da bi uveljavljali sistem »door to door«. Gospodinjstva spodbuja k lo~evanju, ~e pobira{ posa- mezno lo~eno frakcijo od vrat do vrat.
^e ima na nekem obmo~ju sistem
»door to door« ve~ji uspeh pri lo~enih frakcijah, zakaj ne bi tega omogo~ali in spodbujali. Verjamem, da se lahko na ta na~in dele` lo~enih frakcij pove~a.
Morda je za gospodinjstva la`je, da lo~ene frakcije zbirajo v vre~ah in jih ob dolo~enih dnevih oddajajo, kot pa hoditi na ekolo{ki otok. Ta sistem dobro deluje pri papirju, ki sicer ni lo~ena frakcija odpadne embala`e.
Tudi na podro~ju me{anih komunalnih odpadkov se nagibamo k vre~am,
~eprav se komunalci tega izogibajo. ^e bi bili me{ani komunalni odpadki res samo tisto, kar ostaja po odstranitvi lo~enih frakcij, potem ne bi bilo bojazni, da bi se vre~e trgale. Tega se namre~ komunalci bojijo. ^e bi me{ane komunalne odpadke dajali v vre~e, bi se vre~e trgale in bi se lahko odpadki raznosili po ulicah. ^e pa bi dosledno lo~evali, bi me{anih komunalnih odpad- kov po gospodinjstvih ostajalo zelo malo, zato se vre~e ne bi trgale. Vre~e so lahke in z njimi ne bi bilo te`ko manipulirati. Tisto, kar je pomembno, je, da je cena oziroma tarifa stimulativ- na. Pla~a{ to~no toliko, kolikor da{ v vre~e. ^e da{ ve~, pla~a{ ve~. Vre~e bi bile torej pla~ljive, prav tako kot na primer znamke. Definitivno je to bolj po{teno do koli~ine in je zato bolj sti- mulativno.
Kateeree koonkreetnee aktivnoosti na~rtujeetee v prihoodnjih meeseecih?
Z leto{njim letom smo uredili tiste lo~ene frakcije, kjer lahko obveznosti prenesemo na proizvajalce na na~in posebnih predpisov, kot je pri emba- la`i. Te`nja je, da je komunalni sektor
~im manj obremenjen s stro{ki ravnan- ja z lo~enimi frakcijami embala`e. ^e na{tejem, imamo urejene lo~ene frak- cije pri EE odpadni opremi, pri fito- marmacevtskih sredstvih, pri embala`i.
Stro{ki gredo na ra~un tistih, ki dajo embala`o na trg. Sedaj medresorsko usklajujemo podro~je odpadnih zdra- vil. S tem bomo ta ciklus zaklju~ili. @eleli
Embala`a in okolje Embala`a in okolje
8
smo na podoben na~in vklju~iti sektor pohi{tva, vendar v EU niso navdu{eni, da bi proizvajalce pohi{tva obremenili z obveznostmi podobno kot proizva- jalce EE opreme. Tako moramo to namero opustiti, ~eprav nam je `al, saj je odpadnega pohi{tva veliko med t.i.
kosovnimi odpadki in komunalce bre- meni. Ker niso opremljeni za predelavo tovrstnih odpadkov, ostajajo ve~inoma na odlagali{~ih. Skratka, do onemog- losti bomo forsirali lo~eno zbiranje na izvoru. Zakonodajo smo ustrezno ure- dili, s takso, ki je `e napovedana, pa bomo spodbujali, da se infrastruktura, potrebna za lo~eno zbiranje, oja~a.
Kdaj boostee taksoo uveeljavili?
@e leta 2007, januarja {e ne, z julijem pa zagotovo. In {e nekaj. Pripravljamo predpis, ki bo olaj{al administracijo pri tistih odpadkih, ki so gorljivi in ki bi lahko brez nadaljnjega postali gorivo za gorilne naprave. To sta predvsem odpadni les, ~e ni lakiran in pobarvan, in blato iz ~istilnih naprav, ~e je posu- {eno. Skratka, je nekaj takih komunal- nih odpadkov, ki se lahko predelajo kot gorivo. Zakaj je to dobro? Nadzor nad kakovostjo goriva je predmet na{ega nadzora, ne pa tam, kjer se to gorivo rabi. Evropske dr`ave to zelo spodbujajo in tudi v Sloveniji je za to velik interes. Tudi sistem v Celju sloni na tem, da je gorivo najprej kontrolirano, {ele nato gre v kurilno napravo.
Kakoo ooceenjujeetee prvee izku{njee Zeeoosa?
Upam, da bo za~el delovati. A krivda ni le pri njih, tudi pri nas nekoliko me~kamo. Od okoli dobrih 350 do 400 zavezancev za EE opremo pri nas jih je v Zeos vklju~enih okoli 170. Verjetno bodo do bo`i~a dobili dovoljenje za delovanje oziroma za vpis v evidenco.
Januarja, februarja bomo pritisnili {e na ostale, ki manjkajo. Pospe{ili bomo delo {e pri drugih dveh ponudnikih. Za nas bo uspeh, da bomo imeli konec prvega kvartala vsaj pre~i{~ene part- nerje oziroma da bodo vsi zavezanci vklju~eni v sistem. Upam, da bo sistem stekel do konca prihodnjega leta.
Morda imajo pred sabo {e kak{no investicijo, ~e se ne bodo odlo~ali za sodelovanje s predelovalnimi centri v Avstriji, kar je tudi mogo~e. Ugotavlja- mo namre~, da je minimalna koli~ina
odpadne embala`e 8 tiso~ ton oziroma najve~ja mo`na 27 tiso~ ton za zago- tavljanje rentabilnosti ravnanja z odpadno embala`o premajhna. Vpra- {anje je, ali je pri nas dovolj odpadne opreme, da je ravnanje z njo rentabil- no. V Avstriji ali na Mad`arskem ali v Italiji so veliki producenti EE opreme, ki imajo interes, da ta krog deluje, saj bodo sicer imeli probleme s plasmanom svojih produktov na trg. Torej se za ta segment trga ne bojim, mislim, da se bo sistem uravnal.
Mimoogreedee, kakoo boostee ree{ili proobleem koonceesioonarja za oodpadnee avtoomoobilee?
Trenutno se v sistem ujame letno 10 do 15 tiso~ odpadnih avtomobilov.
Prodanih pa je letno 60.000 avtomo- bilov. Vpra{anje je, kak{na je razlika in kam to gre. Ugotavlja se, da je izvoz avtomobilov v biv{e republike Jugo- slavije velik in da je precej odliva v Bosno in na Hrva{ko. Menim, da je {tevilka nizka, ki se je nekoliko popra- vila od trenutka, ko smo dovolili brez- pla~no odlaganje. Ne morem pa re~i, da avto odpadi zelo rastejo. Sedaj je zunaj razpis za koncesionarja. Nikogar ne favoriziramo, kot se je namigovalo v javnosti. Prednost dajemo tistemu, ki izpolnjuje pogoje. Na{a te`nja je, da bi sistem pocenili.
Kak{een oodnoos imatee doo see`iganja o
odpadkoov?
Na{ glavni cilj je, da bi se v Sloveniji radi izognili se`iganju komunalnih odpadkov. Vemo, da se bomo leta
2011, 2012 morali odlo~ati glede tistih odpadkov, ki so biolo{ki oziroma organski in jih ne bomo mogli odlo`iti na odlagali{~a. Leta 2012 namre~ za~ne veljati prepoved, ko ve~ kot 5 % organskega ogljika ne smemo odlagati na odlagali{~a. S koncepti, ko na izvoru izlo~amo lo~ene frakcije, z ureditvijo kosovnih odpadkov idr., bi na leto potrebovali za celotno Slovenijo kapacitete za se`ig le 70 ali 80 000 ton.
Ni~ ve~. Torej ne dvakrat 200 tiso~ ton se`iganja komunalnih odpadkov, kot so bili nekateri izra~uni. Rabimo torej manj{e se`igalnice, ampak ne sedaj, tam leta 2011, 12. Zato je na{ cilj, da se
~imbolj uveljavi sistem lo~enega zbi- ranja frakcij in urediti podro~je em- bala`e, saj je embala`a po te`i do- minantna. Z izdelovanjem goriva iz
~istilnih naprav bo {e zmanj{an pritisk na se`iganje in {ele tisto, kar ostane, uredimo s se`igalnicami, mogo~e pa tudi ne. Morda bomo pustili tistih 5 % organskih odpadkov na odlagali{~ih.
Tudi ekonomika nas spodbuja k temu, saj je se`iganje zelo drago. Povedati moram, da se v Evropi kre{ejo mnenja, ko gre za blato iz ~istilnih naprav.
Komisija nekako odstopa od svojih trd- nih pozicij, da bi blato iz ~istilnih naprav morali reciklirati oziroma vra~ati nazaj na zemljo in `e spra{uje ~lanice EU, kako to urejujejo.
Torej se `e nakazuje, da bo tudi blato, ko bo kon~ana biolo{ka obdelava odpadkov, {lo v se`igalnice in se ener- getsko izkori{~alo. Vsega ne bomo mogli reciklirati.
9
Kateeroo infrastrukturoo {ee pootreebujeemoo?
Dve stvari rabimo. Eno so odlagali{~a, ki bodo leta 2008 oziroma 2009 delo- vala v skladu z evropskimi standardi.
Teh rabimo iz politi~nih vidikov prib- li`no 14, da bo imela vsaka pokrajina svoje odlagali{~e. ^eprav bi lahko Slovenija zdr`ala tudi s {estimi oziro- ma sedmimi odlagali{~i. Tudi IPPC dovoljenj naj bi izdali toliko. Nazadnje smo Komisiji podali {tevilko med 17 in 19. Drugo podro~je so regijski centri.
Potem ra~unamo, da se bo odprl trg privatnega kapitala: npr. za proizvod- njo bioplina … Na tem podro~ju dr`av- nih investicij ne predvidevamo ali pa vsaj ne veliko. Potem je tu {e oprema
za lo~eno zbiranje, ki ni tako draga, vendar ima kratko `ivljenjsko dobo in jo je treba obnavljati. S kohezijskimi fondi bi financirali odlagali{~a. Na koncu finan~ne perspektive bi finan- cirali se`igalnico ali dve. ^e bosta dve, bo ena najve~ kapacitete 40 tiso~ ton.
To je v bistvu kurilna naprava za manj{e mesto. Privatni kapital se `e ozira po komunalnih odpadkih. V Litiji na primer delajo resen projekt za gospodinjske, kuhinjske odpadke. Tudi v primorski regiji se razmi{lja, da bi organske komunalne odpadke pri nizki temperaturi kataliti~no pretvarjali v bio gorivo, ostanek je te`ja frakcija, za katero bo treba {e poskrbeti. Najve~ji
interes je pri kuhinjskih odpadkih. Tudi Koto v Ljubljani se je `e prestrukturiral in se usmeril na gospodinjske odpadke.
Koolikoo ra~unatee leetnih inveesticij?
Taks se letno nabere v prora~unu sku- paj z ob~inskimi taksami za komunalne odpadke 3 do 4 milijarde. Pribli`no ena milijarda je s podro~ja negospodinjskih oziroma nekomunalnih odpadkov, ostali so komunalni odpadki. Ta nova taksa naj bi dodala 3 milijarde. Na{a participacija v koheziji naj bi bila 5 do 7 milijard tolarjev. To je realna ocena v naslednjih sedmih letih. Ra~unajte, da to predstavlja 30 % celotne kohezije.
Sredstev torej ne bo malo. ^e bomo uspe{ni v Bruslju, bi lahko 5 milijard oplemenitili {e z dodatnimi 15.
Kateeri soo koonkreetni proojeekti?
V Bruslju smo prijavili pribli`no 10 CERO-v. Poudarek je torej na CERO in odlagali{~a. Kolegice, ki se ukvarjajo z investicijami, celo predlagajo, da bi dvignili takso, vendar po moji presoji trenutno na{e absorbcijske sposob- nosti niso take, da bi bilo to potreb- no. Kot re~eno, bomo takso uvedli leta 2007, operativna pa bo leta 2008.
Kohezijska sredstva iz nove finan~ne perspektive bodo odobrena od sep- tembra 2007 naprej. Leto 2008 bo investicijsko zelo intenzivno. Nekaj sredstev moramo dati tudi za promo- cijsko in osve{~anje, saj z investicijami ne re{imo vseh problemov. Klju~en je odnos gospodinjstev.
10
Embala`a in okolje Embala`a in okolje
promocija
Slopak K
Ko on nkku urre en nttii ``e elliijjo o ssa am mo o vve elliikke e zza avve ezza an ncce e
Andrej Sotel{ek, ki bo postal direktor dru`be Slopak v januarju 2007, je bil `e doslej med kreatorji slovenskega sistema ravnanja z embala`o in odpadno emba- la`o.
Alli je nezadovvolljstvvo ustanovvitelljevv Sllopakka oziroma pogodbbenihh partnerjevv bbotrovvallo izredni seji skkup{~ine Sllopakka? V ~em so nujne izbbollj{avve? Alli morda dr`i domnevva, da bbi moralli vv prihhodnje zvvi{ati embba- lla`nino, ~e bbi hhotell Sllopakk dosegati vvi{je odstotkke predellane oziroma recikkllirane odpadne embballa`e?
Nikakor ne. Slopak je v preteklih letih dosegel mo~an razvoj in odlo~no presegel plane in obveznost na podro~ju pobiran- ja embala`e, ki so bili Sloveniji dolo~eni z direktivo Evropske unije in slovenskim
Pravilnikom o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o. Cene embala`nine pa so bile do sedaj celo na ni`jem nivoju, kot so bile postavljene v letu 2003, ko je Slopak pri~el delovati. Glede na to, da je Slopak v letu 2005 in 2006 raz{iril svojo dejavnost tudi na veliko {tevilo majhnih zavezancev, so stro{ki pobiranja embala`e bistveno narasli, pa tudi prodaja zbranih materialov ni bila ustrezno ovrednotena.
To je ob sicer odli~nih fizi~nih pokazateljih povzro~ilo izgubo dru`bi Slopak v poslo- vanju. @ari{~a izgube so bila neustrezno definirana.
Zvi{anje embala`nine je hkrati z zni`a- njem stro{kov dru`be Slopak potrebno zato, da bo dru`ba Slopak s pobiranjem embala`e pokrila tudi nerentabilna podro~ja, kar bo prispevalo k ve~ji ~isto~i v Sloveniji. Ni pa klju~nega pomena za doseganje ve~jega odstotka predelave embala`e, saj Slopak `e danes presega zavezujo~e dele`e, ki jih za Slovenijo zahteva direktiva Evropske unije.
Dru`ba Slopak ima nadzorni organ in redne skup{~ine ustanoviteljev. Usta- novitelji dru`be za ravnanje z odpadno embala`o Slopak so Pivovarna La{ko, Pivovarna Union, Tetra Pak, Coca Cola, Mercator, Ilirija, Droga Kolinska, Henkel, Helios, Cetis, Motvoz, Radenska, Fructal, Dana, Kropf d.o.o., Paloma, Procter &
Gamble, Ljubljanske mlekarne, Pomur- ske mlekarne in Mlekarna Celeia, Mako- ter d.o.o., Plasta d.o.o., Vitrum in Steklar- na Hrastnik ter Era, Toba~na Ljubljana, Rauch d.o.o, Ball Packaging in Petrol.
MOP odpira z novvim pravvillnikkom prostor kkonkkurenci. Alli vva{i ustanovvitellji – zavvezan- ci napovvedujejo izstop iz Sllopakka?
Dru`ba Slopak ima veljavno dovoljenje za ravnanje z vsemi vrstami odpadne embala`e. Dovoljenje za ravnanje z odpadno embala`o, ki je in ki ni komu- nalni odpadek, je dru`ba Slopak prido- bila od Agencije Republike Slovenije za okolje. Na spletni strani ARSO lahko tudi vsak zavezanec preveri, za katere vrste embala`e velja ustrezno dovoljenje vseh, ki ravnajo v Sloveniji z odpadno em- bala`o.
Pojav konkurentov postavlja Slopak v neenakopraven polo`aj, saj so ambicije konkurentov pokrivanje le ve~jih to~k oziroma velikih zavezancev, kjer so stro{ki zbiranja in odvoza najmanj{i in zato lahko konkurirajo z ni`jimi embala`- ninami.
Vpra{ljiva je tudi uporaba najbolj raz{ir- jenega svetovnega ekolo{kega znaka Zelena pika na embala`ah izdelkov zavezancev, ki ne pla~ujejo embala`nine v Sloveniji.
Slopak se je v preteklosti izkazal kot ambiciozna dru`ba, ki je uredila ravnan- je z embala`o v Sloveniji, zato menimo, da se {tevilo zavezancev, vklju~enih v sis- tem dru`be Slopak ne bo zni`evalo. Zato kljub trenutnim finan~nim te`avam v poslovanju pri~akujemo, da bodo dosedanji zavezanci dru`bi Slopak ostali zvesti.
Kaj se bbo po vva{em mnenju bbistvveno spre- menillo pri posllovvanju Sllopakka vv novvihh, kkonkkuren~nihh pogojihh?
Poseben poudarek bo namenjen bolj{i pripravi odpadne embala`e in dosegan- ju realne in vi{je cene v prodaji priprav- ljenih in predelanih materialov. Z opti- mizacijo procesov je potrebno lo~eno zbrani odpadni embala`i dvigniti kakovost in s tem odkupno ceno.
Alli je po vva{i oceni mogo~e rentabbillno posllovvati na podro~ju ravvnanja z odpad- no embballa`o vv Sllovveniji, ~e bbodo na trgu dellovvalle tri alli cello {tiri dru`bbe? Alli je 11
Trg odpadne embala`e
Za~enja se boj za tr`ne dele`e
SSlloovveennsskkii ttrrgg ddoo``iivvlljjaa sspprreemmeemmbbee nnaa ppooddrroo~~jjuu rraavvnnaannjjaa zz eemmbbaallaa``oo iinn o
oddppaaddnnoo eemmbbaallaa``oo ppoo ttrreehh lleettiihh,, ooddkkaarr jjee bbiill uussttaannoovvlljjeenn SSllooppaakk,, kkii jjee o
opprraavviill ppiioonniirrsskkoo vvllooggoo ppoo pprriiddoobbiittvvii ddoovvoolljjeennjjaa zzaa rraavvnnaannjjee zz ooddppaaddnnoo e
emmbbaallaa``oo kkoott pprrvvaa ddrruu``bbaa vv SSlloovveenniijjii.. KKoonnkkuurreennccaa ppoossttaajjaa oossttrreejj{{aa..
P
Poolleegg IInntteerrsseerroohhaa,, kkii iimmaa ssiicceerr mmaattii~~nnoo ppooddjjeettjjee nnaa ttuujjeemm,, bboo ss 11.. jjaannuuaarrjjeemm 2
2000077 zzaa~~eellaa ddeellaattii nnoovvaa ddrruu``bbaa EEkkooddiinn,, ttaakkoo ddaa ssee bbooddoo zzaa zzaavveezzaannccee nnaa ttrrgguu zz ooddppaaddnnoo eemmbbaallaa``oo bboorriillee ttrrii ddrruu``bbee.. KKoott ssppeecciiaalliizziirraannaa ddrruu``bbaa zzaa rraavvnnaannjjee zz eelleekkttrrii~~nnoo iinn eelleekkttrroonnsskkoo oopprreemmoo ppaa ddeellaa ZZEEOOSS,, ss sseeddee``eemm vv G
Goorreennjjuu.. VVssee {{ttiirrii ddiirreekkttoorrjjee oozziirroommaa ddiirreekkttoorriiccee,, AAnnddrreejjaa SSootteell{{kkaa ((SSllooppaakk)),, M
Maatteejjoo MMiikkeecc ((IInntteerrsseerroohh)),, VVeessnnoo FFaabbjjaann ((EEkkooddiinn)) iinn EEmmiillaa [[eehhii~~aa ((ZZEEOOSS)),, ssmmoo ppoovvpprraa{{aallii,, kkaajj ssee ddeejjaannsskkoo ddooggaajjaa nnaa ttrrgguu zz ooddppaaddnnoo eemmbbaallaa``oo iinn kkaajj n
naa~~rrttuujjeejjoo vv lleettuu 22000077..
morda rezervva tisti dell odpadne embballa`e, kki je »sistem« {e ni odkkrill (raz- llikka med 1770.000 tonami, kkollikkor je evvi- dentiranihh, in 250.000 tonami, kkollikkor naj b
bi je bbillo gllede na povvpre~je EU)?
Slovenija je majhen prostor z majhnim {tevilom prebivalstva. S pojavom ve~
dru`b, ki ravnajo z odpadno embala`o, se bodo razdrobile koli~ine lo~eno zbrane odpadne embala`e, kar bo poslab{alo pogajalska izhodi{~a pri pro- daji tega materiala. Prav tako se bo pove~alo {tevilo opravljenih transport- nih poti, kar bo vplivalo na stro{ke zbi- ranja.
[tevilke, koliko embala`e je dane na slo- venski trg, so grobe ocene. Glede na podatke dru`be Slopak, na katero je sedaj svoje obveznosti preneslo skoraj 1500 podjetij, ki na trg dajejo preko 145.000 ton embala`e, velja ocena, da nekaj rezerve na slovenskem trgu je. Ven- dar pa je {tevilka 250.000 ton embala`e dane na trg RS verjetno pretirana.
Kje so vv Sllovveniji najvve~je rezervve pri zbbi- ranju odpadne embballa`e in kkaj bbi bbillo trebba storiti za u~inkkovvitej{e recikklliranje?
Recikliranje v sistemu dru`be Slopak je u~inkovito, saj pri predelavi odpadne embala`e dajemo prednost snovni pre- delavi. Tako se na primer iz polietilenske odpadne embala`e, zbrane in predelane v Sloveniji v sistemu Slopak, izdelujejo cevi, vre~ke… Iz polipropilenske odpadne embala`e, ki se tudi predeluje v Sloveniji, se `e izdelujejo razli~ni izdelki, predvsem razne nosilne ro~ke in gajbice.
Embala`a plastenk pija~ se v sistemu Slopak snovno predela nazaj v embala`o ali v vlakna, iz katerih se v tujini izdelujejo tekstilni izdelki.
V Sloveniji je v okviru sistema Slopak vzpostavljena tudi predelava odpadne embala`e za teko~ine, kjer se kartonski del reciklira v kartonske in papirne pole, iz teh pa se nato izdelajo papirni in kar- tonski izdelki. Zbrana kartonska in papir- na embala`a se v sistemu Slopak recikli- ra. Iz nje se izdelujejo raznovrstni izdelki.
Kovinska embala`a, tudi aluminijasta, se ponovno predela v osnovno surovino, stekleno embala`o pa recikliramo tako, da iz nje v steklarni izdelajo nove stek- lenice in kozarce. Odpadna embala`a, ki je preve~ umazana za recikla`o ali je narejena iz raznovrstnih materialov, ki se tehnolo{ko ne morejo lo~iti, se v sistemu dru`be Slopak usmeri v energetsko pre-
delavo, trenutno {e v tujino.
Rezerve pri zbiranju so v odpadni embala`i, ki nastaja v gospodinjstvih, vendar so s pove~evanjem v segmentu gospodinjstev potrebne ve~je spremem- be v obna{anju potro{nikov, kar je pre- cej dolgotrajen proces.
Interseroh P
Prre ettiirra an n kko on nkku urre en n~~n nii b bo ojj jje e lla ah hkko o n ne eg ga attiivve en n
Direktorica Mateja Mikec napoveduje, da se bo dru`ba Interseroh borila za tr`ne dele`e na vseh podro~jih. Pri ko- munalni in nekomunalni odpadni emba- la`i, a tudi na podro~ju odpadne elektri~- ne in elektronske opreme.
Zaradi kkaterihh razllogovv se je na trgu z odpadno embballa`o odprlla mo`nost za rojstvvo {e ene dru`bbe?
Po na{ih informacijah je EKODIN h~erin- ska dru`ba najve~jega slovenskega zbi- ralca DINOS d.d. Po na{em mnenju se je na strani Dinosa pojavila potreba po last- ni dru`bi predvsem zaradi samostojnega nastopanja podjetja DINOS kot zbiralca pri podjetjih, kjer nastaja odpadna em- bala`a. Njihov namen je, da samostojno izvaja zbiranje in ne kot podizvajalec dru`be za ravnanje z odpadno emba- la`o, na katero nima vpliva, ampak na- stopa samo kot eden od podizvajalcev.
Menimo, da naj bi Ministrstvo odprlo trg {e tretji dru`bi, ker `eli {e dodatno razgibati sistemski trg ravnanja z odpad- no embala`o. Vendar nikjer v Evropi ni prakse, da bi bili izvajalci, preko h~erin- skih podjetij (predvsem ne en sam ve~ji izvajalec), tudi nosilci sistema, saj lahko pride do konflikta interesov in neenakih pogojev na trgu za druge sistemske ponudnike in za druge izvajalce.
V vsakem primeru pa je smiselno, da se sistemi, poleg pokrivanja celotnega podro~ja ravnanja z odpadno embala`o, usmerjajo v dolo~ene segmente ravnan- ja z embala`o, z namenom organizirati u~inkovit sistem zbiranja embala`e v specifi~nih bran`ah.
Moramo pa se zavedati, da je pretiran konkuren~ni boj samo na podlagi vi{ine tarif, t.i. embala`nine, negativen. Dolgo- ro~no bo pomenil zni`anje storitev pri zbiranju embala`e pri kon~nih uporab- nikih in lahko ima vpliv na doseganje zahtevanih masnih dele`ev zbrane embala`e, predvsem ko bodo zahtevani masni dele`i nad 80%.
Kakko bbodo zahhtevve po vve~jem delle`u predellane oziroma recikkllirane embballa`e vvpllivvalle na cenovvno strategijo vva{e dru`bbe?
Na{a dru`ba `e od za~etka vzpostavlja nove logisti~ne re{itve pri zbiranju odpadne embala`e, tam, kjer sedaj embala`a kon~a v smeteh, predvsem v gradbeni{tvu in drugih storitvah. To je projekt, ki zahteva mnogo anga`iranja in izobra`evanja gradbenih podjetij in zbiralcev, ki kot podizvajalci prevzemajo embala`o na gradbi{~ih.
Ta projekt izvajamo, ker menimo, da bo mogo~e dolgoro~no zagotoviti pred- pisane masne dele`e samo na ta na~in, da bomo prepre~ili odlaganje - ne samo s prepovedmi s strani zakonodajalca, temve~ z ustreznimi pogoji zbiranja in prevzemanja odpadne embala`e od kon~nih uporabnikov. Po grobi oceni gre v smeti vsaj 20.000 ton embala`e proiz- vajalcev gradbenega materiala. Od opeke do drobnih pomo`nih materialov pri zaklju~nih delih v gradbeni{tvu. Na{a dru`ba uveljavlja te re{itve na podlagi izku{enj svojega mati~nega podjetja.
Poleg tega `elimo stimulirati izvajalce javnih slu`b k nadstandardnim re{itvam pri zbiranju odpadne embala`e iz gospodinjstev: zbiranje mokro/suho; zbi- ranje me{ane embala`e v vre~ah, lo~eno zbiranje posameznih frakcij v vre~ah (plastenke, kovinske doze). Dejstvo pa je, da so to drage re{itve in bodo zahte- vale dodatne vire sredstev.
Kakko ste zasnovvalli nastop do kkomunallnihh podjetij in vv ~em je vva{a kkonkkuren~na prednost?
Nastop do komunalnih podjetij smo, poleg osnovnega koncepta prevzeman- 12
Embala`a in okolje Embala`a in okolje
ja na komunalnih otokih zbrane odpad- ne embala`e, zasnovali na treh segmen- tih. Izvajalci javnih slu`b bodo po lo~eni pogodbi in z lo~enim pla~ilom za na{o dru`bo tudi zbirali odpadno embala`o, ki ni komunalni odpadek, od majhnih kon~nih uporabnikov ter storitvenih dejavnosti. V skladu z Uredbo namre~
ne smejo pri opravljanju storitve obvez- ne ob~inske javne slu`be ravnanja z odpadki prevzemati odpadne embala`e, ki ni komunalni odpadek. Stimulirali bomo nadgradnjo osnovnega sistema lo~enega zbiranja z uvajanjem nadstan- dardnih konceptov zbiranja neposred- no v gospodinjstvih. Sodelovanje s komu- nalnimi podjetji bomo podprli tudi z akci- jo obve{~anja kon~nih uporabnikov o namenu in ciljih lo~enega zbiranja, ki jih izvajajo izvajalci javnih slu`b lokalno.
Kakk{ne na~rte imate vv lletu 20077?
V letu 2007 imamo kar precej na~rtov tako na podro~ju ravnanja z odpadno elektri~no in elektronsko opremo, kot na podro~ju obeh segmentov ravnanja z odpadno embala`o: komunalno in neko- munalno.
Na podro~ju ravnanja z odpadno elek- tri~no in elektronsko opremo, na kratko OEEO, bomo, na podlagi predvidevanj, da bodo do konca leta 2006 kon~ani postopki na Agenciji Republike Slovenije v zvezi z vpisi zavezancev v evidenco po novi Uredbi, pri~eli s prevzemanjem OEEO od izvajalcev javne slu`be, kon~nih uporabnikov in distributerjev.
Na podro~ju ravnanja z odpadno embala`o, ki ni komunalni odpadek, bomo okrepili delovanje pri zbiranju odpadne embala`e na gradbi{~ih s tem, da bomo raz{irili krog gradbenih pod- jetij, katerim bomo ponudili odvoze odpadne embala`e z gradbi{~.
Seveda pa bomo pri~eli s sklepanjem pogodb z izvajalci javnih slu`b. Pribli`no s polovico izvajalcev javnih slu`b smo `e v letu 2006 podpisali predpogodbo.
Tako bomo v letu 2007 pri~eli sodelo- vati najprej s temi izvajalci, nato pa {e z drugimi. Seveda pa bomo izvajali na{e aktivnosti v skladu z navodili ministrstva, saj Uredba o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o v 19. ~lenu navaja, da v kolikor ravnanje z odpadno embala`o, ki je komunalni odpadek, ureja ve~ dru`b za ravnanje z odpadno embala`o, dele`e prevzemanja odpadne embala`e pri izvajalcih javnih slu`b ter
druge obveznosti v zvezi s tem podrob- no dolo~i Ministrstvo za okolje.
Ekodin N
Na a~~rrttu ujje ejjo o vvssa ajj p po ollo ovviicco o ttrr``n ne eg ga a d de elle e``a a
Ekodin je h~erinska dru`ba Dinosa, ki je
`e ob ustanavljanju prve dru`be za rav- nanje z odpadno embala`o razmi{ljal o tak{ni poslovni potezi. Direktorica Eko- dina je Vesna Fabjan.
Zaradi kkaterihh razllogovv se je Dinos odllo~ill za ustanovvitevv dru`bbe Ekkodin, kkdaj jo b
boste ustanovvilli in s kkaterimi partnerji?
Podjetje Dinos d.d. je v letu 2006 usta- novilo podjetje Ekodin d.o.o. s ciljem, da vzpostavi sistem ravnanja z odpadno em- bala`o, je pa to posledica ve~letnega razmi{ljanja vodstva podjetja. Prvotni namen je bil izra`en `e ob ustanavljanju prve dru`be za ravnanje z odpadno embala`o, v katero se je Dinos d.d. po- tem vklju~il kot izvajalec za ravnanje z odpadno embala`o s svojimi razpolo`- ljivimi kapacitetami in znanjem na podro~ju ravnanja z odpadki. V ~asu izva- janja obstoje~ega sistema ravnanja z od- padno embala`o so se pokazale pred- nosti in slabosti le-tega. Dinos d.d., kot izvajalec v sistemih obeh obstoje~ih dru`b, ni bil nikoli enakovreden sogovornik dru`bam kot tudi ne zakonodajalcu. Ve- mo pa, da trg sekundarnih surovin ka`e zakonitosti, ki jih ne gre zanemarjati, saj lahko veliko doprinesejo k zmanj{anju stro{kov specifi~nega sistema, kot je rav- nanje z odpadno embala`o. Vklju~no z upo{tevanjem sistemskih in okoljskih zahtev, ki imajo svoj izvor v Direktivah EU in so posledi~no temelji za slovensko nacionalno zakonodajo v RS.
Na kkakk{en tr`ni delle` ra~una Ekkodin in vv
~em vvidi svvojo kkonkkuren~no prednost?
Glede na to, da se sistem ravnanja z odpadno embala`o na~rtno in sistem- sko izvaja pribli`no tri leta, je trg, ki ga predstavljajo zavezanci, v veliki meri `e razdeljen. Vsekakor so to veliki zavezan- ci, zunaj sistema pa so ostale specifi~ne dejavnosti (gostinstvo, uradne usta- nove…) in veliko {tevilo manj{ih zave- zancev, ki se niso prepoznali, oziroma jih niso prepoznali kot zavezance za rav- nanje z odpadno embala`o. Ekodin d.o.o. na~rtuje ob zagonu tr`ni dele` od 40 do 50% s te`njo, da ga pove~a.
Kakk{na bbo cenovvna strategija Ekkodina pri embballa`nini in kkakk{ne na~rte imate gllede znanihh zahhtevv, da je trebba povve~ati delle` predellane oziroma recikkllirane embballa`e?
Ker se Ekodin d.o.o. vklju~uje kot tretja dru`ba za ravnanje z odpadno embala-
`o in zastopa zavezance v smislu zago- tavljanja ravnanja z odpadno embala`o, za to storitev pa ji pla~ujejo, je logi~na posledica zmanj{evanje stro{kov izva- janja celotnega sistema. V prvi stopnji se je ponudila potencialnim zavezancem, ki so izkazali namero, da se vklju~ijo v sis- tem Ekodin d.o.o., ni`jo embala`nino oz. stro{ek izvajanja embala`nega sis- tema (SIES) s tendenco vsakoletnega zmanj{evanja. Zavedamo pa se, da so to zelo ambiciozni na~rti. Zahtevajo predvsem urejen in transparenten sis- tem, z jasnimi usmeritvami in cilji s te`njo po fleksibilnem in u~inkovitem sistemu.
Kaj torej na~rtujete vv lletu 20077?
Po pridobitvi okoljevarstvenega dovo- ljenja bo sistem ravnanja z odpadno embala`o za~el delovati formalno za zavezance, ki se prvi~ vklju~ujejo v sis- tema ravnanja na sploh, za zavezance, ki prena{ajo obveznosti iz drugih sistemov, pa po sklenitvi pogodbe z Ekodinom.
Na drugi strani, skladno z nalogo zago- tavljanja ravnanja z odpadno embala`o, se pravi z operativnim izvajanjem sis- tema, pa se bodo vzpostavile relacije s specializiranimi podjetji za zbiranje, transport, predelavo in recikliranje.
Aktivno se bodo vklju~ila tudi javna pod- jetja, ki tako ali tako `e imajo postavljene materialne tokove. Skratka, izvajati sis- tem tako, kot to dolo~a nacionalna zakonodaja, in na na~in, da bomo v Sloveniji dosegli cilje glede zahtevanih 13
koli~in zbrane odpadne embala`e, prav tako pa na~rtovane stopnje predelave in recikla`e.
Po nekkaterihh ocenahh je najvve~ja rezervva pri llo~enem zbbiranju odpadkkovv pri kkomu- nallnihh podjetjihh. Kakk{na bbo vva{a pollitikka na tem podro~ju?
Vsi se zavedamo, da komunalna podjet- ja predstavljajo pomemben segment v celotnem sistemu ravnanja z odpadno embala`o kot tudi pri ravnanju z odpad- ki v {ir{em pomenu. Vsi odpadni materi- ali, ki se ne zajamejo, da bi jih vra~ali v sis- teme zbiranja in predelave v specia- liziranih podjetjih ali za odstranjevanje in uni~evanje, kon~ajo na deponijah. Pred- nostna naloga sistema Ekodin d.o.o. je vsekakor u~inkovitej{e lo~eno zbiranje posameznih vrst odpadnih materialov, ki se pojavljajo v obliki embala`e, s te`njo po ~istih frakcijah. Te ne zahtevajo ve~je- ga nadaljnjega ravnanja, kot sta sorti- ranje in priprava za nadaljnjo predelavo in recikliranje. V veliki meri so ti sistemi `e vzpostavljeni, nekateri v bolj{i, drugi v slab{i izvedbi, vsekakor pa jih bo potreb- no dopolnjevati in izbolj{evati.
ZEOS K
Km ma allu u zza a~~e ette ekk o
op pe erra attiivvn ne eg ga a iizzvva ajja an njja a d
diirre ekkttiivve e W WE EE EE E
Po prvotnem zagonu je nastal vtis, kot da dru`ba ZEOS ni povsem za`ivela.
Direktor Emil [ehi~ pojasnjuje, da je vtis napa~en in da je evropska izku{nja podobna.
ZEOS je speciallizirana dru`bba za ravvnan- je z ellekktri~no in ellekktronskko opremo.
Kje so vvzrokki, da dru`bba vv tem lletu {e ni pollno za`ivvella?
Dru`ba ZEOS je v ~asu od svoje usta- novitve pred letom dni pripravljala vse
ustrezne podlage za ~im u~inkovitej{o implementacijo sistema ravnanja z od- padno EE opremo, ki bo zagotavljal izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev.
Obveznosti izhajajo iz direktive o rav- nanju z odpadno EE opremo - WEEE (2002/96/EC). Pri tem je dru`ba med drugim nudila zavezancem vso strokov- no in administrativno pomo~, in sicer pripravo na~rta ravnanja z odpadno EE opremo, vloge za okoljevarstveno dovol- jenje oz. vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev, obra~un okoljske dajatve, prijave dajanja EE opreme na trg kot tudi pri re{evanju konkretnih primerov, ki nastajajo pri prevzemanju in odda- janju odpadne EE opreme.
V vsem tem obdobju smo korektno sodelovali z Ministrstvom za okolje in prostor, s katerim se prav v teh dneh intenzivno dogovarjamo o odprtih zade- vah, ki se nana{ajo na za~etek opera- tivnega izvajanja direktive WEEE v Sloveniji. V okviru danih mo`nosti je torej dru`ba ZEOS za`ivela, sicer pa tudi prak- sa iz ostalih dr`av ~lanic EU ka`e, da je za to potreben dolo~en ~as (tudi do 2 leti).
Trgovvci oziroma distribbuterji za izpollnje- vvanje obbvveznosti, kki izhhajajo iz Pravvillnikka o ravvnanju z odpadno ellekktri~no in ellekk- tronskko opremo, niso potrebbovvalli okkoll- jevvarstvvenega dovvolljenja in so odpadno opremo od zavvezancevv `e sprejemalli.
Kakk{ne so ocene dosedanjega zbbiranja opreme?
Res je, distributerji so od 1.1.2006 dalje ob dobavi nove EE opreme dol`ni pre- vzeti od kon~nega uporabnika odpadno EE opremo. Dru`ba ZEOS je v tem obdobju skupaj s posameznimi distri- buterji in zavezanci uredila prevzemanje odpadne opreme in jo skupaj z izvajalci ravnanja z OEEO, ki so `e vklju~eni v skupno shemo ravnanja – ZEOS tudi ustrezno obdelala.
Po podatkih, ki so razvidni iz eviden~nih listov omenjenega materialnega toka, zna{a skupna koli~ina odpadne EE opreme, prevzete od kon~nih uporab- nikov preko distributerjev, v tem letu 185 ton. V prihodnje sicer pri~akujemo, da se bodo kon~ni uporabniki poslu`evali tudi tak{nega na~ina oddajanja odpadne EE opreme (ob nakupu nove), vendar koli~ine, kot ka`e praksa iz `e operativnih shem v EU, ne bodo presegale 10 % vse zbrane odpadne EE opreme, kar za Slovenijo pomeni 800 ton v letu 2007.
Alli je ZEOS uspe{no za~ell s kkakkovvostnim izvvajanjem nallog iz shheme ravvnanja, kkot so zbbiranje, prevvzemanje, skklladi{~enje, obbdellavva in podobbno?
Dru`ba ZEOS se zaveda, da z nekako- vostnim pristopom ni mo~ izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz direktive WEEE.
Na~rt ravnanja z odpadno EE opremo – ZEOS vklju~uje celoten proces: zbiranje, prevzemanje, logistika, skladi{~enje, 1.
in 2. stopnja obdelave in zagotavljanje predelave OEEO doma in v tujini. Pogoj za za~etek izvajanja nalog iz omenjenih segmentov je, da vklju~eni izvajalci sis- tema ZEOS pridobijo ustrezna okolje- varstvena dovoljenja. Njihove vloge se
`e obravnavajo.
Kaj pri~akkujete od Ministrstvva za okkollje in prostor?
Glede na dejstvo, da smo z Ministrstvom za okolje in prostor do sedaj korektno sodelovali, si `elimo tak{nega sodelovan- ja tudi vnaprej. Pri~akujemo, da bo na{e sodelovanje in delo usmerjeno v re{itve skladne z direktivo WEEE (2002/96/EC).
Kakk{ne na~rte ima dru`bba vv lletu 20077?
Dru`ba ZEOS ima za leto 2007 s strani ustanoviteljev in zavezancev potrjen poslovni na~rt. Za izhodi{~a so vzeti cilji, ki jih je potrebno dose~i tako na podro~- ju zbiranja (8000 ton OEEO), kot na podro~ju zagotavljanja stopenj recikli- ranja in obdelave OEEO. Pri tem namera- va dru`ba ZEOS upo{tevati vse pozitivne pristope, ki so bili implementirani v ostale EU kolektivne sheme proizvajalcev. V ta namen je dru`ba ZEOS vklju~ena v zdru`enje WEEE FORUM, ki vklju~uje kolektivne sheme (trenutno 36 razli~nih shem iz vseh dr`av ~lanic EU). Te so bile ustanovljene s strani proizvajalcev-zave- zancev in v svojem poslovanju izkazuje- jo neprofitnost.
Trenutno je z dru`bo ZEOS podpisalo predpogodbo o vstopu v skupno shemo ravnanja ZEOS `e 110 zavezancev, ki predstavljajo, odvisno od posamezne skupine EE opreme, od 60 do 95 % dele-
`a EE opreme, ki je dana na trg v RS. Za vse zavezance je zagotovljen u~inkovit sistem zbiranja in ravnanja z OEEO, ki ga bomo za~eli izvajati v letu 2007. Prav tako nameravamo v letu 2007 intenzivno pristopiti k ozave{~anju vseh udele`encev v sistemu ravnanja z OEEO tako kon~nih uporabnikov, kot tudi izvajalcev in zavezancev.
14
Embala`a in okolje Embala`a in okolje
15
promocija
INTERSEROH Zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o.
Spruha 29, 1236 Trzin, tel.: 00 386 1 562 06 93, 00 386 1 562 06 94 faks: 00 386 1 562 06 95, e-mail: m.mikec@interseroh-slovenija.si
INTERSEROH
Celovita rešitev: od odvoza odpadkov in odpadnih produktov z vašega dvo- rišča in od vaših kupcev do svetovanja na področju nove okoljske zakonodaje in obračuna okoljskih dajatev Carinski upravi
Ravnanje z odpadnimi pro- dukti pomeni več kot le rav- nanje z odpadki!
Nova zakonodaja na področju ravnanja z odpadki prenaša čedalje več obveznosti na proizvajalce in uvoznike izdelkov in blaga, vključno z njihovo embalažo, na podlagi t.i. sistema »Extended Producers Responsiblity« oz. »razširjene proizvajalčeve odgovornosti«.
INTERSEROH prevzame vse vaše skrbi:
쎲 prevzamemo vaše obveznosti ravna- nja z odpadno embalažo in tudi opera- tivno zagotovimo ustrezno ravnanje z em- balažo pri vaših kupcih v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;
쎲 uredimo vse v zvezi z administra- tivnimi postopki, ki jih morajo izvesti uvozniki in proizvajalcih električne in elektronske opreme, in tudi zagotovimo prevzem odpadne EE opreme pri komu- nalnih podjetij, končnih uporabnikih in v tr- govinah v skladu z Uredbo o ravnanju z od- padno EE opremo;
쎲 nudimo celovito svetovanje, kako rav- nati kot uvoznik ali proizvajalec drugih vrst izdelkov in blaga: od fitofarmacevtskih proiz- vodov do baterij, barv in lakov...
Osnovna filozofija naše družbe je, da se naj naši partnerji ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo svojih izdelkov in storitev, INTERSEROH pa bo »počistil« pri kupcih in
zagotovil, da bodo naši partnerji vedno ravnali skladno z zakonodajo na po- dročju ravnanja z odpadki in odpadni- mi produkti, pri tem pa se zavedamo, da so stroški osnovno merilo za našo us- pešnost in za konkurenčnost naših partner- jev.
V industriji nudimo pomoč pri notranji organizaciji ločenega zbiranja emba- laže z brezplačnim svetovanjem in izobraže- vanjem.
V družbi INTERSEROH se na eni strani pri- lagajamo specifičnim proizvodnim in storitvenim dejavnostim ter različnim vrstam in oblikam embalaže in drugih odpad- nih produktov, po drugi strani pa na podlagi sinergij operativno vzpostavljamo več spe- cializiranih sistemov zbiranja in pre- delave odpadnih produktov na celotnem področju Republike Slovenije.
Partnerjev družbe INTERSEROH je že skoraj 300 podjetij: od velikih mednarodnih multi- nacionalk do velikih slovenskih proizvajalcev in uvoznikov. V letu 2007 rastemo naprej!
Interseroh – partner, ki daje nekaj več!
promocija
Kaj storiti z odpadno električno in elektronsko opremo?
Kakšne so obveznosti proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov električne in elektronske opreme?
Želite več informacij s področja odpadne električne in elektronske opreme?
Kako deluje ZEOS in s čim se dejansko ukvarja?
ODGOVORE NAJDETE NA www.zeos.si OZ. info@zeos.si.
