SEDEM VZVODOV OPOLNOMOČANJA
UPORABNIC IN UPORABNIKOV SOCIALNIH STORITEV
V tem trenutku je mogoče v slovenskem prostoru zaznati nekaj ugodnih okoHščin, ki ustvarjajo plodna tla za vnos kakovostnih s p r e m e m b v obstoječi sistem socialnega varstva in usklajevanje sistema s socialnimi listinami Evropske Unije.
V tem kontekstu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v zadnjem času pokazalo jasno politično voljo in pripravilo vrsto dokumentov, ki so ali bodo vsak čas p r e d m e t javnih razprav. U p o r a b n i k i in uporabnice socialnih storitev še nikoli niso imeli tako visoke zavesti o p o m e n u svojega prispevka v procesu soustvarjanja sistema socialnega varstva. Njihovo znanje, izkušnje in odločenost za prevzemanje aktivnejše vloge so namreč dragocen in nepogrešljiv vir za načrtovanje in uspešen razvoj tega sistema.
Namen pričujočega prispevka je osvetliti stanje in perspektive socialnega varstva v Sloveniji z vidika u p o r a b n i k o v socialno- varstvenih storitev.
Predstavljeni predlogi temeljijo na na- slednjih ugotovitvah in virih:
a) v Sloveniji obstaja politična volja za vnos sprememb v sistem socialnega varstva, b) analiza učinkovitosti sedanjega siste- ma socialnega varstva z vidika uporabnice socialnih storitev,
c) znanje in izkušnje samih uporabnikov socialnih storitev,
d) znanje in izkušnje držav z dolgoletno tradicijo uporabniških gibanj,
e) socialna teorija onesposobljanja, ki so jo razvili znanstveniki in raziskovalke z o s e b n o i z k u š n j o u p o r a b n i k a socialnih storitev.
STANJE
Sedanji sistem slovenskega socialnega var- stva je vzpostavljen p o klasičnem principu
»od zgoraj navzdol«, ki je pomenil pomem- b n o fazo v razvoju teh sistemov v vseh raz- vitih državah. V praksi to pomeni, da vodilni politiki in strokovnjakinje zaznajo problem določene skupine ljudi na določenem ob- močju in predvidijo u k r e p e za rešitev tega problema. Vzpostavljene so službe in »pa- ket« storitev za povprečne potrebe neobsto- ječih povprečnih skupin uporabnikov.
Tak pristop n e omogoča izbire vsebin in predpostavlja, da se bo uporabnica »prila- godila« p o n u j e n e m u paketu storitev.
Kdor se n e m o r e »priključiti« na obsto- ječo mrežo socialnovarstvenih storitev v lokalni skupnosti, ali pa če družina zanj ne m o r e več skrbeti, je n a p o t e n v zavod, ki obravnava ljudi s tovrstnim problemom.
Uporabnik je p r e d m e t obravnave služb, ki delujejo p o principu »delati za« in »paziti na« uporabnikom namesto »sodelovati z«
njim. Postavljen je v pasiven položaj prejem- nika enovrstnih storitev za vse svoje nadalj- nje življenje. Ne prejme p o d p o r e pri razvi- janju individualnih talentov in sposobnosti in postaja vse bolj odvisen od socialnih služb.
Prav tako nima uporabnica p o m e m b n e besede pri definiranju lastne življenjske situacije in potreb, nima vpliva na načrto- v a n j e in v z p o s t a v l j a n j e s l u ž b zase, n e sodeluje pri vodenju in upravljanju službe, nima na voljo preprostega in učinkovitega postopka za pritožbe nad izvajanjem sto- ritev in na koncu leta je nihče n e vpraša, ali je bila s storitvami v minulem letu zadovolj- na ali ne.
Zagotavljanje storitev »v paketu« po- vzroči, da p r e j m e u p o r a b n i k le nekatere
izmed storitev, ki jih potrebuje, drugih pa ne. To pomeni, da je učinkovitost med sred- stvi, ki jih država namenja za podpiranje njegove življenjske situacije in storitvami, ki jih dejansko potrebuje, minimalna.
Raziskava o o b s e g u kršenja ustavnih človekovih pravic ljudem, ki so nameščeni v socialne zavode proti svoji volji, je po- kazala, da se počutijo uporabniki kot zapor- niki, čeprav vedo, da niso ničesar zagrešili.
Človek, ki je naklepal in izvedel množič- ni umor, bo dobil p o slovenski kazenski z a k o n o d a j i največ dvajset let zapora in pravico do odvetnika, ki ga plača država.
Uporabnice socialnih zavodov, ki so name- ščene vanje proti svoji volji, pa b o d o tam ostale dosmrtno. Nimajo možnosti uvelja- viti svoje ustavne pravice do izbire kraja prebivanja. Te pravice in niti ostalih pa tudi ne morejo iztožiti — ker jim je odvzeta opra- vilna sposobnost, ne morejo najeti odvet- nika, četudi bi jih bil pripravljen zagovarjati brezplačno. Država torej varuje svoje naj- šibkejše člane in članice tako, da jim one- mogoča braniti se pred tistim, ki jih varuje.
Če povzamemo to kratko analizo stanja z vidika u p o r a b n i k a socialnih storitev, moramo ugotoviti, da:
• storitve, ki so načrtovane za skupine, n e odgovorijo popolnoma na potrebe po- sameznega uporabnika,
• sredstva, ki jih država n a m e n j a za p o d p i r a n j e u p o r a b n i c , niso učinkovito porabljena,
• posamezni uporabnik ne more razviti svojih potencialov, zato n e m o r e oseb- n o s t n o rasti in p o l n o prispevati k rasti skupnosti, katere član je,
• u p o r a b n i c a nima vpliva na načrto- vanje, vzpostavljanje, vodenje in nadziranje služb, ki so ji namenjene,
• pasiven prejemnik storitev je postav- ljen v položaj drugorazrednega državljana, ki n e m o r e uresničevati temeljnih člove- kovih in ustavnih pravic.
PERSPEKTIVE:
VZVODI ZA OPOLNOMOČENJE UPORABNIKOV V UČINKOVITEM SISTEMU
SOCIALNEGA VARSTVA OD PREJEMNIKA K DRŽAVLJANU
Namesto da se država odziva na p o t r e b e skupin ljudi, naj jasno definira dostojno raven socialne varnosti; obseg pomoči in socialnih storitev pa naj bosta p r e d m e t dogovora ali pogodbe medposameznikom in državo. Pomik od prejemnice storitev k državljanki omogoči uporabnicam social- nih storitev uresničevanje ustavnih pravic in prevzemanje odgovornosti ter prevze- m a n j e d e j a v n i h s o c i a l n i h v l o g v v s e h segmentih družbenega dogajanja.
Uporabnice socialnih storitev n e želijo več ostati pasivni p r e d m e t strokovne ob- ravnave, temveč želijo postati državljanke in polnopravne posameznice ter organi- zirati svoje življenje v skladu z ustavno zajamčenimi pravicami, ob pomoči države, ki se je razglasila za p r a v n o in socialno državo.
USTAVNE ČLOVEKOVE PRAVICE - TEMELJ SISTEMA SOCIALNEGA VARSTVA Sistem socialnega varstva, ki temelji na ustavnih človekovih pravicah, zagotavlja u p o r a b n i k o m s o c i a l n i h s t o r i t e v v r s t o prednosti:
• vsi državljani, naj so uporabniki so- cialnih storitev ali ne, so najprej državljani,
• ustava vsebuje najvišjo raven dogo- vorjenih vrednot, na katerih je organizirana slovenska družba,
• ustava je najvišji d o k u m e n t — pravice, ki jih zagotavlja, so odraz najširšega dogo- vora,
• ustava opredeljuje vrednote, ki se n e spreminjajo hitro,
• v ustavi so pravice d e f i n i r a n e pre- prosto in razumljivo,
• obseg ustavnih pravic se n e sme ožiti v iz nje izhajajoči zakonodaji,
• uresničevanje pravic je primerljivo, dokazljivo in iztožljivo.
SEDEM V Z V O D O V OPOLNOMOČANJA U P O R A B N I C IN U P O R A B N I K O V SOCIALNIH STORITEV VPLIV (PARTICIPACIJA) UPORABNIKOV
Klasični odziv države na potrebe uporabnic socialnih storitev nepogrešljivo dopolnjuje tako imenovani p r i s t o p »od spodaj nav- zgor«, ki predpostavlja individualiziran pristop.
Uporabniki namreč sami najbolje vedo, kaj je zanje dobro, in želijo sodelovati pri načrtovanju rešitev svojega problema.
V svetu obstajajo številne m e t o d e za sestavo individualnega načrta—tudi pri nas smo jo že razvili. V tem dokumentu pred- stavi uporabnica svojo življenjsko situacijo in navede cilje, ki jih želi v življenju ure- sničiti. V drugem delu istega dokumenta so p r e d v i d e n i operacionalizirani koraki za uresničitev načrta, stroškovnik in viri.
Potrebe, predstavljene v individualnem načrtu, zbira, prouči in obdela strokovna služba na občinski ravni. Ta zbir p o t r e b zagotovi p o m e m b e n vir i n f o r m a c i j za oblikovanje občinske politike socialnega varstva.
Tega l o k a l n e oblasti p o s r e d u j e j o na državno raven, kjer se v sodelovanju s predstavniki države, izvajalk (državnih in nevladnih) in uporabnikov oblikuje letni nacionalni program socialnega varstva in določijo prioritete.
Vsako l e t o se p o t r e b e na v s e h t r e h ravneh revidirajo in dopolnijo.
Tako na lokalni kot na državni ravni naj se oblikuje svet uporabnikov socialnovarst- venih storitev, ki ima svetovalno in posveto- valno vlogo.
V sistemu, ki o m o g o č a u p o r a b n i c a m participiranje na individualni, lokalni in državni ravni, je vzpostavljena možnost za kontinuiran dialog, v katerem je prispevek uporabnikov nenadomestljiv. To je njihova osebna izkušnja uporabnic — vidik, ki je v sedanjem sistemu popolnoma prezrt.
IZBIRE
V prizadevanjih za dvig kakovosti storitev n a p o d r o č j o s o c i a l n e g a v a r s t v a se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve n a m e n i l o p r o u č i t i m o ž n o s t i za pluralizacijo izvajalcev prek nevladnega
sektorja in zasebnih agencij.
Znane so izkušnje iz nekaterih severno- e v r o p s k i h držav, da bi s p l u r a l i z a c i j o izvajalcev s o c i a l n o v a r s t v e n i h s t o r i t e v spodbudili konkurenčnost in dosegh dvig kakovosti storitev. Izkazalo se je, da tovrstna prizadevanja niso prinesla željenih učinkov
— narobe, kakovost storitev se je z uvedbo trga socialnih storitev še poslabšala. Načr- tovalci teh s p r e m e m b so namreč prezrli p o m e m b n o dejstvo, da je v tržnem sistemu p o t r e b e n kupec, kar pa v omenjenih pri- merih uporabnica ni postala. Nastalo stanje poskušajo reševati tako, da vzpostavljajo obsežne in drage mehanizme nadzora in uvajajo službe zagovorništva, ki naj uporab- nike p o d p r e j o v izražanju svojih potreb in pri organiziranju ustreznih storitev.
Pluralizacija sama p o sebi torej n e za- gotavlja kakovosti storitev. Ta kakovost je zajamčena šele, ko ima uporabnica vpliv na sredstva in s tem možnost izbire izva- jalcev (storitve v lokalni skupnosti, direkt- n o financiranje storitev ali institucionalno oskrbo).
UČINKOVITA PORABA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV
Ko ima uporabnik možnost participiranja pri načrtovanju rešitve lastnega problema in pri vzpostavljanju in izvajanju socialnih storitev, predme pomoč v obsegu in vsebini, kiju dejansko potrebuje.
Ker je individualni n a č r t vsaj e n k r a t letno revidiran (po potrebi pa tudi večkrat, če se njegove življenjske okoliščine med l e t o m b i s t v e n o s p r e m i n j a j o ) , p r e j e m a uporabnik ravno tiste storitve, ki so zanj v določenem času najpomembnejše. Na ta n a č i n d o s e ž e m o , da so sredstva, ki jih država namenja za p o m o č in spremljanje pri vsakodnevnem življenju, stoodstotno izkoriščena.
SINERGIČNI PRISTOP
Uporabnik, ki je p r e d m e t strokovne obrav- nave, in p a s i v n a p r e j e m n i c a socialnih storitev ne moreta razviti svojih latentnih
potencialov in talentov. Trajno ostajata odvisna o d t e h storitev, z leti se n j u n a odvisnost še povečuje.
Ko uporabnik dobi p o d p o r o in sprem- l j a n j e za u r e s n i č e v a n j e vizije s v o j e g a življenja, prebudi v sebi vse razpoložljive vire, ki so osnova za njegovo osebnostno rast in povečevanje obsega samostojnosti.
To je njen osebni prispevek k rasti in razvoju skupnosti, ki ji pripada in katere enakovredna članica je.
TRANSPARENTNOST VLOG IN FINANCIRANJA Da bi uporabniki dobili možnost partici- p i r a n j a v sistemu socialnega varstva, je p o t r e b n o , da so jasno definirane vloge, naloge in odgovornosti vseh treh subjek- tov: države, izvajalcev in uporabnikov.
Prav tako je neizbežno, da so vsi trije subjekti seznanjeni z obsegom in porabo razpoložljivih sredstev.
P r o b l e m m a r g i n a l i z i r a n i h s k u p i n (kar u p o r a b n i k i s o c i a l n i h s t o r i t e v z v e č i n e zagotovo so), pomeni v vsaki družbi najprej politično vprašanje.
In ravno tako je najprej politično vpra- šanje zavzemanje za vzpostavitev sistema socialnega varstva na ustavnih človekovih pravicah.
Če b o m o zbrali dovolj modrosti in se odločili za to pot, b o m o nastavili zametek enega najnaprednejših sistemov socialnega varstva v svetu.
Izziv je tu. Dokler nas b o obkrožalo tisoče zatiranih ljudi, n e m o r e m o rasti n e kot p o s a m e z n i k i in n e kot s k u p n o s t . Potrebna je politična volja in velika mera odgovornosti do vseh, ki jim lahko tovrstne s p r e m e m b e odprejo pot v enakovrednejše in polnejše življenje.
Tedaj b o m o pridobili prav vsi.
Jelka Škerjanc
