Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kmetijski inštitut Slovenije
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2008
Ljubljana, november 2009
Poročilo je pripravil KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE v okviru analitične naloge Spremljanje razvoja kmetijstva v Sloveniji v letu 2009 (ref. št. 430-50/2009/2) v sodelovanju s strokovno službo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekaterimi zunanjimi sodelavci. Avtorska gradiva so na voljo na MKGP.
PRI PRIPRAVI POROČILA SO SODELOVALI:
Kmetijski inštitut Slovenije - Oddelek za ekonomiko kmetijstva
Tina VOLK, Miroslav REDNAK, Tomaž CUNDER, Matej BEDRAČ, Marjeta PINTAR, Ben MOLJK, Barbara ZAGORC (povzetek pomembnejših ugotovitev, stanje v kmetijstvu, zunanja trgovina z agroživilskimi proizvodi, tržno-cenovna politika, politika razvoja podeželja, urejanje gradiv, priprava podatkov, priloge za področje kmetijstva; pregled po kmetijskih trgih)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Matevž ADAMIČ, Aleksander GOLOB, Marjetka JOŠT, Tomaž REMIC, Zoran PLANKO, Bojan VOMER, Janez ZAFRAN (gozdarstvo in lovstvo)
Nadja BAĆAC (kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN) Polona BUNIČ (ribištvo)
Mojca CELAR (fitosanitarno področje)
Jana ERJAVEC (raziskovalna dejavnost, državne pomoči)
Vida HOČEVAR, Alenka ŠESEK (Program razvoja podeželja 2007-2013; urejanje kmetijskih zemljišč) Jože KREGAR (kmetijsko šolstvo in infrastruktura)
Zvonka LOŠTREK, Miroslava BENEC (Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano) Goran MILIČIĆ (seznam predpisov s področja dela MKGP)
Simona ROGL (mednarodne aktivnosti)
Ančka SUHADOLNIK (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) Veterinarska uprava RS
Anita ŽALIK (varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namenske rabe) Marija ŽAMUT (strokovne naloge s področja zootehnike)
Drugi
Sergij DAOLIO - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Aleš KUHAR - Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za agrarno politiko (živilskopredelovalna industrija)
Jože OČKO - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sektor za kmetijsko svetovanje (Kmetijska svetovalna služba)
Andrej ZEMLJIČ, Mojca ŠKOF - Kmetijski inštitut Slovenije (strokovne naloge s področja varstva in registracije sort rastlin in semenarstva, strokovne naloge v rastlinski pridelavi)
Kazalo vsebine
POVZETEK POMEMBNEJŠIH UGOTOVITEV...11
1 STANJE V KMETIJSTVU... 16
1.1 Makroekonomsko okolje in mesto kmetijstva v gospodarstvu...16
1.2 Obseg kmetijske proizvodnje... 17
1.3 Cene v kmetijstvu... 20
1.4 Proračunski izdatki za kmetijstvo...24
1.5 Ekonomski rezultati kmetijstva... 30
1.6 Struktura kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in EU...33
2 ZUNANJA TRGOVINA Z AGROŽIVILSKIMI PROIZVODI...41
3 STANJE V ŽIVILSKOPREDELOVALNI INDUSTRIJI...46
3.1 Pomen živilskopredelovalne panoge v makroekonomskih agregatih...46
3.2 Trendi v obsegu proizvodnje... 46
3.3 Gibanje cen... 47
3.4 Poslovni rezultati živilskopredelovalne industrije...49
3.4.1 Poslovanje živilskopredelovalne panoge...49
3.4.2 Struktura ter gospodarska gibanja po dejavnostih živilskopredelovalne panoge...52
4 UKREPI KMETIJSKE POLITIKE V LETU 2008...63
4.1 Tržno-cenovna politika... 63
4.1.1 Neposredna plačila v kmetijstvu...63
4.1.2 Ukrepi za stabilizacijo razmer na trgu kmetijskih proizvodov in drugi specifični ukrepi...64
4.1.3 Ukrepi za zniževanje stroškov v kmetijstvu...65
4.1.4 Pomoč po naravnih nesrečah, odškodnine in druga nadomestila...66
4.2 Strukturna politika in politika razvoja podeželja...67
4.2.1 Program razvoja podeželja 2007-2013...68
4.2.2 Program razvoja podeželja 2004-06 in Enotni programski dokument 2004-06...79
4.2.3 Specifični programi prestrukturiranja, vezani na posamezne trge...80
4.2.4 Promocijske dejavnosti in stanovsko povezovanje...80
4.2.5 Zemljiške operacije... 81
4.3 Zemljiška politika... 83
4.3.1 Varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namenske rabe...83
4.3.2 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS...86
5 JAVNE SLUŽBE IN DRUGE STORITVE ZA KMETIJSTVO...92
5.1 Kmetijska svetovalna služba... 92
5.2 Javne službe in naloge s področja rastlinske pridelave...94
5.2.1 Naloge s fitosanitarnega področja...94
5.2.2 Naloge s področja sort rastlin in semenarstva...96
5.3 Strokovne naloge v živinoreji...105
5.3.1 Govedoreja... 106
5.3.2 Prašičereja... 107
5.3.3 Reja drobnice... 108
5.3.4 Druge živali... 109
5.4 Raziskovalni, razvojni, izobraževalni in drugi nacionalno pomembni projekti in programi...112
5.4.1 Raziskovalna dejavnost...112
5.4.2 Kmetijsko šolstvo in infrastruktura...115
5.4.3 Genska banka... 115
5.4.4 Kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN...116
5.4.5 Drugi splošni programi...119
5.5 Zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane in krme...120
5.6 Ukrepi v veterini... 121
6 UPRAVNA INFRASTRUKTURA...123
6.1 Resorno ministrstvo in organi v sestavi...123
6.2 Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja...124
6.3 Fitosanitarna uprava Republike Slovenije...126
6.4 Inšpekcijske službe... 131
6.4.1 Fitosanitarna inšpekcija... 131
6.4.2 Kmetijska inšpekcija...134
6.5 Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS)...138
6.5.1 Zdravstveno varstvo živali...138
6.5.2 Zaščita živali... 144
6.5.3 Primarna pridelava živil...146
6.5.4 Biološka varnost hrane... 148
6.5.5 Kemijska varnost hrane...153
6.5.6 Živalski stranski proizvodi...154
6.5.7 Krma... 155
7 GOZDARSTVO IN LOVSTVO...158
7.1 Gozdarstvo... 158
7.1.1 Površina gozdov, lesna zaloga in posek lesa...158
7.1.2 Varstvo, obnova in nega gozdov...160
7.1.3 Dela na gozdnih prometnicah...161
7.1.4 Gozdni lesni sortimenti in druge gozdne dobrine...162
7.1.5 Proračunski izdatki za naloge na področju gozdarstva...165
7.1.6 Izobraževanje... 167
7.1.7 Gozdarska inšpekcija...168
7.1.8 Mednarodno sodelovanje...169
7.2 Lovstvo... 170
8 RIBIŠTVO... 174
8.1 Morsko ribištvo in ribogojstvo... 174
8.2 Sladkovodno ribištvo... 176
8.3 Finančni ukrepi v ribištvu...177
9 MEDNARODNE AKTIVNOSTI... 179
9.1 Aktivnosti v okviru EU... 179
9.2 Multilateralne aktivnosti... 183
9.3 Druge aktivnosti... 185
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Pregled gospodarskih gibanj; 2000-2008...16
Preglednica 2: Osnovni podatki o kmetijstvu; 2000-2008...17
Preglednica 3: Kmetijska zemlja v rabi na kmetijskih gospodarstvih; 2000-2008...18
Preglednica 4: Nominalni indeksi cen kmetijskih proizvodov in inputov za kmetijstvo; 2003-2008...23
Preglednica 5: Proračunska izplačila za kmetijstvo; 2007 in 2008...24
Preglednica 6: Proračunska izplačila za tržno-cenovno politiko; 2007 in 2008...27
Preglednica 7: Proračunska izplačila za kmetijsko strukturno politiko in politiko razvoja podeželja; 2007 in 2008... 28
Preglednica 8: Proračunska izplačila za splošne storitve za kmetijstvo; 2007 in 2008...30
Preglednica 9: Kmetijska gospodarstva po rabi kmetijskih zemljišč v Sloveniji in EU-27 v letu 2007 ... 33
Preglednica 10: Struktura kmetijskih gospodarstev z živino v Sloveniji in EU-27 v letu 2007...35
Preglednica 11: Standardizirano pokritje (ESU) po proizvodnih tipih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in EU-27 v letu 2007...38
Preglednica 12: Kmetijska gospodarstva in kmetijska zemlja v uporabi po velikostnih razredih ekonomske velikosti v Sloveniji in EU-27 v letu 2007...39
Preglednica 13: Blagovna menjava agroživilskih proizvodov; 2000-2008...41
Preglednica 14: Izvoz in uvoz agroživilstva po skupinah proizvodov; 2007 in 2008...43
Preglednica 15: Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov po skupinah držav; 2000-2008...45
Preglednica 16: Indeks obsega industrijske proizvodnje; 2000-2008...46
Preglednica 17: Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih; 2000-2008...47
Preglednica 18: Gibanje pomembnejših kazalnikov poslovanja živilskopredelovalne industrije; 2000–2008... 50
Preglednica 19: Deleži proizvodnje hrane, pijač in tobačnih izdelkov (10+11+12) v predelovalni dejavnosti (C); 2000–2008...51
Preglednica 20: Osnovni kazalniki strukture živilskopredelovalne panoge v letu 2008...53
Preglednica 21: Kazalniki uspešnosti poslovanja živilskopredelovalnih dejavnosti v letih 2007 in 2008... 56
Preglednica 22: Uspešnost poslovanja živilskopredelovalnih dejavnosti – indeks 2008/2000...59
Preglednica 23: Neposredna plačila po uredbah za leto 2007 in 2008 (subvencijsko leto)...63
Preglednica 24: Neposredna plačila, izplačana iz proračuna v letih 2007 in 2008...64
Preglednica 25: Izplačane podpore za izvoz; 2007 in 2008...64
Preglednica 26: Izplačana sredstva za tržne in specifične ukrepe; 2007 in 2008...65
Preglednica 27: Izplačana sredstva za ukrepe za zniževanje stroškov; 2007 in 2008...66
Preglednica 28: Izplačane odškodnine in druga nadomestila; 2007 in 2008...66
Preglednica 29: Izplačana sredstva za ukrepe politike razvoja podeželja in strukturne politike po programih; 2007 in 2008...68
Preglednica 30: Število vlog ter odobrena in izplačana sredstva za ukrepe 1. osi Programa razvoja podeželja 2007-2013 skupaj in v letu 2008...69
Preglednica 31: Število vlog ter odobrena in izplačana sredstva za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (PRP 2007-2013)...70
Preglednica 32: Število vlog ter odobrena in izplačana sredstva za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (PRP 2007-2013)...71
Preglednica 33: Sredstva za ukrepe 2. osi Programa razvoja podeželja 2007-2013, izplačana v letih 2007 in 2008... 73
Preglednica 34: Izplačana izravnalna plačila za težje pridelovalne razmere po uredbah 2007 in
2008 (subvencijsko leto)...73
Preglednica 35: Plačila za ukrepe SKOP/KOP po uredbah za leto 2007 in 2008 (subvencijsko leto) ... 74
Preglednica 36: Število vlog ter odobrena in izplačana sredstva za ukrepe 3. osi Programa razvoja podeželja 2007-2013...75
Preglednica 37: Dodeljena finančna sredstva za izvajanje 4. osi Programa razvoja podeželja 2007- 2013... 78
Preglednica 38: Izplačana sredstva za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 v letu 2008 ... 79
Preglednica 39: Izplačana sredstva za ukrepe Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 v letih 2007 in 2008... 79
Preglednica 40: Izplačane podpore za prestrukturiranje vinogradništva; 2007 in 2008...80
Preglednica 41: Izplačane podpore za čebelarstvo; 2007 in 2008...80
Preglednica 42: Izplačane podpore za promocijske dejavnosti in stanovsko povezovanje; 2007 in 2008... 81
Preglednica 43: Izplačana sredstva za zemljiške operacije v okviru nacionalnih programov; 2007 in 2008... 81
Preglednica 44: Predlogi občin za spremembo namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč; 1995- 2008... 84
Preglednica 45: Stanje registra osnovnih sredstev Sklada, glede vrste rabe po podatkih zemljiškega katastra; 2004-2008...86
Preglednica 46: Prodaja in nakup kmetijskih zemljišč in gozdov; 2007 in 2008...88
Preglednica 47: Pregled števila pogodb Sklada po vrsti pogodb in po površinah konec leta; 2004- 2008... 89
Preglednica 48: Pregled površin in zakupnih pogodb v letu 2008 po lokalnih izpostavah...89
Preglednica 49: Cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč; 2005-2008...90
Preglednica 50: Trajanje zmanjšane zakupnine za nove trajne nasade v letu 2008...91
Preglednica 51: Prikaz deleža časa porabljenega za posamezne projektne naloge v letu 2008 (% ur) in časa, povezanega z navzkrižno skladnostjo (% ur-NS)...93
Preglednica 52: Proračunski izdatki za kmetijsko svetovalno službo; 2007 in 2008...93
Preglednica 53: Proračunski izdatki za naloge s področja rastlinske pridelave; 2007 in 2008...94
Preglednica 54: Obseg uradnega potrjevanja poljščin in zelenjadnic; 2007 in 2008...97
Preglednica 55: Število sort in poskusnih mest v posebnem preskušanju za opisno sortno listo v letu 2008... 101
Preglednica 56: Število organizacij v živinoreji v letu 2008...105
Preglednica 57: Proračunski izdatki za naloge s področja zootehnike; 2007 in 2008...106
Preglednica 58: Mlečnosti kontroliranih krav (standardna laktacija); 2007 in 2008...107
Preglednica 59: Število rejcev in število ovc in koz v kontroli; 2007 in 2008...108
Preglednica 60: Število kobil vpisanih v rodovniške knjige po pasmah; 2007 in 2008...110
Preglednica 61: Število matic v rodovniški knjigi kranjske čebele, 2004-2008...110
Preglednica 62: Proračunski izdatki za raziskovalne, razvojne, izobraževalne in druge nacionalno pomembne projekte in programe; 2007 in 2008...112
Preglednica 63: Proračunski izdatki MKGP za raziskovalno delo v kmetijstvu; 2007 in 2008...112
Preglednica 64: Proračunska sredstva MKGP za kmetijsko šolstvo in infrastrukturo; 2007 in 2008 ... 115
Preglednica 65: Proračunska sredstva MKGP za programe genskih bank; 2007 in 2008...115
Preglednica 66: Število poročevalskih kmetijskih gospodarstev, vključenih v FADN ter financiranje FADN glede na posamezno obračunsko leto; 2004-2008...116
Preglednica 67: Osnovni podatki FADN po tipu kmetovanja (TF8) in razredu ekonomske velikosti; 2004 in 2006... 118
Preglednica 68: Proračunski izdatki za druge splošne programe; 2007 in 2008...119
Preglednica 69: Proračunska sredstva za projekte krepitve institucionalne usposobljenosti; 2007 in 2008... 120 Preglednica 70: Proračunski izdatki na področju politike varnosti in kakovosti hrane in krme; 2007
in 2008... 120 Preglednica 71: Proračunska sredstva za ukrepe v veterini; 2007 in 2008...122 Preglednica 72: Bilanca skupnega števila inšpekcijskih pregledov po enotah; 2007 in 2008...132 Preglednica 73: Število opravljenih pregledov, ugotovljenih nepravilnosti, izdanih odločb in opozoril
po posameznih zakonih v letu 2008...135 Preglednica 74: Število prekrškov in izrečene globe po zakonih v letu 2008...135 Preglednica 75: Opravljene preiskave po programu eradikacije in sistematičnega nadzora bolezni v
letu 2008... 138 Preglednica 76: Število pregledov in ukrepov za nadzor nad veterinarskimi organizacijami, ki
izvajajo naloge vzorčenja in vakcinacije v letu 2008...139 Preglednica 77: Število pregledov in ukrepov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ga izvajajo
imetniki živali v letu 2008...139 Preglednica 78: Število pregledov za nadzor nad identifikacijo in registracijo živali v letu 2008...139 Preglednica 79: Število pregledov in ugotovitve pri nadzoru nad identifikacijo in registracijo ovc in
koz v letu 2008...140 Preglednica 80: Število pregledov, kršitev in ukrepov pri nadzoru nad identifikacijo in registracijo
govedi v letu 2008...140 Preglednica 81: Število registriranih trgovcev z živalmi, zbirališč in prevoznikov, število pregledov
ter ukrepi v letu 2008...140 Preglednica 82: Nadzor pošiljk na meji pri izvozu živih živali iz EU v letu 2008...141 Preglednica 83: Nadzor na meji pri uvozu živih živali v EU v letu 2008...141 Preglednica 84: Število preiskav na TSE v letu 2008 po različnih rizičnih skupinah pri ovcah in
kozah... 142 Preglednica 85: Rezultati nadzora glede rejnih živali v letu 2008 po vrstah živali in kategoriji
neskladnosti... 144 Preglednica 86: Število pregledov za nadzor nad zaščito živali pri klanju v letu 2008...145 Preglednica 87: Nadzor nad zaščito hišnih živali v letu 2008...146 Preglednica 88: Uradni nadzor nad registriranimi obrati na področju primarne pridelave živil v letu
2008... 146 Preglednica 89: Število izvedenih pregledov odobrenih živilskih obratov (razen klavnic), ki
opravljajo dejavnosti iz priloge III Uredbe 853/2004/ES v letu 2008...147 Preglednica 90: Število odobrenih obratov za klanje živali v letu 2008...147 Preglednica 91: Nadzor v odobrenih obratih za klanje živali po področjih v letu 2008...147 Preglednica 92: Nadzor registriranih obratov prodaje na drobno in prevoznih sredstev v letu 2008
... 148 Preglednica 93: Rezultati vzorčenja na salmonelo v jatah perutnine v letu 2008...149 Preglednica 94: Rezultati spremljanja določenih povzročiteljev zoonoz pri živalih in v živilih v letu
2008... 151 Preglednica 95: Rezultati spremljanja stanja v primarni proizvodnji školjk v letu 2008...152 Preglednica 96: Nadzor v zvezi z uporabo in sledljivostjo veterinarskih zdravil v letu 2008...153 Preglednica 97: Število odobrenih in drugih obratov na področju živalskih stranskih proizvodov v
letu 2008... 154 Preglednica 98: Nadzor nad obrati na področju živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) v letu 2008...154 Preglednica 99: Število obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo v uradnih evidencah
pristojnih organov konec leta 2008 po glavni dejavnosti...155 Preglednica 100: Število dokumentiranih inšpekcijskih pregledov glede označevanja krme pri
nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo v letu 2008...155 Preglednica 101: Rezultati vzorčenja krme pri nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo v letu 2008...156 Preglednica 102: Neskladne krmne mešanice (KM) ter razlogi za neskladnost v letu 2008...156
Preglednica 103: Število uradnih kontrol na področju krme in število ugotovljenih neskladnosti v
letu 2008... 157
Preglednica 104: Krčitve gozdov po vzrokih; 2000-2008...158
Preglednica 105: Sanitarni posek; 2000-2008...160
Preglednica 106: Obseg opravljenih varstvenih del v gozdovih; 2000-2008...160
Preglednica 107: Število gozdnih požarov in površina pogorišč; 2000-2008...160
Preglednica 108: Opravljena gojitvena dela; 2000-2008...161
Preglednica 109: Struktura obnove in nege gozdov; 2006-2008...161
Preglednica 110: Gradnja in rekonstrukcija gozdnih vlak; 2000-2008...161
Preglednica 111: Struktura virov financiranja za vzdrževanje gozdnih cest; 2000-2008...162
Preglednica 112: Gozdni lesni sortimenti, pridobljeni v Sloveniji; 2006-2008 (000 m3)...162
Preglednica 113: Zunanja trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti; 2007 in 2008...163
Preglednica 114: Zunanja trgovina s posameznimi kategorijami okroglega lesa; 2005-2008...163
Preglednica 115: Izvozno-uvozne cene ter odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov na domačem trgu v letu 2008... 164
Preglednica 116: Odkup svežih gob po vrstah; 2000-2008 (v tonah)...164
Preglednica 117: Poraba sadik in semena za obnovo gozdov v letu 2008...165
Preglednica 118: Poraba proračunskih sredstev v gozdarstvu v letih 2007 in 2008 ter primerjava s programom (000 EUR)...165
Preglednica 119: Delo gozdarskih inšpektorjev; 2000-2008...168
Preglednica 120: Delo gozdarske inšpekcije kot prekrškovnega organa v letu 2008...169
Preglednica 121: Pregled odstrela in ugotovljenih izgub divjadi; 2001-2008...171
Preglednica 122: Odstrel in ugotovljene izgube na 100 ha površine...171
Preglednica 123: Škode v okolju, ki jih povzročata rastlinojeda divjad in divji prašič; 2001-2008...172
Preglednica 124: Ocena deležev škod na kmetijskih kulturah, pridelkih in domačih živalih, ki jih je povzročila divjad; 2001-2008 (%)...172
Preglednica 125: Prikaz opravljenih biotehniških del; 2001-2008...172
Preglednica 126: Ulov in vzreja morskih rib, glavonožcev, rakov in školjk; 2001-2008...174
Preglednica 127: Delovno aktivno prebivalstvo v morskem ribištvu in ribogojstvu; 2005-2008...175
Preglednica 128: Vsa plovila v Registru ribiških plovil ter aktivna plovila po dolžini in opremi...175
Preglednica 129: Ulov in vzreja sladkovodnih rib; 2005–2008...176
Preglednica 130: Delovno aktivne osebe v sladkovodnem ribogojstvu; 2005-2008...177
Preglednica 131: Proračunska sredstva za ribištvo; 2005-2008...177
Preglednica 132: Statistika zasedanj v okviru EU institucij; 2007 in 2008...179
Kazalo slik
Slika 1: Indeksi kmetijske proizvodnje; 1996-2008...17
Slika 2: Setvena struktura njiv; 2005 in 2008...18
Slika 3: Pospravljene površine in rastlinski pridelki v letu 2008 v primerjavi z letom 2007...19
Slika 4: Število živali konec leta; 1996-2008...19
Slika 5: Število živali in živinorejska proizvodnja v letu 2008 v primerjavi z letom 2007...20
Slika 6: Gibanje cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji in EU; 1996-2008...20
Slika 7: Indeksi cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih; 1996-2008...21
Slika 8: Spremembe cen rastlinskih pridelkov v letu 2008 v primerjavi z letom 2007...22
Slika 9: Spremembe cen živali in živalskih proizvodov v letu 2008 v primerjavi z letom 2007...22
Slika 10: Spremembe cen inputov za kmetijstvo v letu 2008 v primerjavi z letom 2007...23
Slika 11: Realni indeksi cen inputov za kmetijstvo in cenovno-stroškovna razmerja v Sloveniji in EU; 1996-2008 (2005=100)...23
Slika 12: Proračunska sredstva za kmetijstvo; 1996-2008...24
Slika 13: Proračunska izplačila za ukrepe tržno-cenovne politike; 1996-2008...26
Slika 14: Proračunska izplačila za ukrepe kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja; 1996-2008... 28
Slika 15: Proračunska sredstva za splošne storitve za kmetijstvo; 1996-2008...29
Slika 16: Osnovni kazalci ekonomskega računa za kmetijstvo; 1996-2008...31
Slika 17: Povprečna površina kmetijske zemlje v uporabi v državah EU-27 v letu 2007...33
Slika 18: Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih KZU v državah EU-27 v letu 2007...34
Slika 19: Kmetijska zemlja v uporabi po velikostnih razredih KZU na gospodarstvo v državah EU-27 v letu 2007... 35
Slika 20: Povprečno število glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo v državah EU-27 v letu 2007... 36
Slika 21: Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih GVŽ v državah EU-27 v letu 2007...37
Slika 22: Glave velike živine po velikostnih razredih GVŽ v državah EU-27 v letu 2007...37
Slika 23: Specializirana in mešana kmetijska gospodarstva v državah EU-27 v letu 2007...38
Slika 24: Kmetijska zemlja v uporabi na polnovredno delovno moč v državah EU-27 v letu 2007...39
Slika 25: Starostna struktura gospodarjev na kmetijskih gospodarstvih v državah EU-27 v letu 2007 ... 40
Slika 26: Izvoz in uvoz ter zunanjetrgovinska bilanca agroživilskih proizvodov; 1996-2008...41
Slika 27: Zunanjetrgovinska bilanca agroživilstva po tarifnih skupinah; 2007 in 2008...44
Slika 28: Struktura izvoza in uvoza agroživilstva po skupinah držav; 2003-2008...44
Slika 29: Delež živilskopredelovalne industrije v BDP in zaposlenosti; 1995-2008...46
Slika 30: Indeks obsega industrijske proizvodnje; 1995-2008 (2000 = 100)...47
Slika 31: Indeksi cen živilskih proizvodov (10+11+12), proizvodov predelovalnih dejavnosti (C) in kmetijskih pridelkov; 1995-2008 (realno; 2000 = 100)...48
Slika 32: Paritete cenovnih indeksov živilskih proizvodov ter kmetijskih pridelkov, energentov in dela; 2000-2008 (2000=100)...49
Slika 33: Primerjava produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega v proizvodnji hrane, pijač in tobačnih izdelkov ter predelovalni dejavnosti; 2000–2008 (C=100)...52
Slika 34: Sprememba števila zaposlenih po dejavnostih živilskopredelovalne industrije v letih 2007 in 2008 v primerjavi s predhodnim letom...54
Slika 35: Neto dobiček/izguba živilskopredelovalne industrije po dejavnostih; 2007 in 2008...55
Slika 36: Lokalne akcijske skupine v Sloveniji...78
Slika 37: Organizacijska struktura MKGP...123
Slika 38: Organizacijska shema ARSKTRP...125
Slika 39: Struktura lesne zaloge (v %) po drevesnih vrstah v letu 2008 (Vir: ZGS)...159
Slika 40: Gibanje poseka v gozdovih; 2001-2008 (v tisoč m3, vir: ZGS)...159
Kazalo okvirjev Okvir 1: Cene v kmetijstvu... 21
Okvir 2: Proračunski izdatki za kmetijstvo...25
Okvir 3: Ekonomski računi za kmetijstvo...31
Okvir 4: Zunanja trgovina z agroživilskimi proizvodi...41
Okvir 5: Kazalniki uspešnosti poslovanja živilskopredelovalne industrije...50
Okvir 6: Metodologija FADN (Farm Accountancy Data Network)...117
POVZETEK POMEMBNEJŠIH UGOTOVITEV
Poročilo obravnava osnovne rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2008. Pripravljeno je na osnovi podatkov Statističnega urada RS, podatkov in gradiv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih virov, ki so bili na voljo do konca oktobra 2009. Preračuni in nekatere ocene so pripravljene na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vsi vrednostni kazalci so prikazani v evrih. Serije podatkov, ki so izvirno izražene v tolarjih, so preračune v evro po povprečnem tečaju Banke Slovenije (tekoči tečaj) za posamezno leto.
Kmetijstvo
Obseg kmetijske proizvodnje je bil v letu 2008 nekaj manjši kot v letu prej (-0,8%), predvsem na račun manjše rastlinske pridelave (-1,6%). Izrazito slaba je bila zaradi spomladanske pozebe in poletnih neurij s točo letina za sadjarstvo in vinogradništvo, medtem ko pri večini poljščin hektarski pridelki niso pomembneje odstopali od običajnih, pri krmi s travinja pa so bili med najvišjimi v zadnjih letih. Precej višji skupni pridelek kot v letu prej je zabeležen pri žitu, zelenjadnicah, zeleni krmi z njiv in hmelju (na račun večjih površin in solidne letine), precej manjši pa pri oljnicah (slaba letina buč), suhih stročnicah in krompirju (predvsem zaradi manjših površin). V živinoreji je obseg proizvodnje agregatno ostal na ravni predhodnega leta. Izrazito je padla proizvodnja v prašičereji (-7%), nekaj manjša kot v letu 2007 je bila proizvodnja mleka in mesa drobnice, prirast govedi in perutnine ter proizvodnja jajc pa so se povečali.
Trend rasti cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki je opazen po letu 2005, se je v letu 2008 nadaljeval. Cene kmetijskih proizvodov so realno porasle za 8,4% in to na račun tako višjih cen rastlinskih (10,4%), kot tudi živalskih proizvodov (7,4%). Nadpovprečno so porasle cene hmelja, sadja in oljnic (realno za 30% ali več), med živalskimi proizvodi pa cene mleka in perutnine (realno za 11%), realna rast pa je bila zabeležena tudi pri cenah prašičev. Cene zelenjadnic, vina ter govedi in jajc so realno ostale blizu ravni leta 2007, cene žita (predvsem koruze), krompirja ter jagnjet pa so se precej znižale. Še bolj kot cene kmetijskih proizvodov so v letu 2008 porasle cene večine inputov za tekočo porabo v kmetijstvu (najbolj cene mineralnih gnojil, energije in krmil), s tem pa so porasli tudi stroški proizvodnje. Cenovno- stroškovna razmerja so se tako kljub rasti odkupnih cen v primerjavi z letom prej močno poslabšala.
Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so se v letu 2008 nominalno povečale za 26% in skupaj znašale 392 milijonov evrov. Od tega je več kot polovico prispeval skupni proračun EU (54%). Največ proračunskih sredstev je bilo v letu 2008 porabljenih za ukrepe tržno- cenovne politike (skupaj z odškodninami in drugimi nadomestili 198 milijonov evrov, od tega 47% iz sredstev EU), kar je rezultat večjih izplačil za neposredna plačila (86% več kot leta 2007), s katerimi so bile poravnane obveznosti po uredbah za leto 2007, izplačan pa je bil tudi že del odobrenih vlog po uredbah za leto 2008 (za prizadete ob neurjih). Več sredstev kot v letu prej je bilo izplačanih za ukrepe za zniževanje stroškov (sofinanciranje zavarovalnih premij, vračilo trošarine za gorivo), izvršena pa so bila tudi izplačila v okviru reforme trga za sladkor (32 milijonov evrov). Nekaj manj sredstev kot v letu prej je bilo v letu 2008 namenjeno izplačilom ukrepov v okviru kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja (156 milijonov evrov, od tega 75% iz sredstev EU), pri čemer so večino predstavljala izplačila v okviru druge osi Programa razvoja podeželja (110 milijonov evrov), za katero so bile v letu 2008 v celoti izplačane obveznosti, nastale na podlagi vlog za leto 2007, za območja z omejenimi dejavniki pa so bile deloma izplačane tudi že vloge za leto 2008. Za sofinanciranje splošnih storitev za kmetijstvo, ki večinoma bremenijo samo nacionalni proračun, je bilo v letu 2008 porabljeno 38 milijonov evrov (4% več kot v letu 2007).
Leto 2008 je bilo z vidika ekonomskih rezultatov manj ugodno in pod povprečjem zadnjih petih let. Faktorski dohodek kmetijstva je bil realno 17% manjši kot v letu 2007. Dohodek je padel predvsem zaradi manjšega obsega kmetijske proizvodnje in slabših cenovno- stroškovnih razmerij. V rastlinski pridelavi so se ekonomske razmere poslabšale predvsem zaradi visokih stroškov gnojil in strojnih storitev, v živinoreji pa predvsem zaradi visokih stroškov kupljene krme. Ocene (modelne kalkulacije) kažejo, da so se v letu 2008 ekonomski rezultati občutneje izboljšali le pri pridelavi oljne ogrščice ter nekoliko tudi pri proizvodnji mleka (v obeh primerih zaradi visokih odkupnih cen), sicer pa so bili podobni (prašičereja, pitanje govedi) ali slabši kot v letu prej.
Zunanja trgovina z agroživilskimi proizvodi
Trend hitre rasti obsega zunanje trgovine, ki se je začel po vstopu v EU, se je nadaljeval tudi v letu 2008. Skupna blagovna menjava agroživilskih proizvodov se je v primerjavi z letom prej povečala za 16%, pri čemer je bil izvoz večji za 20%, uvoz pa za 15%. Oba sta dosegla najvišjo vrednost doslej. Pokritost uvoza z izvozom je bila nekaj višja (46%) kot v letu prej (44%), primanjkljaj pa je ponovno porasel in znašal 910 milijonov evrov (2007: 817 milijonov evrov).
Tako izvoz, kot uvoz sta se vrednostno povečala pri večini pomembnejših tarifnih skupin, z izjemo skupine ostanki in odpadki živil, krma (manjši izvoz in uvoz) ter skupine žita (manjši uvoz). V strukturi izvoza je tudi v letu 2008 največji delež pripadal mleku in mlečnim izdelkom (16%), razmeroma velike deleže pa so prispevale še tarifne skupine meso in mesni izdelki (skupaj 15%), ostanki in odpadki živil, krma (13%), oljna semena in plodovi (10%) ter pijače in razna živila (po 9%). Pri uvozu so tarifne skupine zastopane bolj enakomerno, največji delež pa je v letu 2008 odpadel na skupino ostanki in odpadki živil, krma (10%), sadje (9%), meso (9%), razna živila (7%) ter mlečne izdelke (6%).
Pozitivni zunanjetrgovinski saldo je bil v letu 2008 zabeležen le pri mlečnih izdelkih, izdelkih iz mesa, pri živih živalih ter pri oljnih semenih in plodovih. Pri mlečnih izdelkih in izdelkih iz mesa se je zunanjetrgovinski presežek v primerjavi z letom prej zmanjšal (-30%) pri oljnih semenih in plodovih ter živih živalih pa je bil presežek okoli 4-krat večji kot v letu 2007. Pri pijačah, kjer je bila sicer Slovenija tradicionalni neto izvoznik, je bila bilanca tretje leto zapored negativna. Tudi pri drugih skupinah proizvodov je bil uvoz vrednostno večji od izvoza, primanjkljaj pa praviloma večji kot v letu prej (z izjemo žita).
V regionalni strukturi izvoza in uvoza v letu 2008 ni prišlo do večjih sprememb. Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je, podobno kot v letu prej, potekala z državami EU (60% izvoza in 79% uvoza), pri čemer je bila bilanca ponovno močno negativna, primanjkljaj (-866 milijonov evrov) pa večji kot v letu 2007. Pomemben zunanjetrgovinski partner so ostale tudi države nekdanje Jugoslavije (31% izvoza, 8% uvoza), s katerimi ima Slovenija v blagovni menjavi agroživilskih proizvodov vseskozi presežek. V letu 2008 se je ta presežek po nekaj letih zmanjševanja ponovno povečal (na 107 milijonov evrov) in bil največji po letu 2004.
Živilska industrija
Po podatkih nacionalnih računov je proizvodnja hrane, pijač in krmil k bruto domačemu proizvodu v letu 2008 prispevala 1,3%, k zaposlenosti pa 1,7%. Oba deleža se z leti zmanjšujeta, kar kaže na zaostajanje panoge za razvojem drugih dejavnosti.
Leto 2008, ki so ga zaznamovale zaostrene ekonomske razmere, je bilo tudi za živilskopredelovalno industrijo slabše od predhodnega. Obseg proizvodnje se je precej zmanjšal (-5,5%), k čemur je poleg razmer na trgu prispevalo tudi ukinjanje dejavnosti predelave sladkorja. Cene živilskih proizvodov pri proizvajalcih so v letu 2008 sicer precej porasle (realno za 4,2%), vendar manj kot cene vhodnih surovin, podražili pa so se tudi viri financiranja, oziroma so podjetja vse težje dostopala do svežega kapitala. Vse to se je odrazilo v precejšnjem poslabšanju rezultatov poslovanja, ki pa so kljub temu ostali nad
ravnijo prvih let po vstopu v EU, ki so bila za živilskopredelovalno dejavnost kot celoto izjemno neugodna.
Agregatni poslovni izid slovenske živilskopredelovalne panoge je tudi v letu 2008 ostal pozitiven, pri čemer pa se je čisti dobiček nominalno zmanjšal za več kot 50%, čista izguba pa več kot podvojila. Neto dobiček je tako padel od 83 milijonov evrov v letu 2007 na 12 milijonov evrov v letu 2008. Posledično sta se zmanjšali tudi donosnost prodaje (od 4,20%
na 0,58%) in donosnost sredstev (od 2,84% na 0,40%). Delež prihodkov od prodaje, ki ga živilska panoga ustvari na tujih trgih je padel na 18,6% (v letu 2007 19%), pri čemer je padec izvozne usmerjenosti zabeležen tudi v dejavnostih predelave mleka, predelave mesa ter predelave sadja in zelenjave, ki poleg predelave čaja in kave prispevajo največje deleže prihodkov od izvoza živilske panoge. Izboljšanje v primerjavi z letom prej beležimo v letu 2008 le pri produktivnosti, merjeni s prihodki od prodaje na zaposlenega (realno večja za 4%), k čemur pa je ponovno občutno prispevalo zmanjšanje števila zaposlenih (-5,6%).
Ključni dejavniki poslabšanja na agregatni ravni so bili izkazana izguba v mesnopredelovalni dejavnosti, ki je v letu 2007 še izkazovala dobiček ter pomembno zmanjšanje dobička v pivovarstvu, proizvodnji brezalkoholnih pijač ter v pekarstvu. Leto 2008 sta z negativno bilanco poleg mesnopredelovalne dejavnosti zaključili še predelava kave in čaja (v letu 2007 še neto dobiček) ter konditorstvo (večja izguba kot v letu 2007). Na drugi strani precejšnje izboljšanje rezultatov beležimo v dejavnosti predelava mleka, ki je prvič po letu 2003 poslovala z neto dobičkom ter v oljarstvu, kjer so bili prav tako rezultati pozitivni (v letu 2007 še neto izguba). Večja dobičkovnost kot v letu prej je bila zabeležena tudi v mlinarstvu, predelavi rib ter proizvodnji krmil. Najboljši poslovni rezultati znotraj živilskopredelovalne dejavnosti so bili v letu 2008 doseženi pri proizvodnji sladkorja (zapiranje tovarne), v proizvodnji brezalkoholnih pijač, oljarstvu ter v pivovarstvu.
V letu 2008 so se rezultati živilskopredelovalne industrije poslabšali bolj kot v celotni skupini predelovalnih dejavnosti, doseženi rezultati pa so bili pri večini kazalnikov podpovprečni.
Izjema sta le kazalnik produktivnosti, kjer se je prednost živilskopredelovalne dejavnosti še povečala ter dodana vrednost na zaposlenega, ki je kljub padcu ostala nekoliko nad ravnijo povprečja predelovalnih dejavnosti.
Kmetijska politika
Leto 2008 ni prineslo pomembnejših vsebinskih sprememb v kmetijski politiki. To velja tako za tržno cenovno politiko, kot za politiko razvoja podeželja. V podobnem obsegu so se izvajale in sofinancirale tudi javne službe in splošne storitve za kmetijstvo.
Neposredna plačila kmetijskim proizvajalcem, kot najpomembnejši ukrep tržno-cenovne politike, so se drugo leto zapored izvajala po novi shemi v skladu z reformo skupne kmetijske politike. Slovenija je z reformo izbrala kombinirano shemo neposrednih plačil. Gre za kombinacijo proizvodno vezanih plačil (25% proizvodne pomoči za hmelj, 65% posebne premije za bike in vole, 50% premij za drobnico), zgodovinskih dodatkov (80% premij za mleko, 30% vseh premij za govedo, 100% plačil za sladkor) in enotnih regionalnih plačil (ločeno za njive in trajno travinje), izkoristila pa je tudi možnost uvedbe dodatnega plačila za poseben način reje in izboljšanje kakovosti (proizvodno vezano plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi). S prehodom na novo shemo se večina neposrednih plačil veže na kmetijsko zemljo v rabi (t.i. plačilne pravice), odločitev o vrsti proizvodnje pa je prepuščena proizvajalcem. Pogoj za uveljavljanje vseh pravic do neposrednih plačil je spoštovanje pravil in zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo na področje zdravja živali in rastlin, ohranjanja virov pitne vode ter ohranjanje rastlinskih in živalskih habitatov.
Med novostmi, ki so bile uveljavljene v letu 2008, kaže omeniti predvsem razširitev zajema površin, ki so upravičene do neposrednih plačil, na intenzivne sadovnjake, drevesnice, trsnice in matičnjake, površine z zelišči ter kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem.
Višina večine neposrednih plačil je ostala enaka kot v letu prej, z izjemo plačil za stročnice in lupinasto sadje, ki so porasla na 80% primerljive ravni v EU 15 (v letu 2007 70%).
Pri ukrepih za stabilizacijo trga v letu 2008 ni bilo večjih novosti. Poleg standardnih ukrepov v okviru tržnih ureditev (izvozna nadomestila, podpora skladiščenju, različne oblike podpore porabi), se je tudi v letu 2008 izvajal ukrep razdelitve hrane iz intervencijskih zalog socialno najbolj ogroženim osebam. Zaradi specifičnih razmer na trgu je bila v letu 2008 izjemoma v okviru državnih pomoči izplačana tudi podpora rejcem prašičev (za ohranitev plemenske črede), zaradi nenadnih pomorov čebel pa so bili državne pomoči deležni tudi čebelarji. V letu 2008 se je nadaljevalo sofinanciranje zavarovalnih premij, s ciljem zmanjšanja tveganj v kmetijski pridelavi.
Poleg tega so bila v letu 2008 izplačana tudi sredstva iz naslova reforme trga sladkorja oziroma prilagoditve na razmere po prenehanju proizvodnje sladkorja v Sloveniji. Sredstva, ki jih v celoti zagotavlja EU, so bila izplačana pridelovalcem sladkorne pese ter Tovarni sladkorja Ormož.
V okviru politike razvoja podeželja je bilo leto 2008 prvo leto, v katerem so se izvajali vsi ukrepi v skladu s sprejetim in potrjenim Programom razvoja podeželja 2007-2013. V okviru tega programa se bo v tem sedemletnem obdobju izvajalo 21 ukrepov v okviru štirih prednostnih osi (izboljšanje konkurenčnosti, ohranjanje okolja in naravnih virov, izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, krepitev lokalnih razvojnih pobud LEADER) ter tehnična pomoč. Skupni obseg javnih sredstev za vse štiri osi za to programsko obdobje (iz EU in nacionalnega proračuna) znaša 1,153 milijarde evrov. Ukrepi prve, tretje in četrte osi se izvajajo na podlagi javnih razpisov, ukrepi druge osi pa na podlagi zbirnih vlog.
Do konca leta 2008 je bilo postopoma objavljenih 21 javnih razpisov za 9 ukrepov prve osi, 8 razpisov za vse 4 ukrepe tretje osi ter 2 razpisa za ukrepe četrte osi (Leader). S temi javnimi razpisi (skupaj 31) je bilo razpisanih 233 milijonov evrov javnih sredstev oziroma 44%
okvirno razpoložljivih sredstev za te ukrepe za celotno programsko obdobje. Večina vlog je še v obdelavi, za nekatere ukrepe pa so v letu 2008 stekla tudi že prva izplačila. Nadaljevala so se tudi izplačila pogodbenih obveznosti za vseh 5 ukrepov za prestrukturiranje kmetijstva, živilstva in gozdarstva, prevzetih v preteklem programskem obdobju v okviru Enotnega programskega dokumenta 2004-2006. Za ukrepe druge osi (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in kmetijsko okoljski ukrepi) so v letu 2008 potekala izplačila obveznosti, nastalih na podlagi vlog za leto 2007, deloma pa so bile izplačane tudi že vloge za leto 2008.
Pri ukrepih v vinogradništvu (prestrukturiranje vinogradov) in čebelarstvu ni bilo večjih sprememb, medtem ko se je obseg ukrepov, ki se izvajajo v okviru nacionalnih programov strukturne politike (zemljiške operacije, vertikalni ukrepi razvoja podeželja, različne podpore promociji, tržnemu organiziranju in trženju) nekoliko zmanjšal. Del teh ukrepov se v novem programskem obdobju izvaja v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013.
Gozdarstvo in lovstvo
Posek v vseh gozdovih je bil v letu 2008 za 5,7% večji kot v predhodnem letu. Dosegel je 3,427 milijona m3, kar je 70% možnega poseka. Trajne zmogljivosti zasebnih gozdov še vedno niso dovolj izkoriščene predvsem zaradi neekonomičnosti pridobivanja tanjših sortimentov in razdrobljenosti zasebne gozdne posesti. Nadaljuje se tudi velik delež sanitarnega poseka (33%), ki je bil v letu 2008 predvsem posledica obsežnih vetrolomov, pa tudi snegolomov in prenamnoženih podlubnikov.
Obseg izvedenih negovalnih del v gozdovih se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšal za 3%.
Dosegel je le dobrih 46% v gozdnogospodarskih načrtih načrtovanega obsega. Izvajanje teh del, ki zagotavljajo tudi trajnost gozdov, je zlasti zaskrbljujoče v zasebnih gozdovih, kjer je doseglo le 37% načrtovanega. Tudi zaradi tega je poudarjena potreba po združevanju lastnikov zasebnih gozdov, kar bi omogočalo zmanjševanje stroškov gospodarjenja in povečanje njegove učinkovitosti. Dela na obnovi gozda so bila izvedena na površini 1.723 ha, kar je za 18% manj kot v letu 2007, opravljeno je bilo le 54% načrtovanih del.
Za uresničevanje programa vzdrževanja gozdnih cest, ki so pomemben dejavnik za zagotavljanje ustreznih pogojev za gospodarjenje z gozdovi, je bilo v letu 2008 iz vseh razpoložljivih virov zbranih 5,7 milijona evrov, tretjino več kot v prejšnjem letu. Vzdrževalna dela so bila opravljena na 5.800 km gozdnih cest. Letno vzdrževanje je tako doseglo 77%
potrebnega za učinkovito gospodarjenje z gozdovi. Zgrajenih je bilo 23 km in rekonstruiranih 25 km gozdnih cest, kar je še enkrat več kot leta 2007. Stanje se je izboljšalo predvsem z uresničevanjem Programa razvoja podeželja 2007-2013, ki daje sofinanciranju izgradnje gozdnih prometnic ustrezen poudarek.
Obseg pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečal za slabe 4%. Proizvodnja sortimentov iglavcev je bila malo zmanjšana, proizvodnja sortimentov listavcev pa je bila za 12% večja kot v letu 2007, in sicer predvsem na račun povečane proizvodnje lesa za kurjavo. Zmanjšanje proizvodnje pri iglavcih gre na račun umirjanja gradacije podlubnikov. Glede na majhne spremembe v obsegu zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 je bila tudi poraba okroglega lesa na enaki ravni kot leto prej. Recesija in posledično težave lesno predelovalne industrije v Evropi so vplivale tudi na značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v Sloveniji. Po strmi rasti izvoza po vstopu v Evropsko unijo, strukturnih spremembah v lesni industriji (prenehanje proizvodnje kemične celuloze) in v veliki meri tudi gradacije podlubnikov v gozdovih, ki so privedli do rekordnih količin izvoza v letu 2007, se izvoz v letu 2008 ni povečal. Celoten izvoz gozdnih lesnih sortimentov je v letu 2008 predstavljal 25%, za pokrivanje potreb v Sloveniji pa je bilo na razpolago 75% pridobljenega okroglega lesa iglavcev in listavcev. Izvoz okroglega lesa iglavcev se je sicer zmanjšal za 11%. Pri listavcih je bil izvoz večji za 10%, predvsem na račun izvoza lesa za kurjavo. Uvoz v letu 2008 je bil manjši za 7% v primerjavi z letom 2007.
Odkup gob, ki so med pomembnejšimi nelesnimi gozdnimi proizvodi, se je v letu 2008 zmanjšal za več kot 100% v primerjavi s predhodnim letom. To pa gotovo ni samo posledica slabše gobarske letine, pač pa v dobršni meri tudi posledica v točnosti nihajoče in neučinkovite evidence prometa s temi gozdnimi proizvodi.
Realizacija načrtovanega pri upravljanju s populacijami divjadi je bila podobna kot v predhodnem letu. To zagotavlja večjo usklajenost populacij divjadi z njihovim okoljem in stabilno spolno in starostno strukturo njihovih populacij. Kljub temu pa so še vedno okolja, kjer je naravna obnova gozda z določenimi drevesnimi vrstami onemogočena. To kaže, da je celovito načrtovanje razvoja gozda, pri čemer morajo sodelovati vse zainteresirane javnosti, še kako potrebno. Le tako bo lahko zagotavljano sonaravno gospodarjenje z gozdom, v katerem obstoj nobene vrste ne bo zanemarjen. Stanje male poljske divjadi se še naprej izboljšuje, kar je skoraj zanesljiv znak za to, da se je po dolgem obdobju regresije zanjo začela progresija. K temu gotovo prispevata svoj delež bolj ozaveščena uporaba zaščitnih sredstev na kmetijskih površinah in doslednejše izvajanje načrtovanih ukrepov glede upravljanja teh populacij. Trendi v razvoju populacij zveri, ki so značilni že nekaj let, so se nadaljevali tudi v letu 2008. Načrtovani odvzemi v populaciji medveda so zmanjšali število konfliktov v okolju, populacije pa niso destabilizirali. Čeprav se zveri ne štejejo več med divjad, pa je njihov vpliv na okolje tako velik, da je razvoj populacij potrebno načrtovati z veliko udeležbo javnosti iz tega okolja.
V letu 2008 je bilo za financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, zagotovljeno 3,1% več javnih sredstev kot v predhodnem letu. Povečanje je bilo namenjeno predvsem obnovi gozdnih površin, ki so bile prizadete zaradi ujm. V naprej bi morala sredstva za vlaganja v gozdove ostati na podobni ravni kot so bila v letu 2007, da bi bilo mogoče zagotoviti sofinanciranje okoli 70% potrebnih ukrepov za stabilnost in načrtovan razvoj gozdov oziroma njihov ustreznejši prispevek v razvoju družbe. Zagotovljena sredstva, namenjena za financiranje in sofinanciranje aktivnosti v gozdarstvu, so v letu 2008 predstavljala 5,4% proračunske porabe MKGP.
1 STANJE V KMETIJSTVU
1 Makroekonomsko okolje in mesto kmetijstva v gospodarstvu
V letu 2008 so bila gospodarska gibanja v Sloveniji manj ugodna kot v letu prej (UMAR, 2009). Realna rast bruto domačega proizvoda je po visoki rasti v letu 2007 (6,8%) padla na 3,5%. Gospodarska aktivnost se je v letu 2008 močno upočasnila že v tretjem četrtletju, v zadnjem četrtletju pa je bila stopnja rasti BDP negativna. Upočasnitev gospodarske rasti je predvsem posledica bistveno nižje rasti izvoza (2,9%) zaradi manjšega tujega povpraševanje in umirjanja investicijske aktivnosti (7,7%), skromnejša pa je bila tudi rast končne potrošnje (3,0%).
Inflacija je bila v letu 2008 zaradi visokih stopenj v prvi polovici leta višja kot leto prej in je v povprečju leta znašala 5,7%. Inflacijska gibanja so bila podobna kot v celotnem evrskem območju, nanje pa so vplivale predvsem spremembe cene nafte in hrane na svetovnem trgu.
Preglednica 1: Pregled gospodarskih gibanj; 2000-2008
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Prebivalstvo (000; 30.6.) 1.990 1.992 1.996 1.997 1.997 2.001 2.008 2.019 2.039
Realne stopnje rasti BDP (%) 4,4 2,8 4,0 2,8 4,3 4,5 5,8 6,8 3,5
Deleži dodane vrednosti v BDV po dejavnostih (%):
- Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (A+B) 3,3 3,0 3,3 2,5 2,7 2,7 2,4 2,5 2,4
- Industrija (C, D, E) 29,1 29,3 28,8 28,9 28,3 27,4 27,2 26,7 25,5
- Gradbeništvo ( F) 6,7 6,2 6,0 6,2 6,2 6,7 7,2 7,9 8,3
- Storitve (G do P) 60,9 61,5 61,9 62,4 62,8 63,2 63,2 62,9 63,8
BDP na prebivalca (EUR, tekoči tečaj) 10.858 11.441 12.281 12.900 13.599 14.369 15.467 17.123 18.367 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS; EUR) 15.200 15.800 16.800 17.300 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU-27=100) 79,8 79,7 82,3 83,4 86,4 87,4 87,6 89,3 92,1 Izvoz proizvodov (mio EUR) 9.492 10.347 10.962 11.285 12.783 14.397 16.757 19.406 19.808 Uvoz proizvodov (mio EUR) 10.984 11.344 11.574 12.239 14.143 15.805 18.341 21.508 23.046 Saldo menjave proizvodov s tujino (mio EUR) -1.493 -998 -612 -954 -1.360 -1.408 -1.584 -2.102 -3.238 Saldo tekočega računa plačilne bilance (% BDP) -2,7 0,2 1,0 -0,8 -2,7 -1,7 -2,5 -4,8 -6,2
Javnofinančni saldo (% BDP) -1,2 -1,3 -2,8 -1,3 -1,3 -1,0 -0,8 0,3 -0,3
Brezposelnost po ILO (%) 7,0 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4
Registrirana brezposelnost (%) 11,8 11,2 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7
Inflacija v povprečju leta (%) 8,9 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7
Vir: SURS, EUROSTAT, UMAR
Realna rast bruto plače na zaposlenega je znašala 2,5% in je prvič po letu 2001 prehitela rast produktivnosti dela (0,7%).
Rast zaposlenosti je ostala podobna kot v letu prej (2,8%), vse do zadnjega četrtletja pa se je ob tem nadaljevalo tudi upadanje števila brezposelnih. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili je bila v letu 2008 najnižja od kar se meri (4,4%).
Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se je povečal za 1,4 odstotne točke in je znašal 6,2% BDP ali največ po osamosvojitvi. K primanjkljaju na tekočem računu je največ prispeval večji primanjkljaj v bilanci menjave blaga.
Po podatkih nacionalnih računov kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v zadnjih letih k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispeva nekaj več kot 2%. Ob tem je delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu (po podatkih ekonomskih računov za kmetijstvo) v letu 2008 znašal le 1,1%, v skupni zaposlenosti pa 8,4%. Oba deleža se zmanjšujeta, velik razkorak med njima pa kaže na še vedno prisoten problem nizke produktivnosti dela v kmetijstvu. Vzporedno z zmanjševanjem deleža kmetijstva v gospodarstvu se je do leta 2004 zmanjševal tudi delež agroživilstva v skupni blagovni menjavi. V zadnjih letih se je ta trend zaustavil. V letu 2008 je zunanja trgovina z agroživilskimi proizvodi predstavljala 3,9% skupnega blagovnega izvoza in 7,3% uvoza.
Preglednica 2: Osnovni podatki o kmetijstvu; 2000-2008
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Kmetijska zemlja v uporabi (000 ha KZU) 509,0 509,6 505,5 509,7 490,5 508,8 490,3 498,6 492,4
Število kmetijskih gospodarstev (000)* 86,5 : : 77,1 : 77,2 : 75,3 :
KZU/kmetijsko gospodarstvo (ha)* 5,6 : : 6,3 : 6,3 : 6,5 :
Delež kmetijstva v BDP (BDV/BDP) (%) 2,0 1,7 2,1 1,5 1,8 1,7 1,5 1,2 1,1
Delež kmetijstva v zaposlenosti (%) 11,5 11,8 11,5 10,4 9,8 9,8 9,5 8,7 8,4
Delež agroživilskih proizvodov v skupnem izvozu blaga (%) 3,8 3,7 3,7 3,6 2,8 2,9 3,1 3,3 3,9 Delež agroživilskih proizvodov v skupnem uvozu blaga (%) 6,4 6,6 6,6 6,3 6,3 6,5 6,4 6,8 7,3 Zunanjetrgovinska bilanca agroživilskih proizvodov (mio EUR)
Rast cen hrane in pijač pri porabnikih (%, realno)** -3,1 0,7 0,0 -0,9 -3,0 -3,2 -0,2 4,0 4,2 Delež izdatkov za hrano, pijačo in tobak v končni porabi
gospodinjstev (%) 22,1 22,1 21,5 21,4 20,4 19,8 19,5 19,3 19,3
* po podatkih strukturnih popisov kmetijstva
** sprememba glede na predhodno leto Vir: SURS
Cene hrane in pijač za potrošnike so do vključno leta 2006 realno padale, kar v precejšnji meri lahko pripišemo odpiranju trga in vse večji konkurenci, zlasti po vstopu v EU. Precej drugačna pa so bila cenovna gibanja v zadnjih dveh letih. Trend realnega padanja cen se je zaustavil in sredi leta 2007 obrnil močno navzgor. Tovrstnim pritiskom na cene življenjskih potrebščin so bila izpostavljena vsa svetovna gospodarstva kot posledica znatnega dviga cen kmetijskih surovin in hrane na svetovnih trgih (UMAR, 2008). Delež izdatkov, ki so v končni porabi gospodinjstev namenjeni za hrano, pijačo in tobak se kljub rasti cen ni povečal. V splošnem je značilen dolgoročni trend zniževanja tega deleža, delež pa ostaja višji kot v povprečju EU (2006: 16,2%).
2 Obseg kmetijske proizvodnje
Obseg kmetijske proizvodnje po letu 2000 močno niha, v glavnem kot posledica naravnih razmer, ki so bile v zadnjih letih zelo spremenljive. V letu 2008 je bil fizični obseg kmetijske proizvodnje 0,8% manjši kot predhodno leto. Zmanjšala se je rastlinska pridelava (-1,6%), medtem ko v živinoreji na agregatni ravni ni prišlo do večjih sprememb v obsegu proizvodnje.
Slika 1: Indeksi kmetijske proizvodnje; 1996-2008
Površina kmetijske zemlje v uporabi kmetijskih gospodarstev v zadnjih letih niha okoli 500 tisoč hektarov. Ob tem je opazen rahel trend povečevanja površine njiv, medtem ko se površine trajnih nasadov zmanjšujejo, predvsem zaradi opuščanja rabe kmečkih sadovnjakov. V letu 2008 se je površina kmetijske zemlje v rabi v primerjavi z letom prej zmanjšala za dober odstotek, kar je v celoti rezultat manjše površine travinja (-3,8%). Po letu 2003 površine travinja precej nihajo, pri čemer so v letih, ko podatki temeljijo na vzorčnem popisu kmetijskih gospodarstev (2005, 2007), površine večje kot v letih, ko teh popisov ni.
Preglednica 3: Kmetijska zemlja v rabi na kmetijskih gospodarstvih; 2000-2008
000 ha 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Njive in vrtovi 170,8 172,7 168,4 172,8 175,1 176,3 177,8 175,1 180,3
Trajni nasadi 29,9 29,9 29,9 28,6 28,6 27,5 27,5 26,1 26,1
Travniki in pašniki 308,2 307,0 307,2 308,3 286,8 304,9 285,0 297,3 286,0
Kmetijska zemlja v rabi, skupaj 509,0 509,6 505,5 509,7 490,5 508,8 490,3 498,6 492,4 Vir: SURS
Več kot polovica njiv je namenjena pridelavi žita, zlasti koruze za zrnje in pšenice, več kot četrtina pa pridelavi zelene krme, kjer prevladujeta silažna koruza ter trave in travno-deteljne mešanice. Od leta 2005 se je setvena struktura njiv precej spremenila. Povečal se je delež pšenice in drugih strnih žit, oljnic ter krmnih koševin, zmanjšal pa delež silažne koruze in krompirja. Rastlinska pridelava je k bruto vrednosti kmetijstva v letu 2008 prispevala 48%
(leta 2007 53%).
Slika 2: Setvena struktura njiv; 2005 in 2008
V letu 2008 je bilo žito pospravljeno s skoraj 106 tisoč hektarov njiv, kar je 6% več kot leto prej in največ v zadnjem desetletju. Površine s pšenico in piro so se povečale za desetino (na 35 tisoč ha), s koruzo za zrnje za 7% (na 44 tisoč ha), več njiv kot v letu prej pa je bilo namenjenih tudi pridelavi ječmena in tritikale. Pomembno večja kot v letu prej je bila površina z zelenjadnicami, zeleno krmo z njiv ter hmeljem. Precejšnje zmanjšanje obsega pridelovanja beleži statistika pri oljnicah in suhih stročnicah, ponovno pa je bila manjša tudi površina krompirja.
Letina 2008 pri večini poljščin ni pomembneje odstopala od običajnih. Izjema so strna žita, pri katerih so bili doseženi hektarski pridelki med najvišjimi v zadnjih petih letih. Količinsko in kakovostno dobra je bila tudi letina hmelja, razmeroma visoki (glede na pretekla leta) pa so bili tudi hektarski pridelki krompirja in oljne ogrščice. Pri koruzi so bili hektarski pridelki v letu 2008 pod povprečjem zadnjih let in 3% nižji kot v letu 2007, kar v precejšnji meri lahko pripišemo poletnim neurjem s točo v nekaterih območjih Slovenije. Neugodne poletne vremenske razmere so prizadele tudi pridelek buč za olje, ki je najslabši v zadnjih desetih letih. Hektarski pridelek zelene krme z njiv je bil nekaj nižji kot v letu prej, pridelek krme s travinja pa je bil med najvišjimi v zadnjem desetletju.
Skupni pridelek žita je bil v letu 2008 zaradi večjih površin in dobre letine 9% večji kot v letu prej in to predvsem na račun večjega skupnega pridelka pšenice (+20%), ječmena (+13%) in tritikale (+10%), nekaj večji pa je bil tudi pridelek koruze. Največji porast skupnega pridelka beležimo pri zelenjadnicah (večje površine), hmelju (večje površine, dobra letina) ter krmi z njiv in travinja. Pri ostalih poljščinah podatki kažejo na manjši skupni pridelek kot v letu prej.
Slika 3: Pospravljene površine in rastlinski pridelki v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Za sadjarstvo in vinogradništvo je bilo leto 2008 razmeroma neugodno. Spomladanska pozeba ter poznejša neurja s točo so slabo vplivala na pridelek zgodnjih vrst sadja, zlasti marelic, sliv in jagodičja, ki se je močno zmanjšal, manjši pridelek kot v letu prej pa je bil dosežen tudi pri vseh treh najbolj razširjenih sadnih vrstah, jabolkih, hruškah in breskvah.
Skupni pridelek jabolk je bil manjši kot v letu 2007 za desetino, hrušk za petino ter breskev za četrtino. Zmanjšal se je tudi pridelek grozdja (-14%) in bil med nižjimi v zadnjem obdobju.
V živinoreji so spremembe v proizvodnji praviloma manjše kot v rastlinski pridelavi, čeprav so tudi tu opazna določena (praviloma ciklična) nihanja med leti. Število govedi je po podatkih statistike konec leta 2008 znašalo 470 tisoč glav, od tega 176 tisoč krav. V primerjavi z letom prej se je zmanjšalo za 2% oziroma 1%. Skupno število govedi tako ostaja razmeroma stabilno. Precej večje so bile v letu 2008 spremembe števila prašičev, katerih stalež se je zmanjšal za 20% in padel na najnižjo raven zadnjih dveh desetletij (na 432 tisoč glav). Rast števila drobnice se je v zadnjih letih umirila. Konec leta 2008 je njeno število znašalo 163 tisoč glav (2% več kot leta 2007).
Slika 4: Število živali konec leta; 1996-2008
V letu 2008 je živinorejska proizvodnja ostala na ravni leta prej, ko je bil prvič v zadnjem obdobju zabeležen precejšen porast obsega proizvodnje. Porasla je proizvodnja jajc, prirast
govedi, nekaj večji kot v letu prej pa je bil tudi prirast perutnine. Na drugi strani beležimo velik padec prireje prašičev, zmanjšanje prireje mesa drobnice in nekaj manjšo proizvodnjo kravjega mleka.
Slika 5: Število živali in živinorejska proizvodnja v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Pri govedu sta število in prirast ostala znotraj razpona običajnih cikličnih nihanj in ne kažeta izrazitih trendov, medtem ko je v prašičereji v zadnjih letih opaziti zmanjševanje obsega reje.
Proizvodnja mleka je od leta 2003 dalje razmeroma stabilna in je tudi v letu 2008 ostala na primerljivi ravni. Ob tem pa se je prvič po letu 1996 zmanjšala količina mleka, oddanega v mlekarne.
3 Cene v kmetijstvu
Za kmetijstvo je značilen dolgoročni trend realnega padanja cen kmetijskih proizvodov. Ta trend je bil izrazit vse do leta 2005. V zadnjih treh letih (2006-2008) so cene kmetijskih proizvodov realno precej porasle in ponovno dosegle raven iz leta 2000. Gibanje cen je večinoma podobno gibanju cen kmetijskih proizvodov v EU, le da je bil padec (in porast) cen pri nas nekoliko izrazitejši.
Slika 6: Gibanje cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji in EU; 1996-2008 Cene kmetijskih proizvodov so hitro rasle konec leta 2007 ter v prvi polovici leta 2008, medtem ko je bilo v drugi polovici leta 2008 že opaziti znake umirjanja oziroma postopnega zniževanja, zlasti pri rastlinskih pridelkih. Pri živalskih proizvodih je bila rast cen v letu 2008 vseskozi zmernejša, cene pa bolj stabilne.
Slika 7: Indeksi cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih; 1996-2008
Na letni ravni so se cene kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih po podatkih statistike v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 nominalno povečale za 14,5%, merjeno z inflacijo, ki je znašala 5,7%, pa so bile realno višje za 8,4%.
Okvir 1: Cene v kmetijstvu
Z letom 2009 je Statistični urad RS premaknil bazo za izračun indeksov cen v kmetijstvu iz leta 2000 na leto 2005. Na osnovi uteži novega baznega leta so bili na novo preračunani tako indeksi cen kmetijskih pridelkov, kot indeksi cen inputov za kmetijstvo za celotno obdobje od leta 2000 dalje.
Pri indeksih cen inputov za kmetijstvo sprememba uteži ni prinesla velikih razlik, indeksi cen kmetijskih pridelkov pa se precej razlikujejo od do sedaj objavljenih. Pri kmetijskih pridelkih je bila namreč s prehodom na novo bazno leto spremenjena tudi metodologija izračuna letnih indeksov cen.
Ti indeksi se po novem računajo na osnovi mesečnih indeksov cen in baznih mesečnih uteži, ki so za rastlinske pridelke prilagojene sezonskemu značaju pridelave in prodaje. Do sedaj so bili letni indeksi cen kmetijskih pridelkov izračunani na osnovi letnih sprememb absolutnih cen posameznih pridelkov in letnih baznih uteži, pri čemer so bile absolutne cene izračunane kot dejansko (ponderirano) povprečje mesečnih cen (letna vrednost odkupa deljena s skupno količino). Glede na to, da se dejanske mesečne uteži med leti nekoliko spreminjajo, medtem ko so mesečne uteži za izračun letnih indeksov stalne to pomeni, da indeksi izračunani na osnovi mesečnih indeksov lahko pomembno odstopajo od indeksov, izračunanih iz absolutnih cen posameznih kmetijskih pridelkov.
Indeksi cen za obdobje do leta 2000 zaradi razlik v metodologiji (drugačne uteži) niso povsem neposredno primerljivi z indeksi po tem letu. To še posebej velja za indekse cen inputov za kmetijstvo, ki so bili ocenjeni na Kmetijskem inštitutu Slovenije na osnovi podatkov ekonomskih računov za kmetijstvo.
Izvedeni kazalec za analizo cen v kmetijstvu je cenovno-stroškovno razmerje (terms of trade), ki je izračunano kot razmerje med indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih in indeksom cen inputov.
Cenovno-stroškovno razmerje = Indeks cen kmetijskih proizvodov / Indeks cen inputov * 100 Če je ta indeks večji od 100 to pomeni ugodnejše cenovno razmerje kot v baznem letu (večji porast oziroma manjši padec cen kmetijskih proizvodov od cen inputov), indeks pod 100 pa kaže na poslabšanje tega razmerja.
Cene rastlinskih pridelkov so v letu 2008 agregatno realno porasle za 10,4%. Spremembe cen so bile pri posameznih pridelkih precej različne, pri večini pomembnejših pridelkov pa so cene ostale najvišje ali med najvišjimi v zadnjem desetletju. Najbolj so porasle cene hmelja, oljnic in sadja. Velik realni padec cen beleži statistika v letu 2008 pri žitu, kar je predvsem posledica drastičnega znižanja cene koruze (skoraj polovico nižja kot v letu prej) ter pri krompirju, kjer so se cene vrnile na običajno raven obdobja po letu 2000.
Slika 8: Spremembe cen rastlinskih pridelkov v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 V živinoreji so v letu 2008 cene na agregatni ravni realno porasle za 7,4%, kar pomeni prvo realno povečanje teh cen po letu 2001. Najbolj so porasle odkupne cene piščancev in mleka.
Precejšen je bil tudi porast cen prašičev, ki pa ni nadomestil padca teh cen v letu prej, ko so cene prašičev dosegle najnižjo raven v zadnjem desetletju. Rast cen klavne govedi je bila bolj zmerna in blizu ravni inflacije. Največji realni padec cen beleži statistika pri jagnjetih, kjer je trend padanja cen opazen že daljše obdobje.
Slika 9: Spremembe cen živali in živalskih proizvodov v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Realni porast cen kmetijskih proizvodov je v letu 2008 ponovno spremljal tudi realni porast cen inputov za kmetijstvo. Cene proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu (inputi 1) so v primerjavi z letom 2007 na agregatni ravni nominalno porasle za 23,9%, kar pomeni realno povečanje teh cen za 17,2%.
Velik porast cen inputov za kmetijstvo v letu 2008 je predvsem rezultat izjemnega povečanja cen mineralnih gnojil, nadpovprečno visoka pa je bila tudi rast cen krmil in energije. Realno nižje kot v letu prej so bile le cene drugih proizvodov in storitev za kmetijstvo.
Slika 10: Spremembe cen inputov za kmetijstvo v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 Večje realno povečanje cen inputov za kmetijstvo kot cen kmetijskih proizvodov je povzročilo ponovno poslabšanje cenovno-stroškovnih razmerij v kmetijstvu. Zaostrovanje cenovno- stroškovnih razmerij spremlja kmetijstvo kot dolgoročni trend, izrazito neugodna pa so ta razmerja od leta 2004 dalje.
Preglednica 4: Nominalni indeksi cen kmetijskih proizvodov in inputov za kmetijstvo; 2003- 2008
Predhodno leto = 100 2005=100
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Kmetijski proizvodi pri proizvajalcih 102,8 98,0 100,4 105,8 108,3 114,5 101,6 99,6 100,0 105,8 114,6 131,2 Inputi za kmetijstvo (1+2) 104,9 108,8 101,4 103,4 108,5 118,0 90,6 98,6 100,0 103,4 112,2 132,4 Razmerje kmetijski pridelki / inputi 98,1 90,1 99,0 102,3 99,8 97,0 112,1 101,0 100,0 102,3 102,1 99,1 Vir: SURS, preračuni KIS
Podobno kot pri cenah kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih tudi pri cenah inputov za kmetijstvo velja, da se pri nas gibljejo podobno kot v povprečju EU. Zaostrovanje cenovno- stroškovnih razmerij v kmetijstvu tako ni samo značilnost Slovenije, temveč je opazno tudi v EU kot celoti.
Slika 11: Realni indeksi cen inputov za kmetijstvo in cenovno-stroškovna razmerja v Sloveniji in EU; 1996-2008 (2005=100)
