Ekonomsko ogledalošt. 5, letnik XXVI, 2020

(1)

št. 5 /2020, letnik XXVI ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavna urednica: Urška Brodar

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; Andrej Kuštrin, mag.; dr. Jože Markič;

mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrano temo je pripravil:

Jure Povšnar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2019) Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9

Trg dela ... 14

Cene ... 15

Finančni trgi ... 16

Plačilna bilanca... 17

Javne finance ... 18

Izbrane teme ...21

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2019 ... 23

Statistična priloga ...25

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 10. julija 2020.

(5)

Aktualno Upad gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je po ocenah mednarodnih institucij v drugem četrtletju zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covid-19 še poglobil, v drugi polovici leta pa pričakujejo stabilizacijo gospodarskih razmer.

Zaradi posledic epidemije je gospodarska aktivnost v evrskem območju izrazito upadla že v prvem četrtletju (-3,6 %), zaradi daljšega obdobja veljave zajezitvenih ukrepov pa mednarodne institucije ocenjujejo še znatnejše krčenje gospodarske aktivnosti za drugo četrtletje. Junija in julija so mednarodne institucije še poslabšale svoje napovedi, pripravljene ob začetku epidemije, saj ocenjujejo, da je gospodarski učinek zajezitvenih ukrepov in posledic epidemije večji od predhodnih pričakovanj. Glede na zadnjo v nizu, julijsko napoved Evropske komisije, se bo letos evrsko gospodarstvo, ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in preprečitve obsežnejšega drugega vala okužb, skrčilo za 8,7 %, naslednje leto pa okrevalo za 6,1 %. Evropska komisija pričakuje, da se bo okrevanje evrskega gospodarstva po izrazitem upadu gospodarske aktivnosti v vseh državah evrskega območja v prvem polletju, začelo v letošnjem tretjem četrtletju.

Napovedi so sicer povezane z visokimi in večinoma negativnimi tveganji, saj obseg in trajanje pandemije ter morebitnih nadaljnjih zajezitvenih ukrepov ostajata neznanka.

Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so bili maja in junija precej nižji kot v enakem obdobju lani, so se pa s sproščanjem zajezitvenih ukrepov začeli postopno izboljševati. Gospodarska klima je maja in junija, kljub opaznemu izboljšanju v vseh dejavnostih in med potrošniki, ostala znatno pod ravnjo z začetka leta. Na podlagi razpoloženja v gospodarstvu ter podatkov o prometu tovornih vozil in porabi elektrike ocenjujemo, da je bila gospodarska aktivnost tudi konec junija na precej nižjih ravneh kot lani, se je pa padec v medletni primerjavi od aprila zmanjšal. Tudi podatki za trgovino, predelovalne dejavnosti in blagovno menjavo, ki so na voljo do maja, kažejo na postopno izboljšanje aktivnosti po močnem aprilskem upadu. V aprilu so sicer najgloblji upad aktivnosti zabeležili v storitvenih dejavnostih. Zaradi prepovedi opravljanja večine storitev so bile te še posebej močno prizadete, med njimi najbolj gostinstvo.

Razmere na trgu dela so se ob izrazitem upadu gospodarske aktivnosti močno poslabšale. Potem ko je bila marca zaposlenost še medletno višja, je bila aprila medletno že nižja za en odstotek. Najbolj je število delovno aktivnih upadlo v storitvenih dejavnostih, z okoli 10-odstotnim zmanjšanjem so izstopali gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti.

Konec junija je bilo število registriranih brezposelnih 89.377, kar je 26,3 % več kot lani, a za okoli odstotek manj kot konec maja. Odprava strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter ukrepi iz tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize so po naši oceni ustavili poslabševanje razmer, zato se je število registriranih brezposelnih junija v primerjavi z majem nekoliko zmanjšalo. Medletna rast povprečne bruto plače je bila aprila, zlasti zaradi metodološkega učinka zajema plač delavcev na čakanju, 12-odstotna; saj se je število prejemnikov plač zmanjšalo bolj kot masa plač.

Letna deflacija je bila junija manj izrazita kot v preteklih dveh mesecih. Nekoliko nižja je bila predvsem zaradi cen elektrike, ki so se po prenehanju vladnega ukrepa o znižanju cen električne energije vrnile na raven pred izbruhom epidemije. K deflaciji so sicer nadalje največ prispevale medletno nižje cene energentov, ki jih na nizki ravni ohranja tudi trošarinska politika. Rast cen hrane, ki se je med epidemijo opazno zvišala, se je junija nekoliko umirila. Storitvena inflacija pa se je po majskem povišanju ohranila okrog 2 %. Z začetkom epidemije so se občutno znižale tudi cene industrijskih proizvodov.

Javnofinančne razmere so se zaradi globokega upada gospodarske aktivnosti in obsežnih ukrepov za blaženje posledic epidemije do maja izrazito poslabšale.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je do maja letos zaradi izrazitega

znižanja prihodkov in povišanja izdatkov povečal na 1,4 mrd EUR. Prihodkov je bilo v prvih

petih mesecih medletno manj za 9,2 %, na znižanje pa je vplivalo več dejavnikov: nižja

gospodarska aktivnost, odobreni odlogi, obročno odplačevanje in oprostitev davčnih

obveznosti, ki jih je omogočila interventna zakonodaja v času epidemije, ter lani sprejeta

davčna reforma, ki znižuje prihodke iz dohodnine. Odhodki so se povečali za 11,4 %,

predvsem zaradi izplačil ukrepov za blaženje posledic epidemije ranljivim skupinam,

ki so okrepila zlasti rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, subvencije ter

transferje za nakup zaščitne opreme.

(6)

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezonirana vrednost kazalnika

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

2030 40 5060 70 8090 100 110120 130140 150160

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20

Desezoniran realni indeks 2008=100

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

Upad gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je aprila poglobil v vseh dejavnostih, prvi majski podatki pa so nekoliko spodbudnejši.

Razpoloženje v vseh dejavnostih in med potrošniki se je junija drugi mesec zapored izboljšalo, a ostalo znatno pod ravnjo z začetka leta.

74.000 76.000 78.000 80.000 82.000 84.000 86.000 88.000 90.000 92.000

29.02.2020 31.03.2020 6.04.2020 13.04.2020 20.04.2020 27.04.2020 30.04.2020 6.05.2020 13.05.2020 20.05.2020 27.05.2020 31.05.2020 7.06.2020 14.06.2020 21.06.2020 26.06.2020 30.06.2020

Število registriranih brezposelnih

Vir: ZRSZ.

-4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Število registriranih brezposelnih se je, po povečanju za

četrtino v obdobju epidemije, junija nekoliko zmanjšalo. Medletna rast povprečne bruto plače se je aprila zaradi sprejetih interventnih ukrepov in tudi z njimi povezanih metodoloških učinkov močno povečala.

-2 -1 0 1 2 3 4

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija Storitve Ostalo SKUPAJ

526,4 264,2 208,1

-1385,5 -2.000

-1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 I-V 2019 I-V

2020

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

K letni deflaciji, ki je bila junija manj izrazita kot v preteklih dveh mesecih, so nadalje največ prispevali cenejši energenti.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se

je zaradi manjših davčnih prilivov in sprejetih ukrepov za

blaženje posledic epidemije v prvih petih mesecih izrazito

povečal.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

Mednarodno okolje

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62

jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan. 18 jan.19 jan.20

Vrednost

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Slika 1: Kazalnik PMI za evrsko območje

Slika 2: Napovedi gospodarske rasti za evrsko območje

Gospodarska klima v evrskem območju se je, po izrazitem aprilskem upadu zaradi zajezitvenih ukrepov ob epidemiji, maja in junija precej izboljšala, a ostala nizka. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI za evrsko območje, kljub močnemu povišanju drugi mesec zapored, še vedno kaže na krčenje gospodarske aktivnosti v juniju, vendar precej manj kot v predhodnih mesecih.

Kazalnik se je močno povišal v vseh naših pomembnejših trgovinskih partnericah, v Franciji pa že prešel v območje rasti (vrednost kazalnika nad mejo 50). Tudi zviševanje vrednosti kazalnika ESI se je junija okrepilo in nakazovalo na možnost široko osnovane stabilizacije gospodarskih razmer na začetku drugega polletja. Zaupanje se je zvišalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini. Na možno okrevanje v tretjem četrtletju v naši najpomembnejši trgovinski partnerici, Nemčiji, pa kaže tudi kazalnik zaupanja inštituta Ifo.

-14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

2020 2021

Realna rast BDP, v %

OECD, junij 20* OECD, junij 20** IMF, junij 20 Focus, julij 20 EK, julij 20

Vir: EK, Focus, IMF, OECD. *Napoved predpostavlja en obsežen val okužb s covid-19 v 2020. **Napoved predpostavlja drugi obsežen val okužb s covid-19 v 2020.

Mednarodne institucije evrskemu gospodarstvu za letos napovedujejo globoko recesijo. Junija in julija so še poslabšale napovedi, saj je gospodarski učinek zajezitvenih ukrepov večji od prvotnih pričakovanj.

Recesija bo prizadela vse države evrskega območja, vendar je med njimi pričakovati precejšnje razlike pri globini upada gospodarske aktivnosti letos in hitrosti njenega okrevanja naslednje leto. Po napovedih OECD, IMF in EK se bo evrsko gospodarstvo, ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in preprečitve obsežnega drugega vala okužb, letos skrčilo za 8,7-10,2 %, naslednje leto pa okrevalo za 6,1- 6,5 %. Napovedi institucij so povezane z izredno visoko negotovostjo in pretežno negativnimi tveganji, saj bi lahko imelo daljše trajanje oziroma ponovni izbruh epidemije še večje negativne posledice za gospodarsko rast.

60 70 80 90 100 110 120

jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezoniran realni indeks 2010=100, v %

Vir: Eurostat, preračun UMAR.

Proizvodnja predel. dej. Obseg opr. del v gradben.

Prih. v trg. na drobno

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je

aprila v nekaterih dejavnostih nadalje izrazito znižala,

podatki za maj pa kažejo na izboljšanje. Prihodek v

trgovini na drobno se je maja ob ponovnem odprtju

prodajaln, v primerjavi z mesecem prej, izrazito povečal

(18 %), medletno pa je ostal nižji za 5 %. Proizvodnja

predelovalnih dejavnosti je zaradi zaprtja nekaterih

obratov in motenj v dobavnih verigah v povprečju

evrskega območja mesečno upadla za preko 18 %, zlasti

se je zmanjšala proizvodnja trajnih proizvodov. Izrazito

je aprila upadla tudi gradbena aktivnost (preko 14 %

glede na marec). Evrsko gospodarstvo je po oceni EK

med strogim zaprtjem (marec, april) delovalo 25 do 30 %

pod svojo zmogljivostjo. V prvem četrtletju se je BDP v

primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 3,8 % (medletno

3,2 %). Po oceni EK je BDP v drugem četrtletju upadel še

precej bolj (- 13,6 %), v drugi polovici leta pa napoveduje

okrevanje.

(10)

1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8

100 2030 4050 6070 8090 100110 120130 140

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 4: Cena nafte brent

Cene nafte so se maja in junija povišale, a ostale najnižje v zadnjih štirih letih. Po izrazitih padcih na začetku leta zaradi zmanjšanja povpraševanja ob pandemiji covid-19 se je povprečna dolarska cena soda nafte brent junija, v primerjavi z aprilom, zvišala za 118 % in znašala 40,3 USD. Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 37 %. Na povišanje cen nafte so vplivala pričakovanja o postopnem okrevanju gospodarstev in posledično večjem povpraševanju po nafti ter podaljšanje dogovora članic OPEC in nekaterih zaveznic o zmanjšanju črpanja. Cene neenergetskih surovin so po podatkih Svetovne banke junija ostale medletno nižje.

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2019 V 20 VI 20 VI 20/V 20 VI 20/VI 19 I-VI 20/I-VI 19

Brent USD, na sod 64,28 29,12 40,20 38,3 -37,3 -39,6

Brent EUR, na sod 57,20 28,43 35,47 24,7 -36,7 -36,3

USD/EUR 1,119 1,090 1,125 3,2 0,2 -2,5

3-mesečni EURIBOR, v % -0,357 -0,272 -0,376 -10,4 -4,70 4,0

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

96 98 100 102 104 106

jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka=100

Vir: ECB, preračuni Umar. * Povišanje EER pomeni apreciacijo evra do košarice valut 37 (ožji nabor) oz. 56 (širši nabor) trg. partneric (vklj. z drugimi državami EMU)

NEER (ožji nabor) REERhicp (ožji nabor) NEER (širši nabor) REERhicp (širši nabor)

Slika 5: Nominalni efektivni tečaj

Junija se je nadaljevala apreciacija evra do košarice valut. Širjenje pandemije covid-19 po svetu je povzročilo večja nihanja deviznih tečajev. Od vključno marca je evro apreciiral predvsem do valut držav izvoznic energentov (npr. Rusija), držav z že prej nestabilnim makroekonomskim in finančnim okoljem (npr. Turčija) ter Velike Britanije. Junija je evro apreciiral tudi do nekaterih t. i. varnih valut

¹

, ameriškega dolarja in japonskega jena.

Nominalni efektivni tečaj, ki prikazuje razmerje med evrom in košarico valut trgovinskih partneric, je bil tako junija glede na februar višji za 2,2 %

²

(oz. 4,7 %, če v košarici ne upoštevamo trgovanja z državami evrskega območja).

To predstavlja pritisk na cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov na trgih izven evrskega območja, ki ga sicer blaži občutnejše znižanje končnih cen (merjenih z inflacijo) v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

Vrednost kazalnika cenovne konkurenčnosti (REER_hicp), ki upošteva gibanje tečaja in relativno inflacijo, je bila tako junija, ob vmesnih nihajih, na podobni ravni kot pred nastopom pandemije.

1 Ang. safe haven currencies.

2 Upoštevajoč širši nabor držav, ki med drugim vključuje Turčijo in Rusijo.

(11)

2030 4050 6070 8090 100 110120 130140 150160

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

Slika 6: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti

Slika 7: Blagovna menjava z EU – realno

Kazalniki gospodarske aktivnosti so bili maja in junija precej nižji kot v enakem obdobju lani, so se pa po aprilski poglobitvi upada postopno začeli izboljševati.

Aprila je bila zaradi prepovedi opravljanja večina storitvenih dejavnosti še posebej močno prizadetih, med njimi najbolj gostinstvo. Tudi upad prihodka v trgovini na drobno se je še poglobil. Zaradi padca tujega povpraševanja in motenj v dobavnih verigah sta se močno skrčila tudi obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in blagovna menjava. Ob sproščanju zajezitvenih ukrepov ter postopnem oživljanju proizvodnje v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah pa sta se obseg predelovalnih dejavnostih in blagovna menjava maja nekoliko povečala. Na izboljšanje v maju kažejo tudi predhodni podatki v trgovini na drobno. Tudi dostopni podatki za junij kažejo na nadaljnje izboljševanje razmer.

Na podlagi podatkov o prometu tovornih vozil in porabi elektrike tako ocenjujemo, da se padec v medletni primerjavi od aprila zmanjšuje, a je bila gospodarska aktivnost tudi konec junija še vedno na precej nižjih ravneh kot lani.

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

Medletni upad blagovne menjave je bil maja nižji

kot aprila; največji je bil še naprej z državami EU. K nižjem upadu izvoza blaga je maja prispevalo predvsem sproščanje zajezitvenih ukrepov ter postopno oživljanje proizvodnje v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah. Od začetka širitve epidemije v Evropi se je najbolj znižal izvoz v države EU (medletno za skoraj 30 %, najizraziteje aprila), predvsem v Italijo, Francijo in Nemčijo. Izvoz se je zmanjšal po vseh glavnih skupinah proizvodov, najbolj pa izvoz cestnih vozil in sestavnih delov ter električnih strojev in naprav. Od začetka širitve epidemije je, kljub povečanju v maju, opazno upadel tudi uvoz. K temu so prispevala občutno slabša pričakovanja glede naročil ter zmanjšanje proizvodnje, investicij v opremo in stroje in potrošnje gospodinjstev.

Slika 8: Storitvena menjava – nominalno

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Upad storitvene menjave s tujino se je aprila še

poglobil. Izvoz storitev je bil medletno nižji za več kot 40 %. Ukrepi za zajezitev epidemije sprejeti v marcu, so najbolj vplivali na turizem, ki je pred krizo predstavljal skoraj eno tretjino storitvene menjave. Zaradi zaprtja meja ter gostinskih in nastanitvenih obratov se je trošenje tujih gostov

³

opazno zmanjšalo že v marcu, v aprilu pa je bilo medletno nižje za 96 %. Opazno nižji je bil tudi izvoz transportnih storitev (24,8 %). Izvoz zračnega transporta se je zaradi zaprtja letališč za potniški promet zmanjšal za skoraj tri četrtine, izvoz cestnega transporta pa je bil nižji za eno petino. Padec izvoza drugih pomembnejših skupin (tehnične s trgovino povezane storitve, gradbene storitve) je bil nekoliko manjši, a še vedno izrazit (okoli 14 %). Izvoz IKT storitev, predvsem računalniških, pa je bil še naprej višji kot pred letom. Tudi medletni upad uvoza storitev se je poglobil (28,8 %), vendar je bil manjši kot pri izvozu, predvsem zaradi manjšega padca uvoza transportnih storitev

Gospodarska gibanja v Sloveniji

3 Turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov.

(12)

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2019 V 20/IV 20 V 20/V 19 I-V 20/I-V 19

Izvoz blaga, realno¹ 9,2 14,4³ -18,8 -4,8

- v EU 4,2 23,1³ -28,1 -17,5

Uvoz blaga, realno¹ 11,5 13,9³ -18,1 -8,6

- iz EU 4,0 25,4³ -26,9 -17,6

Industrijska proizvodnja, realno 3,3 9,0³ -16,9 -10,1

- v predelovalnih dejavnostih 3,8 10,2³ -17,2 -9,7

v % 2019 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19

Izvoz storitev, nominalno² 7,0 -40,9³ -24,7⁴ -13,0⁴

Uvoz storitev, nominalno² 4,6 -28,8³ -22,6⁴ -10,0⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 -7,1³ -6,4 0,4

Trgovina – realni prihodek 4,3 -14,3³ -26,7⁴ -11,3⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 -19,5³ -30,3⁴ -10,8⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Pred.dejavnosti Visoko teh.zahtevne Sr.visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je maja s sproščanjem zajezitvenih ukrepov okrevala, a ostala precej nižja kot pred epidemijo. Ob vnovičnem zagonu proizvodnje v nekaterih najpomembnejših izvozno usmerjenih podjetjih, se je najbolj povečala proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog. Medletni padec proizvodnje se je, v primerjavi z aprilom, v teh panogah v povprečju skoraj razpolovil, podobno globok kot v preteklem mesecu pa je ostal padec proizvodnje srednje nizko tehnološko zahtevnih panog. Sprejeti ukrepi ob epidemiji so imeli manjši negativen vpliv na proizvodnjo visoko tehnološko zahtevnih (farmacija in proizvodnja IKT opreme) in nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so bile v prvih petih mesecih na podobni ravni kot pred letom (prehrambena in papirna industrija).

Slika 10: Aktivnost v gradbeništvu

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Po krepitvi na začetku leta se je marca in aprila aktivnost v gradbeništvu znižala v vseh segmentih.

Glede na zadnji mesec pred izbruhom epidemije, februar, je bilo znižanje aktivnosti 16,8-odstotno. Najbolj v gradnji nestanovanjskih stavb (-27,9 %), sledita gradnja inženirskih objektov (-17,2 %) in stanovanjskih stavb (- 5,1 %). Nekateri drugi podatki (DDV po obračunu) kažejo na še večji upad aktivnosti, in sicer za okoli tretjino.

Zaloga pogodb je aprila ostala visoka in bila višja kot pred letom, a velja opozoriti, da so podatki začasni in se še lahko spremenijo (za marec so se spremenili za 9 %).

Gradbena dovoljenja so bila maja medletno precej nižja,

podobno poslovne tendence v gradbeništvu, kar kaže na

znatno poslabšanje gradbene aktivnosti.

(13)

80 100 120 140 160 180 200 220 240

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 11: Prihodek v trgovini

Slika 12: Prihodek v tržnih storitvah

Upad prihodka v trgovini se je aprila poglobil, prvi podatki za maj pa kažejo na izboljšanje v nekaterih panogah. Medletno je bil aprila prihodek realno nižji za 27,1 %. Mesečno zmanjšanje je bilo, podobno kot marca, največje v trgovini z motornimi vozili. Močneje je zaradi manjše aktivnosti v povezanih panogah upadel tudi prihodek v trgovini na debelo. V trgovini na drobno se je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter manjšega prometa tovornih vozil nadalje močneje znižala prodaja motornih goriv. Nadalje se je znižala prodaja z neživili, po dveh mesecih rasti pa tudi prodaja z živili. Po predhodnih podatkih se je prihodek v trgovini maja ob ponovnem odprtju prodajaln (konec aprila oz. na začetku maja) zopet okrepil, a v večini panog, za katere so na voljo podatki, medletno še močno zaostajal.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

Desezoniran nominalni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

V večini tržnih storitev se je padec prihodka aprila poglobil. Ob zaprtju vseh nastanitvenih in gostinskih obratov (razen dostave jedi na dom) se je najbolj poglobil v gostinstvu. Močno so bile prizadete tudi dejavnosti potovalnih agencij, ki so skupaj z zaposlovalnimi agencijami, prispevale k podobnemu padcu prihodka v drugih poslovnih dejavnostih kot v marcu. Zaradi nadaljnjega znižanja prihodka v arhitekturno- projektantskih storitvah se je padec poglobil tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Podobno se je prihodek, zlasti zaradi ustavitve javnega potniškega prometa, znižal tudi v prometu. Prihodek se je najmanj znižal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je po naši oceni povezano predvsem s prodajo na domačem trgu.

Slika 13: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje

4 6 8 10 12 14 16 18 20

90 95 100 105 110 115 120 125 130

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 4-četrtletne drseče sredine, v %

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q2 2020 je vrednost za april.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno

Socialni transferi, realno Nagnjenost k varčevanju (d. os)

Trošenje gospodinjstev se je, po znižanju marca zaradi zaprtja vseh storitvenih podjetij in prodajaln z nenujnim blagom ter povečane previdnosti potrošnikov, aprila nadalje zmanjšalo. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil tudi aprila višji kot pred letom dni, podobno kot v prvem četrtletju (4,3 %). Na to so poleg višje mase neto plač izplačanih v aprilu

⁴

vplivali predvsem vladni ukrepi za omilitev izpada dohodka zaradi posledic covid-19

⁵

. Ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in hkratnih omejitvah pri potrošnji ter odlaganju nenujnih nakupov tako ocenjujemo, da je stopnja varčevanja tudi aprila ostala visoka (v prvem četrtletju je bila 25-odstotna, kar je 7,7 o. t. več kot v enakem obdobju lani).

4 Na višjo maso neto plač izplačanih v aprilu so vplivali zlasti zvišanje minimalne plače v januarju, spremembe pri dohodnini in začasna uvedba dodatka zaposlenim v kriznih razmerah.

5 Med vladne ukrepe za omilitev izpada dohodka zaradi posledic covid-19 sodijo izplačilo mesečnega temeljnega dohodka samozaposlenim in kmetom ter enkratnega solidarnostnega dodatka študentom, upokojencem, prejemnikom socialnih transferjev itd.; izplačilo nadomestil plač delavcem, ki so bili na čakanju ali doma zaradi višje sile.

(14)

80 85 90 95 100 105 110 115 120

25 50 75 100 125 150 175 200 225

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej.

Slika 14: Nepremičnine, 1. četrtletje

Slika 15: Gospodarska klima

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem četrtletju ponovno zvišale, ob omejeni ponudbi in omejitvenih ukrepih poslovanja zaradi začetka epidemije, se je promet z njimi zmanjšal. Cene so bile po 7,0 % rasti v povprečju leta 2019, v prvem četrtletju letos medletno višje za 5,5 %. Zvišanje je bilo predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 5,7 %), katerih prodaja je bila sicer najnižja v zadnjih petih letih. Medletno so bile nekoliko višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi pa se je opravilo manj kot 3 % vseh transakcij (76 transakcij).

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Razpoloženje v gospodarstvu se je junija drugi mesec zapored izboljšalo, a ostalo znatno pod ravnjo z začetka leta. Zaradi širjenja epidemije so se kazalniki zaupanja v gospodarstvu aprila izrazito poslabšali v vseh dejavnostih. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. Na najnižjo raven, odkar so od leta 2005 na voljo podatki, je padlo tudi zaupanje potrošnikov. Vrednosti kazalnikov zaupanja so se nato maja in junija zvišale v vseh dejavnostih (najbolj v trgovini na drobno) in med potrošniki, a še naprej ostale precej nižje kot na začetku leta.

Slika 16: Poraba elektrike v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah

-40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5

2.3.-6.3. 9.3.-13.3. 16.3.-20.3. 23.3.-27.3. 30.3.-3.4. 6.4.-10.4. 13.4.-17.4. 20.4.-24.4. 27.4.-1.5. 4.5.-8.5. 11.5.-15.5. 18.5.-22.5. 25.5.-29.5. 1.6.-5.6. 8.6.-12.6. 15.6.-19.6. 22.6.-26.6.

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

Poraba elektrike je bila, ob postopnem zviševanju od konca aprila dalje, junija še vedno na precej nižji ravni kot v enakem obdobju lani. Na tedenski ravni je bila v povprečju za 11,8 % nižja glede na enako obdobje lani.

To je blizu majskega povprečja, ko je upad znašal 13,5 %.

V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric

se je upad junija glede na maj zmanjšal, najizraziteje na

Hrvaškem (z 12,3 % na 6,8 %). Povečal se je le v Italiji, in

sicer z 12,3 % na 14,3 %.

(15)

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

30.12.-5.1. 6.1.-12.1. 13.1.-19.1. 20.1.-26.1. 27.1.-2.2. 3.2.-9.2. 10.2.-16.2. 17.2.-23.2. 24.2.-1.3. 2.3.-8.3. 9.3.-15.3. 16.3.-22.3. 23.3.-29.3. 30.3.-5.4. 6.4.-12.4. 13.4.-19.4.* 20.4.-26.4.* 27.4.-3.5. 4.5.-10.5. 11.5.-17.5. 18.5.-24.5. 25.5.-31.5. 1.6.-7.6.* 8.6.-14.6.* 15.6.-21.6.* 22.6.-28.6. 29.6.-5.7.

Medletni indeksi po tednih

Elektronsko cestninjena vozila Tuja Domača

Vir: DARS (posredovana interna poročila). Opomba: *Ob različnem številu delovnih dni smo na UMAR naredili prilagoditev z izločitvijo nekaterih dni v tednu iz izračuna.

Slika 17: Promet elektronsko cestninjenih vozil

⁶

na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je na začetku julija še za desetino zaostajal za ravnjo pred epidemijo. Več kot 40-odstotnemu upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije sta sledila aprilsko izboljšanje in majska stagnacija. Promet se je v drugi polovici junija zopet okrepil in bil v prvem tednu julija še za okoli 10 % nižji kot pred letom.

⁷

Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil nižji za 7 %, promet tujih prevoznikov pa za 12 %.

6 Elektronsko se cestninijo vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. Ker prevladujejo, poenostavljeno govorimo o tovornih vozilih oz. tovornjakih.

7 V tednih z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki smo podatke zaradi različnega števila in razporeditve delovnih in prostih dni v Sloveniji delno prilagodili, v prvih treh tednih junija pa smo podobno prilagoditev naredili zaradi vpliva praznikov v sosednjih državah.

(16)

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2019 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19

Delovno aktivni² 2,5 -1,5¹ -0,9 0,7

Povprečna nominalna bruto plača 4,3 13,8¹ 11,9 5,2

zasebni sektor 3,9 8,4¹ 8,4 4,4

javni sektor 5,4 12,2¹ 16,3 6,3

v tem sektor država 6,5 13,6¹ 19,0 7,6

v tem javne družbe 2,7 2,8¹ 8,5 2,7

2019 IV 19 III 20 IV 20

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,7 7,8 9,1

v % 2019 VI 20/V 20 VI 20/VI 19 I-VI 20/I-VI 19

Registrirani brezposelni -5,5 -1,1 26,3 10,2

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

74.000 76.000 78.000 80.000 82.000 84.000 86.000 88.000 90.000 92.000

29.02.2020 31.03.2020 6.04.2020 13.04.2020 20.04.2020 27.04.2020 30.04.2020 6.05.2020 13.05.2020 20.05.2020 27.05.2020 31.05.2020 7.06.2020 14.06.2020 21.06.2020 26.06.2020 30.06.2020

Število registriranih brezposelnih

Vir: ZRSZ.

Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb

Slika 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Zaposlenost je aprila upadla; število brezposelnih se je, po naraščanju do sredine maja, junija zmanjšalo.

Potem, ko je bila v prvih treh mesecih letos zaposlenost še medletno višja, je bil aprila zabeležen medletni padec števila delovno aktivnih (- 1 %), kjer so z okoli 10-odstotnim zmanjšanjem izstopali gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti. Konec junija je bilo brezposelnih 89.377 oseb (26,3 % več kot pred letom), kar je 1,1 % manj kot konec maja. Povprečno zmanjšanje v juniju je po naši oceni povezano z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize.

-15 -10 -5 0 5 10 15

jan.18 feb.18 mar.18 apr.18 maj.18 jun.18 jul.18 avg.18 sep.18 okt.18 nov.18 dec.18 jan.19 feb.19 mar.19 apr.19 maj.19 jun.19 jul.19 avg.19 sep.19 okt.19 nov.19 dec.19 jan.20 feb.20 mar.20 apr.20

Medletna rast, v %

Masa plač Prejemniki plač Povprečna bruto plača

Medletna rast povprečne bruto plače se je aprila močno povišala (11,9 %), na kar je vplivala predvsem metodologija zajema plač delavcev, ki so na čakanju.

V zasebnem sektorju je na izrazito medletno rast plač

(8,4 %) pomembno vplivala metodologija, po kateri

podjetja poročajo število prejemnikov plač in višino

izplačanih plač samo v višini, ki je izplačana v breme

delodajalca (ne pa tudi v breme države, kot je nadomestilo

plače). Ob napotitvi precejšnega dela zaposlenih oseb

na začasno čakanje na delo, se je aprila, v primerjavi z

mesecem prej, v breme delodajalcev izplačana masa plač

precej zmanjšala. Še bolj se je znižalo število zaposlenih,

ki so prejeli plačo v breme delodajalca, kar je vplivalo

na rast povprečne bruto plače. V javnem sektorju je bil

metodološki učinek zaradi napotitve na začasno čakanje

na delo bistveno manjši. Na okrepljeno rast plač (16,3 %)

sta vplivala izplačilo dodatka za nevarnost in posebne

obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih

razmerah (po kolektivni pogodbi).

(17)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 19/XII 18 VII 19-VI 20/

VII 18-VI 19 VI 20/V 20 VI 20/VI 19 I-VI 20/I-VI 19

Skupaj 1,8 1,0 1,3 -0,3 0,3

Hrana 3,5 3,5 -1,6 3,4 4,5

Goriva in energija 1,2 -4,7 11,8 -10,7 -9,4

Storitve 2,9 2,6 0,9 1,9 2,1

Ostalo¹ 0,4 0,4 -0,4 -0,5 0,0

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 1,4 0,6 0,6 1,0

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 1,1 0,0 0,4 0,8

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Slika 20: Cene življenjskih potrebščin

Slika 21: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

Cene življenjskih potrebščin so bile tudi junija medletno nižje, vendar je bil njihov padec precej manj izrazit kot v preteklih mesecih. Cene elektrike so se namreč zaradi izteka vladnega ukrepa o začasnem neplačevanju prispevkov povezanih s porabo električne energije vrnile na raven pred izbruhom epidemije. Nižje cene energentov so sicer še naprej največ prispevale k deflaciji (-1,2 o. t), saj so bile cene naftnih derivatov medletno nižje za več kot 20 %. Brez proticikličnega prilagajanja trošarin pa bi bil po naši oceni negativen prispevek energentov k medletni inflaciji za približno 0,1 o. t. manjši. Tudi cene poltrajnega in trajnega blaga so ostale medletno nižje. Junija se je rast cen hrane nekoliko umirila, rast cen storitev pa se je ohranila okrog 2 %; k temu je pomembno prispevala visoka rast cen storitev, povezanih s stanovanjem.

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

Medletni padec cen industrijskih proizvodov

slovenskih proizvajalcev se je maja nekoliko povečal (na 0,7 %). K temu so prispevale predvsem nižje cene proizvodov na domačem trgu, ki so bile medletno nižje prvič po letu 2016. V primerjavi s preteklimi meseci je bila maja nižja medletna rast cen proizvodov za široko porabo.

Cene trajnega blaga so se zaradi manjšega povpraševanja

ob izbruhu epidemije medletno nekoliko znižale, rast cen

netrajnega blaga pa se je nekoliko upočasnila, a ostala

razmeroma visoka (2,9-odstotna). Cene v skupini surovin

in energentov so ostale medletno nižje. Padec cen na

tujih trgih se je ohranil nekoliko nad 1 %.

(18)

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. V 19 31. XII 19 31. V 20 31. V 20/30. IV 20 31. V 20/31. V 19

Krediti skupaj 22.684,2 23.168,1 23.273,4 -0,7 2,6

Krediti podjetjem in NFI 10.312,6 10.538,1 10.762,5 -1,5 4,4

Krediti državi 1.743,1 1.649,4 1.620,7 -0,1 -7,0

Krediti gospodinjstvom 10.628,5 10.980,6 10.890,2 0,1 2,5

Potrošniški 2.826,6 2.922,3 2.823,0 -0,6 -0,1

Stanovanjski 6.367,1 6.587,2 6.665,3 0,2 4,7

Ostalo 1.434,8 1.471,1 1.401,8 1,0 -2,3

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 19.685,1 20.804,7 21.565,2 0,5 9,6

Čez noč 14.958,9 16.259,4 17.395,9 0,8 16,3

Vezane 4.726,2 4.545,2 4.169,3 -0,6 -11,8

Bančne vloge centralne države skupaj 824,0 691,7 664,0 -3,1 -19,4

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.597,2 6.792,9 7.402,5 3,7 12,2

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

CY LV MT GR PT IT LT EE NL ES EMU SK SI IE FR DE AT FI BE LU

Mesečna sprememba v %

Vir: BS, ECB.

IV 19 - III 20 IV 20 - V 20

Slika 22: Povprečna mesečna rast kreditov podjetjem v obdobju pred izbruhom epidemije in po njem

Obseg kreditov nebančnim sektorjem se je v Sloveniji po izbruhu epidemije izrazito znižal. V aprilu in maju se je, zlasti zaradi razdolževanj podjetij,

⁸

skupaj znižal za skoraj 350 mio EUR oz. 1,5 % (v evrskem območju se je izraziteje znižal le še v Litvi in na Cipru). Obseg kreditov gospodinjstvom se je, po aprilskem občutnem znižanju, maja ponovno nekoliko okrepil zaradi rasti ostalih in stanovanjskih kreditov, potrošniško kreditiranje pa se je nadalje zmanjšalo. Metodološko se je obseg novega kreditiranja podjetij in gospodinjstev aprila in maja precej povečal, predvsem zaradi odlogov plačil obveznosti kreditojemalcev po ZIUOPOK

⁹

, saj se vsaka sprememba bistvenih pogojev upošteva kot nov kreditni posel.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Donosnost do dospetja v %

Vir: Bloomberg.

Avstrija Irska Italija Nemčija

Portugalska Slovenija Španija

Slika 23: Donosnost do dospetja 10-letnih državnih obveznic

Razmere na obvezniških trgih držav evrskega območja so se po izbruhu epidemije covid-19 poslabšale.

Visoka negotovost je vplivala na preusmeritev dela povpraševanja v bolj varne naložbe. Zato so se, kljub večjim potrebam po zadolževanju vseh držav, izraziteje povečale le donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav. Ukrepi EK in ECB so nekoliko zajezili nadaljnje poslabševanje razmer na obvezniških trgih, se je pa donosnost do dospetja slovenske desetletne obveznice, kljub temu v drugem četrtletju povečala za skoraj 50 b. t.

(na 0,65 %). Podobno se je povečal tudi razmik do nemške obveznice, ki je bil s skoraj 110 b. t. najvišji v zadnjih treh letih.

8 V istem obdobju so podjetja v evrskem območju precej okrepila zadolževanje pri bankah.

9 Vlada je po izbruhu epidemije sprejela Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, ki omogoča odlog plačila kreditnih obveznosti za obdobje 12 mesecev po uveljavitvi zakona.

(19)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-IV 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IV 19

Tekoči račun 12556,8 11453,9 1102,9 929,7

Blago 9576,5 8859,0 717,5 457,5

Storitve 2205,1 1486,1 718,9 885,2

Primarni dohodki 512,8 670,0 -157,2 -173,2

Sekundarni dohodki 262,4 438,7 -176,4 -239,9

Kapitalski račun 451,6 502,5 -50,9 -27,9

Finančni račun 4412,3 4624,2 211,9 749,3

Neposredne naložbe 330,7 -120,2 -450,9 -547,0

Naložbe v vrednostne papirje 3828,5 -291,7 -4120,2 716,5

Ostale naložbe 276,9 4991,2 4714,2 714,7

Statistična napaka 0,0 -840,1 -840,1 -152,6

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

Slika 24: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v zadnjih

dvanajstih mesecih do aprila ostal visok (3,3 mrd EUR),

kar presega 7 % ocenjenega BDP. V primerjavi z enakim

obdobjem lani, je k višjemu presežku največ prispeval

blagovni presežek. Zaradi sprejetih zajezitvenih ukrepov

se je aprila blagovna menjava sicer občutno znižala, a

se je neto izvoz povečal. Tudi dvanajstmesečni storitveni

presežek je bil, kljub izrazitemu aprilskemu upadu,

medletno višji (zlasti zaradi višjega presežka v menjavi

telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih

storitev). Menjava potovanj je aprila skoraj zastala,

menjava transportnih storitev pa je bila medletno nižja

za petino. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje

znižali, večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od

lastniškega kapitala. Neto odlivi sekundarnih dohodkov

so se znižali predvsem zaradi manjših vplačil sredstev v

proračun EU.

(20)

Javne finance

10 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

11 V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUZEOP, 7. člen) lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Dovoli lahko tudi odlog plačila davka zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. V skladu z 62. členom ZIUZEOP se obroki predhodne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020, ne plačajo.

12 Novembra 2019 je pri določenih skupinah javnih uslužbencev prišlo do povišanja plač za drugi plačni razred (Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, UL RS, št. 80/18).

13 Zaradi omejitve izdatkov v letu 2019 ZZZS javnim zavodom v zdravstvu ni izplačal vseh sredstev za zdravstvene storitve (plače, izdatke za blago in storitve…), sredstva so bila zato nakazana v začetku leta 2020.

526,4 264,2 208,1

-1385,5 -2.000

-1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 I-V 2019 I-V

2020

mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Slika 25: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega

financiranja

¹⁰

se je do maja letos zaradi izrazitega

znižanja prihodkov in povišanja izdatkov povečal

na 1,4 mrd EUR. Medletno znižanje prihodkov v prvih

petih mesecih (-9,2 %) je odraz več dejavnikov: znižane

gospodarske aktivnosti, odobrenih odlogov, obročnega

odplačevanja in oprostitev davčnih obveznosti, ki jih je

omogočila interventna zakonodaja

¹¹

v času epidemije,

ter lani sprejete davčne reforme, ki znižuje prihodke

iz dohodnine. Na rast odhodkov (11,4 %) so najbolj

vplivala izplačila ukrepov za blaženje posledic epidemije

ranljivim skupinam, ki so okrepila zlasti rast transferjev

posameznikom in gospodinjstvom, subvencije ter druge

tekoče transferje (za nakup zaščitne opreme). Ukrepi

- izplačila dodatkov za delo v rizičnih razmerah in za

obremenitve v času epidemije - so vplivali tudi na rast

mase plač, ki je okrepljena zlasti zaradi povišanih izplačil

na podlagi sprejetih dogovorov,

¹²

povečana pa so bila

tudi sredstva za plače, ki jih je ZZZS v začetku letošnjega

leta izplačal javnim zavodom v zdravstvu zaradi lanskih

omejitev izdatkov

¹³

. Zaradi povečanih transferjev ZZZS

javnim zdravstvenim zavodom je okrepljena tudi rast

izdatkov za blago in storitve.

(21)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-V 2019 I-V 2020

Kategorija

I-V 2019 I-V 2020 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 7.844,1 7,4 7.124,5 -9,2 SKUPAJ ODHODKI 7.636,0 6,6 8.510,1 11,4

Davčni prihodki¹ 4.181,9 7,3 3.541,0 -15,3 Plače in drugi stroški dela² 1.788,4 8,8 1.974,3 10,4

Dohodnina 1.094,7 6,4 1.034,9 -5,5 Izdatki za blago in storitve 1.044,0 5,7 1.155,7 10,7

Davek od dohod. pravnih oseb 480,2 23,2 242,9 -49,4 Plačila obresti 523,1 -13,2 489,9 -6,3

Davki na nepremičnine 42,5 2,7 39,1 -8,0 Rezerve 67,1 12,8 71,2 6,2

Davek na dodano vrednost 1.551,2 6,7 1.267,8 -18,3 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.997,9 6,1 3.323,4 10,9

Trošarine 608,5 -0,9 494,5 -18,7 Ostali tekoči transferi 583,7 2,4 818,6 40,3

Prispevki za soc. varnost 2.867,0 7,2 2.730,8 -4,7 Izdatki za investicije 368,4 30,7 421,0 14,3

Nedavčni prihodki 392,2 -1,1 490,7 25,1 Plačila v proračun EU 263,4 35,6 256,0 -2,8

Prejeta sredstva iz EU 348,0 21,0 309,0 -11,2 JAVNOFINANČNI SALDO 208,1 -1.385,5

Ostalo 55,0 10,1 53,1 -3,5 PRIMARNI SALDO 730,0 -905,6

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

14 »Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca marca 2020«, maj 2020.

15 Razlika med potrjenimi operacijami in izplačili upravičencem je posledica težav z načrtovanjem in pridobivanjem dovoljenj za izvedbo operacij (obsežni in zahtevni infrastrukturni projekti), težav pri zagotavljanju lastnih sredstev ali pa zaradi razdrobljenosti ukrepov po vsebini in nosilcih oz. številu ciljnih skupin (projekti iz Evropskega socialnega sklada).

Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 Drugo

Kohezijski sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR Skupaj prejeta sredstva (januar-maj 2020) Pričakovana povračila v proračun 2020 Skupaj prejeta sredstva (januar-maj 2019) * Pričakovana povračila v proračun 2019

Vir: MF.

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven (50,4 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 306,4 mio EUR (28,7 % v proračunu načrtovanih prihodkov za tekoče leto), v proračun EU pa vplačala 256,0 mio EUR (51,1 % letnih obvez do proračuna EU). Skoraj polovica načrtovanih prihodkov (49,5 %) je bila iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike, dobra tretjina (34,9 %) iz strukturnih skladov, najmanj pa iz Kohezijskega sklada (14,4 %).

Po podatkih SVRK

¹⁴

je bilo v tekočem finančnem obdobju

(od januarja 2014 do konca marca 2020) odobreno za

89 % skupnih razpoložljivih sredstev, potrjenih operacij in

izplačil izvajalcem pa je bilo za 71 % oz. 37 %.

¹⁵

(22)

(23)

izbr ane t eme

(24)

(25)

letih pa je njihovo zniževanje izboljševalo poslovni izid. V razmerah visoke gospodarske konjunkture in omejene ponudbe delovne sile so se v zadnjem obdobju stroški dela, zlasti v razmerju do poslovnih odhodkov, nekoliko zvišali, a še ostajajo blizu relativno nizkim predkriznim ravnem.

Družbe so lani neto dobiček iz financiranja še povečale. Zaradi visoke zadolženosti so imele družbe v letu 2008 visoke finančne obveznosti, ki so se kasneje v procesu razdolževanja zniževale, vse do lani, ko so družbe tovrstne obveznosti ob konjunkturi spet nekoliko povečale. V zadnjih letih

posla zavirajo obstoječe kolektivne pogodbe, obseg odpuščanja zaposlenih pa je v začetku manjši zaradi negotovosti podjetnikov glede globine in časa trajanja krize.

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2019

Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so se leta 2019 nadalje izboljšali. Rast dodane vrednosti družb je bila za 1 o. t. višja kot prejšnje leto in najvišja v pokriznem obdobju. Neto čisti dobiček se je okrepil za desetino, kar je malo manj kot v nekaj letih prej. Neto dobiček iz poslovanja je bil precej višji kot na vrhu leta 2007, pred izbruhom finančne in ekonomske krize, iz financiranja pa še za tretjino nižji. Donosnost poslovnih prihodkov je s 5 % presegla predkrizne vrednosti, donosnost povprečnega kapitala pa z manj kot 10 % še ne.

Prihodki od prodaje na tujih trgih so se leta 2019 okrepili bolj kot prihodki na domačem trgu.

Visoka rast prihodkov v trgovanju z EU se je z nižjo rastjo izvoznega povpraševanja v zadnjih dveh letih upočasnila, rast prihodkov od prodaje izven EU (po obsegu sicer nižjih) pa se je nekoliko pospešila.

Ob manjšem domačem povpraševanju se je rast prihodkov od prodaje na domačem trgu zelo zmanjšala, a je njihov obseg že leto prej presegel raven iz leta 2008. Izvozna usmerjenost družb se je tako v 2019 še povečala, na 43 %.

Deleža stroškov dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih ostajata na primerljivi ravni kot pred gospodarsko in finančno krizo. Ob visokem padcu aktivnosti z začetkom krize se je v letu 2009 delež stroškov dela v dodani vrednosti in v poslovnih odhodkih močno povečal,

¹

v naslednjih

1 Stroški dela se prilagodijo z zamikom. Takojšnje znižanje plač ob upadu

0 10 20 30 40 50 60

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

V mrd EUR

Vir: AJPES.

Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU

Prihodki od prodaje izven EU

Slika 28: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

V mio EUR

Vir: AJPES.

Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja

Neto čisti dobiček obračunskega obdobja

Slika 27: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini

13,5 14,0 14,5 15,0 15,5 16,0 16,5 17,0 17,5

59,5 60,0 60,5 61,0 61,5 62,0 62,5 63,0 63,5

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V %

V %

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

Stroški dela/dodana vrednost (l. os) Stroški dela/poslovni odhodki (d. os)

Slika 29: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih

odhodkih

(26)

informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v trgovini. Leta 2019 so največ dobička še vedno ustvarili v predelovalnih dejavnostih, ki pa se je po deležu v vseh družbah še malo znižal, na slabo tretjino.

se je še posebej zmanjšala oslabitev finančnih naložb

²

, ki so med krizo prav tako vzdrževale visoko raven finančnih odhodkov. Finančni odhodki so se tako še nadalje znižali tudi leta 2019, za 10 %, ob 13-odstotni rasti finančnih prihodkov pa se je neto dobiček iz financiranja precej okrepil.

Stopnja zadolženosti družb se je po letu 2008 zniževala. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, je ob ugodnih pogojih na finančnih trgih in visoki gospodarski aktivnosti v letih do 2008 močno narasla. V naslednjih letih se je dolg družb zmanjševal z odplačevanjem kreditov, odprodajo premoženja in s stečaji. Na ta način se je zniževala tudi vrednost sredstev, kar je leta 2016 prekinila visoka rast kapitala. V zadnjih treh letih pa sta se povečevala tako kapital kot tudi dolg družb;

njuno razmerje se je ustalilo na okoli 50 : 50.

Tudi lani so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, ta je bil v večini višji kot leto pred tem. Na obseg dobička v posameznih dejavnostih so v zadnjih letih močno vplivali konjunktura in uspešnost poslovanja družb na konkurenčnem trgu, na spremembe dobička pa tudi prestrukturiranje, ki je v pokriznem obdobju potekalo v številnih družbah (prevzemi, sanacije, čiščenje bilanc, stečaji). Tovrstni vplivi v letu 2019 niso bili izraziti. V tem letu se je dobiček najbolj povečal v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, pa tudi v predelovalnih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter pri oskrbi z električno energijo, upadel pa v

2 Te so bile med drugim posledica slabih kreditov in zmanjšanja vrednosti delnic.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

V mrdEUR

Vir: AJPES.

Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki

Slika 30: Sestava finančnih odhodkov in finančni prihodki

0 10 20 30 40 50 60 70

0 10 20 30 40 50 60 70 80

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V %

V mrd EUR

DolgKapital

Delež dolga v virih sredstev (d. os)

Slika 31: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

Ostale dejavnosti skupaj M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

L Poslovanje z nepremičninami K Finančne in zavarovalniške

dejavnosti J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

H Promet in skladiščenje G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

F Gradbeništvo D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

C Predelovalne dejavnosti

V mio EUR

2019 2018

Slika 32: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev

(27)

sta tistična prilo ga

(28)

(29)

Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Poletna napoved

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,4 -7,6 4,5

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.007 45.241 47.907

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 22.983 21.592 22.874 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 22.000 22.800 23.800 24.200 25.500 26.900

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 83 85 87

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 9,8 10,5

Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 6,5 5,9

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,1 -5,3 4,8

Inflacija², povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,4 1,7

Inflacija², konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,9 0,7 1,4

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,5 6,1 4,4 -15,9 9,7

Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 10,6 5,8 4,4 -14,6 9,7

Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 10,2 7,4 4,2 -20,6 9,9

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,1 6,6 4,2 -16,2 10,1

Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 10,4 7,3 4,6 -16,4 10,4

Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 2,0 -14,8 8,4

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.689 2.784 3.151 3.008 3.274

- delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,3 6,1 6,6 6,6 6,8

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.043 47.816*

- delež v primerjavi z BDP, v % 109,3 120,4 114,3 103,0 94,4 87,7 97,4

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,090 1,085

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,0 2,8 2,7 -6,9 4,0

- delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,5 51,9 51,7 51,3 51,2

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 1,6 3,0 0,7

- delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,4 21,0 20,2

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,1 3,2 -15,5 10,0

- delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,3 17,4 18,2

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Poletna napoved, julij 2020).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; * konec aprila 2020.

(30)

Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020

Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,7 5,1 3,3 8,4 5,5 3,4 3,0 2,6 4,5 4,3 2,1 -0,6 6,3 1,1 8,0 5,2 -2,2 7,2 2,6 -1,2 3,2 3,8 0,8 11,7 3,8 -1,8 8,3 -1,6 5,2 2,5 -0,9 4,1 -2,6 4,4 -5,6 -25,7 - -

B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,0 -16,8 6,6 6,5 0,5 8,8 -1,2 -10,4 -7,2 -18,9 6,5 7,0 4,7 15,2 0,2 19,1 -7,0 -15,3 -8,4 13,3 21,9 5,3 -0,8 -8,4 -7,4 -15,0 -9,4 -10,1 -2,1 -9,5 -18,2 -17,3 -16,8 -12,0 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,8 9,3 5,9 3,6 3,9 2,7 4,7 5,1 2,8 0,8 6,8 1,0 8,7 5,4 -2,3 7,6 2,6 1,2 2,6 4,3 1,1 12,7 3,8 -2,2 9,0 -1,1 6,2 3,5 -0,2 4,5 -0,9 6,5 -5,0 -27,0 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 4,1 0,6 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,5 0,2 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,4 3,7 -18,0 10,1 -2,9 -6,8 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -13,9 -10,8 -11,4 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 3,1 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 2,9 39,0 29,1 9,7 11,2 5,1 -0,3 -7,8 -7,2 -3,2 -8,7 2,9 7,0 6,5 -2,1 -6,5 - -

Stavbe 27,6 16,8 3,5 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 -1,4 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 6,7 5,7 5,3 -15,1 1,5 -13,4 -4,2 2,9 12,9 3,2 -9,1 3,7 -14,8 - -

Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 5,3 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,7 11,0 13,8 5,5 7,2 -11,6 -4,3 -2,3 -12,2 -2,0 8,6 17,7 -6,2 -2,1 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 7,3 8,5 8,8 8,2 7,4 5,3 6,3 2,9 -2,0 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,7 5,7 7,0 10,2 5,3 9,9 4,2 2,2 9,1 4,2 5,5 2,9 1,5 4,3 2,5 5,2 -12,4 -30,9 - -

Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 8,6 10,1 9,6 9,0 8,3 5,7 3,7 -0,7 -4,6 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,8 9,3 3,6 8,6 12,5 4,5 12,8 5,0 0,1 8,2 2,2 0,6 -0,9 -4,0 3,4 -2,1 -0,8 -10,1 -28,3 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 6,1 1,0 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 3,4 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,2 3,8 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 4,2 3,7 2,2 5,2 8,3 3,5 8,7 -1,4 -9,6 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 10,9 18,5 16,5 17,3 11,4 3,2 16,5 5,4 7,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,7 14,2 8,0 13,4 12,6 8,5 -1,7 3,1 25,5 8,9 15,5 8,2 6,0 2,4 8,8 19,3 -4,2 -26,2 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,2 7,3 4,7 8,5 11,2 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,3 -6,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,7 -2,73 3,99 0,85 4,01 2,60 7,13 3,7 3,4 7,5 4,6 8,4 6,0 2,3 4,5 3,8 0,3 -22,1 -40,9 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 3,9 7,8 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,0 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,1 2,4 -13,4 -27,1 - -

Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,1 -22,1 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,7 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,6 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,6 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 6,9 9,3 5,2 4,1 8,8 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,8 0,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,8 1,3 0,3 4,3 -2,0 -17,3 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -

Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,8 -

Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 6,5 6,7 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,7 -14,6 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,3 7,9 7,0 5,0 15,8 10,0 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 8,7 7,3 -54,3 -86,5 -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 518,7 524,8 553,7 110,9 122,0 140,9 151,0 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 12,5 11,9 6,4 13,8 13,0 9,9 10,7 9,8 6,8 5,8 3,0 1,7 12,7 13,1 10,8 10,7 8,1 11,3 10,0 10,9 12,1 8,9 8,5 6,8 8,1 5,4 6,7 5,9 4,7 4,1 1,9 3,1 4,0 4,8 -3,8 -39,3 -32,6 -24,0

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 12 9 4 8 4 0 0 -2 -3 9 8 5 6 6 2 10 7 6 7 2 3 0 3 -3 0 0 -1 -1 -3 -2 -1 0 -8 -39 -27

v gradbeništvu 25 24 21 23 25 25 24 24 21 20 19 15 26 24 25 25 25 25 24 23 26 25 25 23 23 20 20 21 19 20 19 20 18 20 19 8 -38 -38

v storitvenih dejavnostih 12 22 11 22 25 20 19 17 13 9 6 7 26 25 22 21 22 17 19 23 16 17 17 16 12 13 13 10 9 10 6 6 6 8 7 6 -26 -28

v trgovini na drobno 22 14 19 17 14 13 13 22 20 20 14 18 4 24 12 11 11 16 18 9 15 27 16 25 13 27 19 18 23 19 18 4 19 13 33 8 -28 -22

potrošnikov -4 -2 -8 1 1 -5 -6 -5 -6 -8 -14 -15 0 1 -2 -5 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -7 -5 -5 -7 -11 -13 -15 -14 -13 -15 -18 -48 -43

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .